Posamezni izvod 1.30 žil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorl Klagenfurt	Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Kagenfurt 2
P. b. b. V #
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XV.
Celovec, petek, 7. oktober 1960
Štev. 41 (960)
Na zasedanju Generalne skupščine OZN:
Važna vloga izvenblokovskih držav
v prizadevanjih za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom
Lahko bi rekli, da je prvi del zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov zaključen. V splošni razpravi so govorili šefi posameznih delegacij in v programskih govorih obrazložili svoje poglede na različna vprašanja svetovne politike. V nadaljevanju zasedanja se bodo odvijale rezprave c konkretnih problemih, zlasti pa se bo nadaljevalo delo v posameznih odborih in pododborih. Mnogi državni šefi, ki so se osebno udeležili prvega dela zasedanja, so že na povratku ali pa se bodo v kratkem vrnili iz New Ycrka domov.
Težke bi bilo napraviti vmesno bilanco in oceniti vrednost dosedanjega dela Generalne skupščine. Vendar eno se je popolnoma jasno pokazalo: na eni strani je bilo tako s strani	Vzhoda kot tudi s	strani Zahoda povedanih mnogo propagandnih besed, v katerih se	skriva nevarnost,	da bi se odnosi	med obema blokoma	le še za-
ostrili; na drugi strani pa so se izvenblokovske države — izmed njih zlasti Jugoslavija,
Indija, Indonezija, Gana in Združena arabska republika — s konstruktivnimi predlogi trudile za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. Zato je predsednik Jugoslavije maršal Tito pred odhodom iz New Vcrka upravičeno poudaril: Z našimi prijatelji smo storili vse, kar smo megli, ea bi se zmanjšala prepad in napetost med Vzhodom in Zahodom, da bi omogočili konstruktivne delo skupščine. Pri tem je zelo tolažilno, da postajajo nevezane sile številnejše, bolj enotne in bolj v svesti si nevarnosti, ki grozi človeštvu z nadaljnjo zaostritvijo mednarodnega vzdušja. Te sile postajajo činitelj, ki ga velesile morajo upoštevati.
Konkretno je delo teh nevezanih držav obstojalo in obstoja zlasti v tem, da bi našli možnosti za	nova pogajanja	med Vzhodom in	Zahodom, v prvi vrsti	med Ameriko in Sovjetsko	zvezo. Čeprav obe velesili doslej	nista pokazali iskrene	pripravlje-
ne^ za taka pogajanja, pa bo tozadevna pobuda izvenblokovskih držav ostala kot stalne opozorilo in svarilo pred odgovornostjo, k: jo za zaostritev položaja v svetu prevzemajo zagovorniki politike hladne vojne.
„vitezi hladne vojne”
Ob 10. oktobru 1960:
5Vameslc uvodnika
Začasni koroški deželni zbor, daleč od tega, da bi uporabljal metode jugoslovanskega nasilja in samovoljnosti. zastopa kot načelo bo~* doče deželne politike politiko sprave in pra vičnosti.
V	zavesti odgovornosti polne ure izjavlja torej v imenu zastopanega prebivalstva, da bo slovenskim sodeželanom varovala njihovo jezikovno in nacionalno posebnost, sedaj in za vse čase, in da bo njihovemu duhovnemu in gospodarskemu procvitu posvetila isto skrb kakor nemškemu prebivalstvu dežele.
Natančna izdelava teh načel bo dogovorjena po izvršeni zopetni združitvi z zastopniki koroških Slovencev.
Sicer so pa demokratična načela, na katerih je zgrajena avstrijska republika, poroštvo za to, da ho volja slovenskega prebivalstva prišla odkrito do izraza.
Koroški Slovenec bo torej znotraj svoje dosedanje domovine našel poroštvo za obstanek svojega nacionalnega življenja in svojega gospodarskega in kulturnega razmaha. Združena v mirnem delu bosta oba narodna plemena našla priložnost, popraviti vso ono škodo, ki sta jo povzročila golgoletna vojna ir. dveletna zasedba večjih delov dežele po nepoklicanih vsiljivcih.
Začasni koroški deželni zbor dne 28. 9. 1920
Pri obnovi domovine ne smemo pozabit: onih 15.278, ki so pri plebiscitu glasovali za priključitev k Jugoslaviji. Mislimo, da je od teh gotovo več tisoč zapeljancev, ki jih hočemo napraviti zopet za Korošce .. .
Samo eno človeško dobo imamo časa, da zapeljance pripeljemo nazaj h Koroški; v dobi ene generacije moramo dokončati delo prevvvnip Tega ne bata miglja storiti niti oblast niti narod.; koroško ljudstvo samo mora to oskrbeti: družina, šola in cerkev se morajo udeležiti tega zdravniškega dela. Brez umetničenja, brez pritiska, se je doslej izpre-minjala v dejanje beseda Slovenca Urbana Jarnika, da se je jezikovna meja na Koroškem v enem stoletju pomaknila za miljo proti jugu. Brez pritiska in umetničenja, po koroških navadah, mora biti to koroško delo dovršeno,
Kar more javna uprava storiti glede šole, ho storila in sicer z vsemi oziri na manjšino, zaščiteno po mirovni pogodbi. Kar pa more glede čiščenja javnega duha prispevati cerkev, osvoboditi nas protikoroškega pritiska, ki je zadal deželi tako nevarne rane, to mora oskrbeti cerkvena oblast sama, mi moremo samo svetovati in pospeševati. Ne kličemo boginje maščevanja, temveč angele miru in zato moremo rabiti samo posredovalce, ki tudi oznanjajo mir in slogo . . .
Kultura nemškega naroda je napravila Koroško za južno marko. kultura srednje Evrope nasproti južni hiperkulturi naj pomaga — in to tudi bo pomagala — da ostane Koroška nedeljena.
Z nemško kulturo in koroško dobrodušnostjo hočemo, če bosta cerkev in šola storili svojo dolžnost, v eni človeški dobi opraviti delo ki smo se ga namenili opraviti.
Deželni upravifel) dr. Arthur Lemisch na slavnostni seji koroškega deželnega zbora dne 25. 11. 1920.
Odrejam kot delovno področje in posebno vojno nalogo NSDAP pokrajine Koroške za leto 1943 narodnopolitično izenačenje bivšega koroškega plebiscitnega področja z ostalo Koroško ter s tem dokončno odstranitev ta-hoimenovanega koroškega vprašanja.
Korolki gauleiter Rainer pri generalnem zboru ko-rolke NSDAP dne 11. 10. 1942
V	okviru Lige za Združene narode je deželni glavar Piesch podal obširno in stvarno poročilo o svojem potovanju v London kot član avstrijske delegacije pri predpogajanjih za avstrijsko državno pogodbo. Ko je ob koncu dal v razpravo predlog, naj se 10. oktober ne bi več praznoval, da bi se na ta način pri onih Slovencih, ki so takrat glasovali za Ju goslavijo, ne odpirale vedno spet stare rane, je bil deležen živahnega pritrjevanja. To naj se smatra za dokaz resne volje koroške deželne vlade, napraviti vse, da pride drugi koroški narodnostni skupini kolikor le mogoče nasproti.
APA-poroillo dne 13. 1. 1947
Na 62. seji koroške deželne vlade od februarja 1959 je bilo sklenjeno, da je koroška deželna vlada nosilec plebiscitnega spominskega leta in da bodo vse prireditve v imenu Koroške
Uradno je bilo objavljeno, da bo Ljubeljski predor julija meseca 1961 izročen svojemu namenu. Zato bodo v prihodnjih mesecih pospešili potrebna gradbena dela in je v načrtu tudi izgradnja nove carinarnice pred vhodom v predor.
Ta vest je v golovih krogih na Koroškem spet sprožila plaz čudnih komentarjev, namreč v vrstah tistih ljudi, ki posebno radi govorijo o „že!ezni zavesi", se pa pri tem ne zavedajo, da so prav oni tisti, ki tako zaveso šele ustvarjajo. Kakor znano, je Jugoslavija že več let stremela za tem, da bi cestni promet med obema državama olajšali z dograditvijo Ljubeljskega predora. Toda v Avstriji je vedno naletela le na nerazumevanje, za katero so iskali izgovor v pomanjkanju potrebnih sredstev. Zdaj je denar — govora je o 40 milijonih šilingov — na Dunaju zagotovljen, toda na Koroškem se najdejo ljudje, ki očitno ne želijo olajšanj v obmejnem prometu, marveč bi se raje še bolj zaplankali, češ da ie že zdaj dovolj obmejnih prehodov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Toda pesem ni nova. Poznamo jo zlasti od takrat, ko so se isti krogi besno zaganjali proti ureditvi malega obmejnega prometa in še zdaj skušajo javnosti lagati, do med obmejnim prebivalstvom ni zanimanja za tako ureditev.
•	Zakaj raje ne povedo, kje so vzroki, da doslej še ni prišlo do večje uporabe ugodnosti malega obmejnega prometa.
•	zakaj molčijo o dejstvu, da na pristojnih uradih na Koroškem še dolgo po veljavnosti tozadevnega sporazuma sploh niso imeli potrebnih formularjev in niso vedeli za podrobne predpise pri izstavitvi obmejnih propustnic;
•	zakaj navajajo podatke le o enem samem okraju in zakaj se bojijo povedati resnico, da sporazum o malem obmejnem prometu v Avstriji vre do danes ni bil uradno objavljeni
centralno vodene, h katerim bosta povabljena tudi zvezni prezident in zvezna vlada. Pooblastila je Karntner Kulturverband v katerem so zastopana vsa kulturna in narodnostna združenja, da izdela predloge za program. V kulturnem odboru, ki pripravlja plebiscitno spominsko leto, vodi posle pisarne kustos Domovinskega muzeja dr. Lranz Koschier. Njemu pripadajo: predsedniki koroškega deželnega zbora, člani deželne vlade, zastopniki
Odgovor na ta vprašanja je zelo enostaven: ljudem tega kova ni do sprostitve prometa med Avstrijo in Jugoslavijo, ker bi jim potem zmanjkali še zadnji »argumenti” za hujskanje in blatenje. Hhrcti pa se bojijo, da bi ljudje iz sosedne države na lastne oči spoznali razmere na Koroškem in sc med drugim prepričali tudi o »vzorni rešitvi” manjšinskega problema, ko bi v slovenskih in dvojezičnih vaseh zaman iskali slovenske oziroma dvojezične napise in bi na lastna ušesa slišali morda tudi oholo pripombo kakega posebno »vestnega" urednika, da za slovenščino na Koroškem ni mesta v javnem življenju. Take ugoto-
V Gerištotu na Gradiščanskem je 25. septembra zasedal občni zbor Hrvatskega kulturnega društva, osrednje organizacije gradiščanskih Hrvatov, ki ga je predsednik prof. Bela Schreiner upravičeno imenoval narodni zbor in parlament. Zborovanja se je udeležilo blizu 2000 ljudi, navzoči so bili tudi zastopniki bratskih društev z Dunaja, namreč Hrvatskega gradiščanskega kulturnega društva ter Hrvatskega akademskega kluba, pozdravil pa je zbor tudi upravnik gerištetrke občine. V kulturnem sporedu so nastopale razne kulturno-prosvetne skupino, glavni govor pa je imel predsednik Schreiner.
Zbor Hrvatskega kulturnega društva ima tudi ta namen, da se pokažemo svetu, da manifestiramo našo odločno voljo za naš narodni obstanek, je poudaril v svojem govoru prof. Schreiner, ki je posebno obširno govoril o členu 7 in ugotovil, da le-ta 5 let po podpisu državne pogodbe še vedno ni
cerkve, politične stranke v deželi, zbornice, eksekutiva in vojska ter župani mest Celovec. Beljak, Velikovec, Pliberk in Borovlje, nadalje okrajni glavarji, zastopniki Heimat-diensta 1920 in Abavebrkdmpferji. . . Nato je deželni glavar izjavil, da je 10. oktober 1960 plačan praznik. Letos bo pri zvezni vladi ponovno stavljen predlog, da ta dan za vedno prizna za koroški deželni praznik.
Ix sefe koroike deželne vlade februarja 1959
ZSO je zasedala
V ponedeljek sta se sestala Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem k skupni seji. Po icferatu o trenutnem zunanje- in notranjepolitičnem položaju s posebnim ozirom na rreše narodnostno vprašanje sta zavzela stališče do trenutno perečih problemov v zvezi z uresničitvijo člena 7 državne pogodbe.
Sklenila sta med drugim smernice za svoje člane koordinacijskega odbora glede
•	vprašanja takoimenovanega ugotavljanja manjšine;
H * stališča k osnutku zakona o uporabi slovenščine kot uradnega jezika pred upravnimi oblastmi;
•	predloga za posebni oddelek šolske nedzorne oblasti;
•	zahtev po odškodnini slovenskim narodnim organizacijam.
vitve bi seveda razblinile lepo prikrojeno pravljice o enakopravnosti koroških Slovencev.
Na splošno pa je »zaskrbljenost" teh krogov na Koroškem zaradi sprostitve obmejnega prometa le ponesrečen poskus »poslednjih vitezov" hladne vojne, ki so v svoji nacionalistični oholosti tako zaverovani sami vase, da se očitno še niso utegnili prebuditi iz svojih »tisočletnih sanj", medtem ko ves ostali svet živi že v drugi polovici 20. stoletja — stoletja radia, televizije in atomske energije, ki je hkrati tudi stoletje zbli-I žanja in sporazumevanja med narodi B in državami!
izveden. Kot prvenstvene zahteve gradiščanskih Hrvatov je navedel:
® Poseben šolski oddelek s hrvatskim nadzornikom na čelu, ker pri sedanjem stanju ni mogoče zabraniti, da prihajajo na hrvat-ske šole v narodnem pomenu nezadovoljivi učitelji.
■	Poučevanje hrvatskega jezika na vseh višjih šolah Gradiščanske, ki jih obiskujejo hrvafski otroci, tako na glavnih, srednjih in trgovskih šolah.
® Hrvatskega deželnega kulturnega referenta, ki bo skrbel za hrvatske pevske, igralske, folklorne in druge skupine.
• Pravico do neposredne uporabe hrvai-skega jezika pred sodišči in uradi, da Hrvati ne bodo še naprej trpeli škodo zlasti na gospodarskem področju.
■	Hrvatske topografske napise za hrvaf-ske vasi.
■	Vključitev hrvatskih podružnic v hrvatske župnije, ker se je izkazalo, da nemške župnije stoodstotno germanizirajo hrvatske podružnice.
O tisku in njegovem pomenu je govoril predsednik »Hrvatskega tiskarskega društva" Kornfeind, ki je poudaril, da je tudi s tiskom treba pokazati svetu, »da živimo ir, da hočemo obstajati tudi v bodoče, zato nam je tisk potreben kot vsakdanji kruh". Pri volitvah sta bila med drugimi ponovno izvoljena za predsednika prof. Schreiner in za tajnika šolski ravnatelj Kornfeind.
Občni zbor Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem:
Manifestacija odločne volje za narodni obstanek

Pot koroškega kmetijstva v letu 1959
Urad za statistiko koroške deželne vlade je pred kratkim izdal Gospodarsko poročilo Koroške za leto 1959. Kakor vedno je dobršen del tega poročila posvečen tudi razvoju na področju kmetijstva. Iz tega dela poročila povzemamo za leto 1959 naslednje zanimivosti, ki po eni strani kažejo tendence koroškega kmeta, po drugi pa odpirajo tudi pogled na nekatere njegove aktualne probleme.
Uvodoma je v poročilu rečeno, da je ugotavljanje rabe zemlje (Bodennutzungserhebung) pokazalo, da se je površina, ki služi kmetijstvu, od leta 1956 do 1959, ko je znašala 428.963 ha, zaradi gradnje cest, večanja naselij in drugega zmanjšala za 4.757 ha.
Več travnatega sveta na račun njiv
Medtem ko se je v tem času skupna kmetijska površina skrčila za 1,1 °/o, se je njivska površina zmanjšala za 2,5 % na račun travnatega sveta. Kakor krčenje njivske površine so posledica manjšanja roč-
5Wncnjc drugih:------------------------
Die vvindischen Deutschnationalen
Die seinerzeitige Meldung iiber die Zustirn-mung des Ministerrates zu einem Gesetzent-svurf, demzufolge in 55 Kdrntner Gemeinden das Slosvenische als Amtssprache zugelassen sverden soli, bat bei den Kdrntner Nazis, ohne Unterschied ihres Koalitionsparteibuches, Bestiirzung hervorgerufen, Ein gesetzlich vcr-ankertes Recht fiir die Slowenen, in ihrer Muttersprache bei der Gemeinde und sonsti-gen Amtern in den betrefjenden Gemeinden zu sprechen, erscheint diesen Herren, die im-mer so viel und so gerne von Demokratie reden, einfach unvorstellbar. Die »Volkszeitung«• der OVP bat auch gleich heftigen Wider-spruch angekiindigt, obsvohl der Ministerrats-beschluss einem Propagandaschlager anldsslich des Beginns der UNO-Tagung, wo Aussen-minister Kreisky die Siidtirolbeschsverde Oster-reichs zu vertreten hatte, sehr ahnlich sah. In Kdrntner Nazikreisen wurde aber der Be-scbluss (der, z um Gesetz erhoben, nur zu be-griissen svdre, weil er den Prinzipien der Demokratie entspricht) verdammt ernst genom-men. Die FPO schrieb in ihrem V/ochenblatc von einem »Keulenschlag ins Gesicht der Kdrntner«.
Was sind dies fiir Kdrntner, die eine solche Nachricht wie ein »Keulenschlag«	trifftf
Offensichtlicb solche, die, weil sie »Deutscb-land« nicht rufen diirfen und »Osterreich« nicht sagen wollen, nun umso lauter »Kam-ten» rufen, und beim Landesfestzug am 10. Oktober in den ersten Reihen marschieren. Nun bat sich auch der »Kdrntner Heimat-dienst« durch die »Kleine Zeitung« (alles Re-aktionare beniitzt die »Kleine Zeitung« als Sprachrobr) an die Offentlichkeit gesvendct. Es svird von einer Versammlung berichtet, an der iiber 100 deutsche und svindische Ver-trauensmdnner dieses »Dienstes« teilgenom-men haben sollen und bei der scharfster Wi-derspruch gegen ein solcbes Gesetz ohne vor-heriges Minderheitenfeststellungsgesetz erhoben worden sein soli. Was sind das fiir sonder-bare Heiligef Was sind das fiir Kdrntner, die sich dariiber ereifern, in welcher Sprache sich jemand vor einem Amt ausdriickt, gleichhei-tig aber jedem Fremden gegeniiber »Thank you very much« sagenf Im Gesetz steht nir-gends, dass vor den in Frage kommenden Amtern slosvcniscb gesprochen sverden muss, sondern dass man das kann, sofern man will und kann. Unter den bei dieser V ersammlung ansvesenden »Windischen« wird es sicherlich welcbe gegeben haben, denen weder die eine noch die andere Amtssprache etwas niitzt, weil sie mit keiner etwas anfangen kbnnen. Deutsch kbnnen sie meist nicht, deswegen bezeichnen sie sich als \Vindische, Slosvenen uiollen sie nicht sein und eine svindische Sprache, mit der man Eingaben machen konnte, gibt es nicht. Aber schliesslich konnte es diesen Leuten w ir klic h einerlei sein, in svelcher Sprache der konnende Nachbar sich vor einem Amt ausdriickt, da sie sveder da noch dort mitreden kbnnen. Diese Art von Leuten hat schon einmal der ehemalige Landesver-trauensmann der Sozialdemokratischen Partei der ersten Republik, Anton Falle, charakte-risiert, als er schrieb: »...diese Leute sind zsvar zum grossten Teil Slosvenen, bezeichnen sich aber als Deutsche. Das sind die sogenann-ten »svindischen Deutschnationalen«.
Heute sind diese Leute in allen drei Koali-tionsparteien vertreten und stellen das Riick-grat des Grossdeutschtums in diesem Gebiete dar. Heute bezeichnen sich diese Leute als die »Heimattreuen«. Wo svaren aber diese Leute, als die Heimat in Not svari Wo svaren sie, als Osterreich ausgeloscht war% sv o svaren sie, als alles, svas demokratisch und osterreichisch dachte, unter den SS-Stiefeln dchzte: Ja, da svaren sie mit ihren Fiissen nur zu hdufig in diesen Stiefeln drinnen, und da-her ihre Einstellung,
.Volk»wille", S. <0. 1960, Klagenfurt
ne delovne sile na kmetijah tudi spremembt v rastlinski proizvodnji sami. Pridelovanje lanu in konoplje so koroški kmetje skoraj docela opustili. Manj sejejo tudi žita (za 5 %>) in oljaric (za 26 %). Zlasti pa se zmanjšuje površina ozimne rži (za 16,4 °/o) in koruze (za 25 °/o), medtem ko površina, ose-jana z ozimno (za 39 °/o) in jaro zmesjo (za 99,4 %) narašča. Vendar je površina, ki je na Koroškem osejana z žitnimi zmesmi (1088 ha) nasproti skupni površini žita (36.681 ha) malenkostna. Površina krompirja se je v istem času z m a n j š a 1 a za 562 ha, površina črne detelje pa za okroglo 1000 ha. Isto zmanjševanje površine ie ugotovljeno tudi za lucerno. Na njihov račun pa se je povečala površina umetnih travnikov (za 2.118 ha), deteljno-travnih mešanic (za 631 ha) in silokoruze (za 552 ha).
Pridelki poljščin so bili pri krušnem žitu (34.825 ton) za 9 °/o manjši kakor 1958; istotako je tudi krompir dajal manjše donose. Temu nasproti so bili donosi jarin, travnikov in deteljišč boljši.
V živinoreji prilagoditev na tržni razvoj
Pri štetju živine 3. decembra 1959 so rta Koroškem našteli 187.011 goved, kar je za 2.771 več kot pri štetju leto poprej, vendar za 15 % manj kot leta 1938. Po palmah je p a d 1 o število pincgavcev (73.463) za 3 %>. število marijadvorcev (66.845) pa za 10,9 °/o-Temu nasproti se je povečalo število si-vorjavega goveda (9.369) za 27,6 %>, število simodolcev (15.709) pa za 128,2 %>.
Konj so našteli le še 20.545 in je njihovo število v zadnjih 20 letih nazadovalo za 20 °/o. Število prašičev je z 233.430 ostalo na isti višini kot 1958, število ovac
Država in posamezne republike vlagajo velike vsote za modernizacijo prometnih razmer. Poleg novih cest, ki lahko služijo kot vzor mnogim evropskim državam, bodo obnovljene in opremljene s sodobnimi napravami tudi železniške proge.
Med najbolj važne in s tovornim ter potniškim prometom najbolj obremenjene proge spada zveza med Ljubljano in Jesenicami, takoimenovana gorenjska proga. Zato tej progi posvečajo tudi posebno pažnjo in je v načrtu, da bodo obnovitvena dela za-
(31.951) pa je v zadnjih letih padlo za 55 °/o. Kokoši so našteli 713.500; v zadijih 20 letih se je njihovo število povečalo za 50 °/o.
Število obrtnih zakoljev živine se je v letu 1959 spet povečalo. Več kot 1958 je bilo zaklanih bikov, krav, prašičev in konj, manj pa volov, telic, telet in ovac. Izvoz klavne in plemenske živine v ostale dežele je nazadoval za 4.465 glav, izvoz v inozemstvo pa za 3.479. Povečal pa se je uvoz živine na Koroško. Iz tega sledi, da potrošnja mesa v deželi narašča.
Manj krav in manj mleka
Število molznic je v preteklem letu padlo za 500 in je znašalo 81.000. Bolj kot število krav pa je padla lani proizvodnja mleka. S 181.310 tonami je bila za 2,2 °/o manjša kot v letu 1958. Ta razvoj je v nasprotju s splošnim razvojem v državi, kjer je lani proizvodnja mleka narasla za 1 %>. V povprečju so koroške krave lani dale 2.224 kg mleka ali 1 %> manj kot 1958. S tem povprečna molznost koroških krav zaostaja za povprečno molznostjo v državnem merilu za 209 kg.
*
Iz poročila je na splošno razvidno, da teži koroško kmetijstvo za gospodarsko obliko, kjer je poljedelstvo podrejeno živinoreji. Koroški kmet zmanjšuje poletno delo na polju, zato daje prednost naravnim in umetnim travnikom pred lucerno in deteljo. Poročilo kaže, da kmet stremi za poenostavitvijo proizvodnje in opušča drobno proizvodnjo raznih manj pomembnih poljščin, zlasti strniščnih krmnih rastlin. V njegovi živinoreji vidimo, da daje prednost pitanju mladih bikov pred voli in teleti. Sploh daje vedno več poudarka reji pitane živine kakor pa mlekarstvu. S tem se prilaguje sodobnim gospodarskim pogojem ter pogojem za lažje obvladanje dela in za boljšo rentabilnost kmetovanja.
ključena v treh letih, ko se bo brzina na tej progi lahko podvojila. Velik del proge je že opremljen z modernimi napravami, do leta 1963 pa bo proga po vsej verjetnosti tudi elektrificirana.
Kot največji objekt pri preureditvi gorenjske progo veija podvoz pod železniško postajo Jesenice, ki bo po načrtih izgrajen že do konca leta in bo dolg 157 metrov ter širok nekaj nad 7 metrov. S tem se bo jeseniška postaja močno razširila, spremenila pa se bo tudi celotna slika Jesenic.
's i Bh “-le’

Beograd. — Prejšnji teden je bivala v Jugoslaviji delegacija Avstrijske sindikalne zveze. Med svojim bivanjem je obiskala tudi centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, kjer jo je sprejel sekretar centralnega sveta Ašer Deleon, ki se je z gosti zadržal v daljšem pogovoru. Zastopniki avstrijskih sindikatov so se zlasti zanimali za razna vprašanja s področja delavskega samoupravljanja in delavskega izobraževanja.
Dunaj. — Po zaključenem delu IV. Mednarodne konference za atomsko energijo na Dunaju, katere so se udeležile delegacije iz vseh delov sveta, prevladuje mnenje, da so bili ustvarjeni pogoji za večjo aktivnost agencije zlasti v razvijanju tehnične pomoči, v izmenjavi znanstvenih in tehničnih informacij, v organiziranju konferenc in posvetovanj o določenih znanstvenih problemih, nadalje v razširjanju Jedrskih raziskovanj na podlagi sporazumov med agencijo in nacionalnimi laboratoriji, kakor tudi v nadaljnjem proučevanju energetskih problemov v zvezi z izgradnjo jedrskih elektrarn.
Rim. — V italijanskih desničarskih in neofašističnih krogih se širijo vesti, da hočejo vložiti tožbo zaradi „izdajstva nad Italijo" proti trem zastopnikom Južnih Tirolcev, ki bivajo na sedežu Združenih narodov v New Yorku.
Havana. — Ker je vodstvo ameriškega rudnika „Nicaro” na Kubi ustavilo proizvodnjo, je kubanska vlada rudnik podržavila in ga izročila v upravo rudarjem. Vrednost tega rudnika znaša 110 milijonov dolarjev. Podobno je kubanska vlada odločila že v več drugih primerih, ko so inozemski lastniki podjetij ukinili proizvodnjo.
Peking. — V prestolnici pokrajine Tibet je začela delovati prva jeklarna te dežele. Graditi so jo pričeli 31. ma:a letos in so dela zaključili do 1. oktobra. Novo podjetje je pomemben korak na poti iz zaostalosti Tibeta.
Pariz. — Francoska policija je začela obširno gonjo proti skupini pisateljev, publicistov in profesorjev, ki so se v posebni manifestaciji izrekli za upravičenost osvobodilne borbe Alžircev in zagovarjali načelo, da imajo francoski državljani pravico odreči državi poslušnost ter se priključiti Alžircem v njihovem pravičnem boju. Cela vrsta oseb je bila že aretirana, zaplenjenih pa je bilo tudi več časopisov in revij različnih političnih smeti. Med podpisniki manifesta so tudi osebnosti, ki spadajo med najbolj znane francoske pisatelje.
Lagcs. — S koncem septembra je postala neodvisna tudi Nigerija, ki pa bo še nadalje ostala v okviru Britanske skupnosti narodov — Commonvvealtha. Za uvod slavnosti ob proglasitvi neodvisnosti Nigerije so na vladni palači sneli britansko zastavo in svečano razobesili belo-zeleno zastavo nove neodvisne države. Po cestah prestolnice pa je na desettiso-če prebivalcev s pesmijo in plesom proslavilo proglasitev neodvisnosti. Nigerija je s svojimi 36 milijoni prebivalcev najbolj naseljena dežela na afriški celini.
Mcskva. — Sovjetska zveza in republika Somalija sta sklenili navezati diplomatske odnose in odpreti diplomatski zastopstvi na stopnji poslaništev.
Manila. — Direktor vojaške pomoči ameriškega obrambnega ministrstva general Palmer je v Manili izjavil, da so ZDA ustavile vojaško pomoč Laosu, in sicer „zaradi negotovega položaja, ki vlada v tej deželi".
Peking. — Kitajski ministrski predsednik Cu En Lai in burmanski premier U Nu sta podpisala sporazum o obmejnih vprašanjih med obema državama.
New York. — V okolici sedeža Združenih narodov je prišlo v zadnjih dneh že do več bombnih atentatov, ki so zahtevali večje število ranjenih. Zato ni čudno, da so posamezne delegacije v Generalni skupščini izrazile mnenje, naj bi sedež Združenih narodov prenesli iz New Yorka, češ da Amerika ni primerna država-go-stiteljica.
Misteriozna publikacija za obletnico plebiscita:
»Koroška štirideset let svobodna"
Prejšnji teden se je pojavila v javnosti misteriozna publikacija pod naslovom »Koroška štirideset let svobodna”, v kateri je med drugim govora o 40-letnici koroškega plebiscita. »Zato potrebujemo našo vojsko" je naslov uvodnega članka 12-stranske publikacije časopisnega formata, namen »spominske izdaje" pa je prikazati boj koroškega ljudstva proti poskusom Slovanov, da bi odcepili del praavstrijskega ozemlja in ga priključili novi državi Jugoslaviji.
Toda publikacija ne govori le o bojih za Koroške pred 40 leti, marveč ve tudi povedati, da je bilo germaniziranje Koroške »miroljubno prodiranje nemškega elementa", kateremu smo se koroški Slovenci >ade volje podredili, ker so imeli Nemci »višjo kulturo", zato pa smo postali »nekaj bistveno drugačnega kot so Slovani onkraj Karavank". Zelo dobro so ljudje ckoli te čudne publikacije »poučeni" tudi o šolskih razmerah na Koroškem, saj imenuje list uvedbo utrakvistične šole v prejšnjem stoletju »slovenizacijo koroških šol”, za podkrepitev pa citira celo krškega škofa, da je bil proti uvedbi slovenščine v šole.
Kar je v publikaciji pisanega o plebiscitnih bojih, je sumljivo podobno postavljanjem v Steinacherjevi knjigi »Zmaga v nemški noči", ki je navedena kot »dokazno gradivo”. Za krono vsemu pa prinaša publikacija celo tudi fotografijo bivšega SA-Standartenfiihrerja Steinacherja.
Zato pa v listu niti z besedico ni omenjeno nasilje, ki smo mu bili izpostavljeni koroški Slovenci po plebiscitu, in tudi ne trpljenje med nacistično okupacijo; pač pa je list poln prikritih napadov na zavedne Slovence in na sosedno Jugoslavijo.
Takih in podobnih »slavnostnih publikacij" smo koroški Slovenci že vajeni, zato se vsebini lista niti ne čudimo. Zanimiva pa postane stvar, če pogledamo, kdo je publikacijo izdal. V impresumu je kot izdajatelj, lastnik in založnik namreč navedeno zvezno ministrstvo za obrambo, ki pa se po vesteh z Dunaja zdaj distancira in je šef informacijskega oddelka ministrstva dr. Kolb Izjavil, da publikacija ni izšla v založbi ministrstva za obrambo, marveč kot priloga glasila združenja avstrijskih eksekutiv-nih organov »Ezekutive". Naj bo v ozadju misterioznega lista eden ali drugi, mnenja smo, da nobena uradna ali poluradna ustanova ne bi smela prikazovati zgodovinska dejstva v tako popačeni luči, zlasti pa ne v izrazito nacističnem duhu. Tako početje ne samo, da ugledu Avstrije v svetovni javnosti močno škoduje, marveč je primerno, da vzbuja sovražno nastrojenje napram avstrijskim državljanom slovenske narodnosti in tako še bolj zastruplja ozračje na Koroškem.
Modernizacija železnic v Jugoslaviji

Razveseljiv dogodek
„Mladi rod”, šolski list za koroško mladino:
Nov letnik ob novem šolskem letu
V letu jubilejev, ki jih praznujemo zelo različno, tako različno, da nekateri dveh od treh jubilejev sploh ne slavijo, zato pa enega tembolj bojevito in zmagovito; v jubilejnem letu, v času, ko se bliža vrhunec plebiscitnih proslav, ki — kot zgleda — žal tudi tokrat in posebno tokrat ne bodo v znamenju miru in sprave, se je v vsej tišini pripravljala in trudila peščica mladih, zelo mladih slovenskih ljudi, da stopi pred javnost s presenetljivim pogumnim dejanjem. Osem mladih ljudi je strnilo sile in talente ter predložilo »samorastnikom in še komu« »Mladje-literarno glasilo mladih« v razmišljanje in oceno. V razmišljanje pravim, ker se je treba spomniti, da sta doslej le »Kres« in »Setev« zbirala in izoblikovala literarne napore gimnazijcev na Pie-sivcu in učiteljiščnikov v Celovcu. Oba lista ob skrajno zmernem zanimanju javnosti. »Mladje« gre tu drugo, upajmo, tudi srečnejšo pot: brez patronance šole ali kake ustanove se je zbralo osem mladih idealistov v skupnem naporu, da demonstrirajo življenje, o katerem so že prerokovali (tudi ljudje, hi jih štejemo med naše), da je zamrlo.
In v oceno so predložili literarno glasilo mladih, ki daleč presega ambicije gimnazijskih literarnih krožkov v hotenju in — uspehu. Ko sem vesel in strmeč nad tem »dogodkom« prelistaval brošuro, sem mimo vseh psevdonimov spoznal najmlajše sodelavce na literarni uri v Selah; pa tudi ostali, za katerih prava imena ne vem. mi niso bili tuji, ko sem prebiral njihove pesmice in črtice.
Pisec teh vrstic se sam šteje med mlade in nima namena kritizirati literarne poskuse še mlajših, temveč zabeležiti le nekaj misli, ki so mi prišle ob prebiranju tega novega koroškega literarnega glasila.
»Drobne utrinke B o r o t a K o s t a n k a sem imel še v dobrem spominu iz literarne ure v Selah in tedanjo domnevo, da ima avtor te črtice še boljše na zalogi, je črtica »Prva ljubezen« potrdila kot pravilno.
U d o D uk o je morda od vseh mladjev-cev najbolj nagnjen k meditiranju v pesmi in črtici. Napravi vtis zrelega mladega človeka, ki s kritičnim intelektom gleda v svet. S skopimi besedami doseže v sicer preprosti črtici »Sladkor« presenetljivo močan efekt.
Drugačen, povsem liričen značaj je D ar l e Niko, ki ga poznamo od selskega nastopa Glavna tema njegove pesmi je ljubezen občutljivega mladega človeka. Brez artističnega iskanja najde prepričevalen izraz svojih čustev.
Vlado 2 i g ie prispeval svoje »aprilske spomine«, dopadljivo podano doživetje otroških let.
T udi Slavko Slovenec opisuje spo ■ min iz svojih dijaških let. Tako mladi ljudje in toliko spominov. V »Bežnih beležkah« kaže smisel za redakcijsko delo.
Boris Voda z nenavadno rabo zaimka ,ki‘ opisuje »srečanje s smrtjo« s spretno vpletenim ljudskim motivom o ženi, ki je videla smrt.
Naj mi Danica D a n e j ne zameri, da je ne omenjam na prvem mestu, kot bi se to spodobilo napram edini ženski avtorici brošure. Hitim z ne samo retoričnim poudarkom, da zaporedje imen ne jemljem za kriterij kvalitete prispevkov. Gotovo še čakajo Danico Danejevo doživetja, ki jih bo opisala ravno
Novo šolsko leto se je začelo in dan za dnem polnijo otroci šolske sobe, da bi si pod vodstvom svojih učiteljev nabrali potrebno znanje za življenje. In čudno bi bilo, če otrok na južnem Koroškem ob vstopu v novo šolsko leto ne bi spet pozdravi! njihov zvesti prijatelj — Mladi red — ki je že skozi devet let spremljal šolsko .mladino in ji nudil mnogo koristnega pri učenju.
Z novo številko se jim je pridružil, z dvojno številko za meseca september in oktober ter s tem hkrati vstopil v deseti letnik. Torej je že mnoge otroke spremljal na poti skozi celotno ljudskošolsko in glavnošolsko dobo, vsako leto znova pa si pridbival nove prijatelje tudi med najmlajšimi, ki nekoliko boječe prihajajo v prvi rezred in se prvič srečavajo z resnostjo šolanja. Ravno njim je „M!adi rod" še posebno dobrodošel, ko se v številnih krajih srečajo z več ali manj tujo šolo, v kateri maternemu jeziku otrok ni odmerjen tisti prostor, ki mu pripada po vseh naravnih in državnih zakonih. Zato jim mora služiti tudi kot vez med družinskim krogom in šolo, biti jim mora opora in pomoč pri nadaljnjem odkrivanju lepot materinega jezika.
Kot jesenska številka prinaša najnovejša izdaja Mladega roda številne sestavke, posvečene temu letnemu času, tako sestavka .Jesenski dimi" Ma.ije Voaelnikove ter „Ko je jesen v gozdu" ing. Šušteršiča, pa tudi
Delavsko prosvetno društvo Svoboda *To-ne Čufar" na Jesenicah, katerega ansambel narodnih pesmi in plesov je pred nedavnim z uspehom gostoval pri nas na Koroškem, je imelo svoj redni letni občni zbor. Bogato in vsebinsko globoko poročilo predsednika o reformirani dejavnosti in društvenem programu dela za leto 1960/61, kakor tudi poročilo tonika o doseženih uspehih v minuli sezoni je bilo kronano v razpravi z izjavo predsednika okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, ki je ugotovil, da je jeseniška Svoboda prva, ki deluje po smernicah, sprejetih na zadnjem kongresu Zveze Svobod in prosvetnih društev
tako ljubko kot tiste »iz otroške dobe«. Svoja poznejša doživetja pa je tokrat še raje obdržala zase .. .
In pesmi Miška Mačka z vso skepso ir pesimizmom mladega človeka, ali so izraz duševnosti naše mladine? Prenagljeni bi bili taki zaključki in optimizem Borota Kostanka je dosti močan, da prevzame tudi mene.
»Mladje« je brez dvoma pogumno dejanje mladih ljudi, vredno podpore in priznanja.
dr, p. a.
Voukova pesmica „Vožnja na sprehod" govori o oktobru, kot se v jesenskem času odvijajo dogodki, ki jih opisujeta Ivan Cankar v črtici „Njen grob" in France Bevk v črtici „Poslednje hruške". Mlajšim letnikom so posvečene pesmice .Srečno prijatelji” (Ivica Čermak), .O moj preljubi, dragi dom" (Franc Končan) in .Cigani” (Tone Pavček) ter .Domoznanski sestavki" (M. Srienc), .Lisica, volk in konj”, .Šola iz fižola", nadalje koroška narodna pripovedka .Vrag je nesel konja" (Vinko Moderndorfer), .Vprašati se bo pa vendar smelo" in otroški prizorček .Igrajmo se...'. Tudi tokrat v Mladem rodu ne manjka zanimivih in poučnih spisov iz zgodovine, tako .Celovec — glavno mesto Koroške", .Prvi slovenski zapiski”, .Oslovski most" in .Angleži osvajajo Indijo’.
Sploh nosi tokratna številka Mladega roda zelo poudarjen koroški značaj. Poleg članka glavnega urednika in šolskega upravitelja Rudija Vouka o 40-letnici glasovanja na Koroškem, kjer kot nauk iz tistih dni poudarja .ljubezen do domovine ter gojitev dobrega sosedstva in prijateljstva med obema narodoma v deželi", je tudi po opremi (naslovno stran krasi slika koroškega slikarja prof. dr. Berga .Domačija v jeseni", poleg tega pa je v notranjosti še nadaljnjih sedem slik istega umetnika) povsem .koroška", da omenimo še koroško himno, za katero objavlja slovensko besedilo prve ki-
Slovenije in je s tem zgled tudi vsem ostalim društvom v okraju.
Napredek v delovanju jeseniške Svobode ie koordinacija dela posameznih odsekov za dosego društvenega delovnega programa, ki posveča osnovno skrb estetski vzgoji članstva in humani vzgoji ljudi. Pri tem delu jeseniške Svobode, ki nosi ime proletarskega književnika Toneta Čufarja, sodelujejo v tesni povezavi delavci, inženirji in profesorji.
Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, ki je jeseniške prosvetaše seznanil s pomenom in potrebi prosvetne dejavnosti pri nas na Koroškem ter poudaril potrebo po tesnem kulturnem sodelovanju med Slovenci to- in onstran meje. Občni zbor je v tem smislu tudi sklenil, da bo jeseniška Svoboda v bodoče navezala čim tesnejše stike s Slovensko prosvetno zvezo in v nje; včlanjenimi društvi ter je jeseniški Komorni zbor obljubil gostovanje na Koroškem. S posebnim veseljem pa so Jeseničani pozdravili vest, da jih bosta v kratkem obiskala pevski in tamburaški zbor iz Koroške.
tiče, ter odlomek Perkonigovega romanci .Ugrabljena strd".
Poleg tega prinaša številka tudi še druge zanimivosti, tako spis župnika A. Vautija .Kaj je zanimivega v Selah", po Brehmo-vem .Živalstvu" prirejen sestavek .Krt", razumljivo pa tudi že udomačeno rubriko .Mladina piše" in nekaj .trdih orehov" za ugankarje.
To bi bil kratek pregled vsebine najnovejše številke Mladega roda, ki — kakor že povedano — stopa v deseti letnik. Je torej pravzaprav jubilant in kot tak zasluži, da mu mladina posveti še več zanimanja, še več ljubezni in zvestobe.
Razstava zgodovinskih dokumentov protestantske cerkve na Koroškem
V nedeljo, 25. septembra, so v slikovit: gorski vasici in prostranski fari F r e s a c h v Dravski dolini odprli protestantski muzej na Koroškem, ki so ga ob podpori koroške deželne vlade in deželnega muzeja v Celovcu ter univerz na Dunaju in v Ljubljani uredili v stari molilnici, katera sodi med najstarejše molilnice v Evropi, ki so ostale ohranjene v svojem prvotnem stanju.
Ob tej priložnosti je bila v novo odprtem muzeju razstava, ki je prikazala zgodovino protestantskega verskega življenja na Koroškem. Razstava, ki jo je skrbno in uspešno pripravil protestantski zgodovinar in župnik župnije Bleiberg nad Beljakom, Oskar Sa-k r a u s k y , je vsebovala bogato zbirko protestantskih molitvenikov, pesmaric in drugih knjig ter dokumentov protestantizma na Koroškem. Med njimi je bila razstavljena slovenska Dalmatinova biblija, ki jo je 1584 natisnil Samuel Selfisch v Wittenbergu, in danes zelo redka Spangenbergova postila, ki jo je v slovenščino prevedel župnik Jurij Juričič in ki jo je natisnil J. Mannel v Ljubljani leta 1578. Od iste postile je bil razstavljen tudi rokopis, ki je bil napisan v Zagoričah ali Sovčah v sedanji'podkloštrski občini.
Iz začetne dobe protestantizma so bile razstavljene še naslednje slovenske tiskovine: slovenski katekizem (1580), slovenska protestantska pesmarica, Salamonovi izreki (tiskano v Ljubljani) in Habermannov molitvenik, ki ga je v slovenščino prevedel J. Tulšak. Vse imenovane tiskovine so bile tiskane leta 1579. Iz novejše dobe protestantizma na Koroškem pa so bile razstavljene »Kristianske bukvice« kot ponatis Dalmatinovega molitvenika, katerih tisk je omogočil neki kmet iz Ovčene v sedanji bekštanjski občini in ki jih ie 1784 natisnila Kleinmayerjeva tiskarna v Celovcu.
Razstava je bila deležna velikega zanimanja in priznanja, kateremu se pridružujemo tudi mi zlasti zaradi tega, ker je v času nacionalistično tako zastrupljenega ozračja na Koroškem po načelu mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja odkrito pokazala tudi globoke korenine slovenske kulturne tvornosti na Koroškem.
Za tesno kulturno povezavo
RIHARD OREL:	10
Kanalska dolina in njeni slovenski prebivalci
TRBIŽ
Na travnati brežini ob vznožju zahodno pod Višarij vpadajočih pobočij je postavljena moderna vzpenjača z visečimi sedeži. Izpeljana je na Prižnik, od koder se pozimi spuščajo smučarji do potoka, poleti pa služi letoviščarjem v zabavo, pa tudi za vzpon na Višarje. Vožnja z vzpenjačo traja le 18 minut, nameravajo pa jo speljati dalje na vrh Florijanke.
Avtobusi v razne smeri odhajajo s trga pred cerkvijo. Peljimo se torej s tistim, ki vozi v Rajbl. Ko preidemo Trbižki potok, krenemo naravnost proti jugu po takozva-n; stari Koroški cesti. Tod so se nekdaj vozili z Duna:a preko Predela v Gorico in Trst. Cesta se polagoma vzpenja ter doseže v Rajblu že nekaj nad 900 m nadmorske višine, dočim je imamo v Trbižu le 751 m. Skoro ves čas nas spremlja mala žilica (tudi Zilca ali Slica, kakor ji pravijo domačini, ki prihajajo iz Rajblskega jezera. Voda žilice je sicer kristalno čista, kadar pa je v obratu ra:blska rudniška pralnica, postane motna in umazana.
Od Trbiža do Rajbla je 8 km. Med potjo se vozimo mimo treh naselij: najprej Flifschl (italijansko Plezzut), torej Mali Bovec, kjer je sedem hiš; dalje ob cesti, nekako sredi poti, je več:e naselje s 15 hišami, to je Mrzla voda (nemško Kaltwasser, italijansko Rio Freddo), od koder vodi stranska pot na Višarje; malo pred Rajblom pa je ob cesti še par hiš, to je Muta (nemško Mauthen). Prebivalci so večinoma pri-
seljeni Italijani, med katerimi je tudi še kak Nemec in Slovenec. Tako smo dospeli do naselja
RAJBL
ki je s svojimi 1450 prebivalci že malo mestece. Ko izstopimo na glavnem trgu sredi mesteca, kamor smo se vozili po ulicah z lepimi modernimi poslopi poleg nizkih še iz polpreteklega časa obstoječih hiš in koč, tekoj opazimo, da smo v pravem rudniškem okolju. Razvita pobočja, vzpenjače, ki vodijo v rove, vse polno mehaničnih delavnic, lepa visoka poslopja rudniških uradov in podjetij ter zakajeno ozračje nam to najbolj potrujejo. Gruče rudarjev prihajajo in odhajajo v rudnik. Vzduh je nasičen z dimom, ki se dviga iz visokih tovarniških dimnikov. Neprestano dovažajo in odvažajo potrebne surovine in gradivo. Taka ie slika, ki jo nam nudi rudniški center.
Domača cerkev je v primerjavi z visokimi poslopji okoli n:e pravi pritlikavec, saj jo je komaj opaziti sredi moderne okolice. Sicer pa je svojevrstna, zidana v slogu, ki ga srečavamo po vsej Kanalski dolini, vendar je še manjša kot druge, morda z izjemo one v Lužnicah. Ime je dobil Rajbl po prvih lastnikih rudnika, čigar odkritje sega daleč nazaj v leto 1456. Prvotno so tu kopali rudo blendo (Zinkblende) z malo primesi galene v višjih plasteh.
(Nadaljevanje sledi)
Spomini
ob ZtC-rlelnici plebiscita
Naslednji članek je naiemu uredništvu poslal uglo
den Rožan in v njem združil spomine na življenje
koroških Slovencev v zadnjih 40 letih, kakor ga je
doživljal sam, eden izmed mnogih od Žile do Pliberka.
Te dni se štiridesetič ponavlja 10. oktober, dan, ko je leta 1920 južni del Koroške glasoval o svoji pripadnosti. Gotove organizacije na Koroškem že skozi celo leto s pravo poplavo proslav, raznih prireditev in srečanj častijo po svoje to štiridesetletnico. Za te proslave prirejajo zlasti izlete na ozemlje, kjer prebivamo koroški Slovenci in z nami pravzaprav peščice privandranih Nemcev. Posebno privlačni so kraji Št. Jakob, Loče, Borovlje, Pliberk in Železna Kapla. Štiridesetletnico plebiscita pa ti »izletniki« — po večini brez domačega, avtohtonega prebivalstva — proslavljajo tudi po drugih krajih, kjer živijo pri-vandrani orožniki, učitelji, železničarji in dru ■ gi, s katerimi skušajo dokazati, da Slovencev tod okoli ni več. Spet se dvigajo po deželi valovi nemškega nacionalizma, da bi nas pogoltnili, kakor so to poskušali že tolikokrat v zadnjih 40 letih in tudi prej.
Ni še dolgo tega, ko je minilo 40 let, odkar je takratna deželna vlada v Št. Vidu ob Glini dala koroškim Slovencem slovesno obljubo, da bo po plebiscitu dala koroškim Slovencem vse pravice in da jih bo varovala na vse večne čase. Ta obljuba doslej ni bila uresničena, koroški Slovenci smo priča in žrtev čisto nekaj drugega.
Komaj je minil 10. oktober 1920, že se je pričel vsestranski pritisk na nas, zlasti na uradnike in nameščence javnih ustanov in na delavce po tovarnah, ki so bili Slovenci. Praksa slovesne obljube v Št. Vidu je bila odpuščanje Slovencev iz služb in tovarn ali pa premeščanje v popolnoma nemške kraje. Na železniških postajah so izginili dvojezični napisi in bili nadomeščeni z nemškimi. Slovenska pesem in slovenska prosvetna dejavnost sta veljali kot iredenta, kdor se je zoperstavil pobesnelemu 'nemškemu nacionalizmu v deželi, je ustmeno in fizično občutd krilatico »horuck iiber den Loibl«. Slovenske prosvetne prireditve so bile pod najostrejšim nadzorstvom oblasti, otroci slovenskih staršev so v šoli dobili slabe ocene, vsled česar jim je bila takorekoč onemogočena nadaljnja izobrazba.
Koroške Slovence so merodajni politični krogi poznali le, kadar so zaradi drugih svojih grehov prišli v stisko. Ko je bila n. pr. leta 1934 na Dunaju in drugod zadušena vstaja, je takratni deželni glavar dr. Sucher poklical v Borovlje vplivne koroške Slovence iz Roža ter jih z obljubo, da bo slovenska manjšina deležna vseh pravic, pozival na pomoč in sodelovanje v klerofašistični stanovski državi. Tudi topot je obljuba ostala le obljuba. Nič se ni spremenilo na boljše. V Celovcu so najmerodajnejši ljudje že pripravljali načrt za »dokončno rešitev slovenskega vprašanja«.
Po »anschlussu« 1938 so vodilni krogi obrambnih bojev 1918—1920 pričeli z »dokončnim reševanjem slovenskega vprašanja«. Na stotine so nas izgnali iz domačij, na stotine vrgli v taborišča smrti in na stotine zadušili v plinskih celicah ali pa jih obglavili. Celo šolarjem niso prizanesli, prepovedali so jim materino govorico in jih zaradi tega zapirali. Vsaka grožnja je bila tudi krvavo uresničena. Toda tudi to nas ni zlomilo. Vstopili smo v mednarodno osvobodilno borbo proti nacizmu, prvi in takorekoč edini na koroških tleh, s tem pa doprinesli svoj neovrgljivi del in velik krvni davek za osvoboditev in novi nastanek Avstrije.
Ko je leta 1945 bila provizorična deželna vlada v stiski, se je zopet spomnila koroških Slovencev. V vlado je poklicala zastopnika koroških Slovencev in da bi našla pravično rešitev manjšinskega vprašanja. je poslala skupino izvedencev v Švico, da proučijo tamkajšnjo manjšinsko zaščito. Dobili smo dvojezično šolo, ne da bi kdo vprašal, kje povsod živimo in koliko nas je. Čeprav je bil to le drobec nam pripadajočih manjšinskih pravic, smo ga iskreno pozdravili. Nihče od nemških so-deželanov ni ugovarjal, v deželi je zavladal mir. Pričelo se je sporazumevanje med obema narodoma.
Ko je Avstrija 1955 dobila državno pogodbo, se je v deželi pričela spet stara pesem. Oživeli in zaživeli so stari nemški nestrpneži, dobro poznani iz obdobja okoli leta 1920, še bolj pa iz let 1938—1945 kot SA- in SS-fiihrerji in Kreisleiterji. Pod različnimi prvotnimi firmami svojih organizacij so — ne da bi jim kdo skrivil lasu — pričeli svojo staro gonjo proti koroškim Slovencem, zlasti pa proti dvojezični šoli. Z grobim, protiustavnim pritiskom so inscenirali šolske štrajke in s surovo besedo branili otrokom obisk šole. Nihče jih za to ni klical na odgovornost, nihče kaznoval. Na Koroškem pač ni veljal zakon, po katerem so šolski štrajki prepovedani. Poborniki »zmage v nemški noči« leta 1920 so odločili, da mora dvojezična šola iz-
Priče demokracije na Koroškem
Čeprav kljub izrecnemu zagotovilu pristojne oblasti še niso izsledile krivcev atentata na partizanski spomenik v Št. Rupertu pri Velikovcu in čeprav spomenik kljub obljubi notranjega ministrstva po šestih letih še vedno ni bil obnovljen, se je torkova „Die Neue Zeit" s člankom pod naslovom
.KAJ SE DOGAJA V ŽELEZNI KAPLI!"
zaletela v nagrobni kamen, ki ga borcem proti fašizmu in njegovim žrtvam postavljajo v Železni Kapli. Nad tem dejstvom se „Die Neue Zeit" žolčno razburja in utemeljuje svoje razburjenje s trditvijo, da bo
nagrobni kamen odkrit za 10. oktober 1960, kar naj bi bilo po njenem provokacija vse Koroške.
Od lista, ki je glasilo državnotvorne in za razmere na Koroškem najbcij odgovorne stranke, bi pričakovali, da o postavljanju tega nagrobnega kamna poroča dostojno in s spoštovanjem v duhu zakona iz lefc 1948 o skrbstvu in varstvu vojnih grcboy in spomenikov iz druge svetovne vojne za
pripadnike zavezniških sil. Združenih narodov, za žrtve borbe za svobodno demokratično Avstrijo in za žrtve političnega preganjanja. Tega duha pa v imenovanem članku ne zasledimo. Nasprotno je pisan v Ionu, ki sta si ga doslej kvečjemu dovolili glasilo FPČi .Karntner Nachrichten" in „Die Landsmannschaft".
Ni naš namen, da bi pojasnjevali, kaj se dogaja v Železni Kapli, niti se nočemo spuščati v polemiko z očitno zlonamernim piscem. Če pa misli s svojim pisanjem žaliti žrtve, katerim je nagrobni kamen namenjen in če se sramuje priznati, da so bile te žrtve doprinešene za osvoboditev Avstrije izpod nacizma, potem se tudi „Die Neue Zeit" uvršča v naraščajoče navdušenje za tiste, ki so 1920 z .zmago v nemški noči" imeli v mislih veliki nemški rajh in ki so 1938 na Koroškem iz dobršnega dela sodeželanov napravili janičarje in ljudi, katerih prstov se drži kri borcev za svobodo, prijateljstvo in demokracijo. Mi samo ugotavljamo:
@ Od več kot 500 padlih koroških partizanov in borcev proti fašizmu je v Železni Kapli pokopanih 117; poleg teh pa je bilo iz okolice v KZ umorjenih najmanj 63 oseb. To so številke slovenskih smrtnih žrtev izključno iz okolice Železne Kaple, in to žrtve za osvoboditev Avstrije izpod nacizma.
Skrb za grobove partizanov in borcev proti fašizmu ter njegovih žrtev je po zakonu obvezna skrb republike Avstrije. Njihova grobišča in spomeniki so po zakonu o varstvu spomenikov v javnem varstvu. Kdor jih poškoduje, oskrunja in onečašča, mora biti po zakonu kaznovan.
® Za „Die Neue Zeit" je postavljanje nagrobnega kamna v Železni Kapli in njegovo odkritje provokacija .posebne vrste". Očitno pa duhu, ki zadnje čase vlada v njenem uredništvu, odgovarja odkrivanje spomenikov nacističnim vojakom in SS-ovskim zločincem.
• „Die Neue Zeit" sramežljivo molči o ponavljajočih se nacističnih provokacijah v deželi. Zanjo je to očitno v skladu z na-
čelom demokracije in tolerance. Zato vedno bolj pridno pomaga trobiti v rog proti koroškim Slovencem, proti dobrososedskim odnosom ter mirnemu sožitju in sporazumevanju.
® Tako popuščanje in jadranje po nacionalističnih vodah je že enkrat zadalo smrtni udarec avstrijski demokraciji in privedlo do krvavega nasilja nad demokratičnimi množicami. Ta nevarnost ob takem pisanju v času, ko stari nemški nacionalizem na Koroškem spet nevarno dviga svoje glave, ni nič manjša, kot je bila pred 20 leti.
Končno „Die Neue Zeit" samo še opozarjamo, da je bilo pred leti podobno pisanje in hujskanje duhovna priprava na atentat z dinamitom na spomenik v Št. Rupertu. Resno jo vprašamo, ali misli tudi ona s svojim pisanjem ustvariti vzdušje za take zločine, da bi se pri povorki 10. oktobra v Celovcu lahko dovolj svetila bivšim SA-Standartenfiihrerjem in SS-Sturmbannfiihrer-jem ter podobnim .avstrijskim" patriotom velikonemškega kova.
Na dejstvu tudi ne more ničesar spremeniti sedanje sramežljivo popravljanje prvotnega izpada, kajti hujskanju v „Die Neue Zeit" so se že pridružili tudi tisti, ki so bili v zastrupljanju ozračja vedno med prvimi in najbolj glasnimi!
To in ono iz Celovca
V soboto prihodnjega tedna, to je 15. oktobra bodo v celovški veliki mestni in ve-lesejmski hali odprli letošnjo sezono na umetnem drsališču. Istočasno se bo avstrijski mojster v hokeju na ledu, moštvo KAC, pričel pripravljati za prvo mednarodno tekmo, ki jo bo imel 29. oktobra z nekim moštvom iz Finske. Ker bo hokejsko moštvo KAC letos sodelovalo na več mednarodnih tekmah, si je za svojega trenerja izbralo Kanadca Georgeja Edwardsa, ki je že v Celovcu.
Mestna vrtnarija je pripravila ob Vrbskem jezeru razstavo dalij. Razstava teh cvetlic je dostopna vsakomur, obsega pa 60 sort dalij z okroglo 6000 cvetovi.
Borba proti hrupu in prahu na cestah
Oddelek za nadzorovanje prometa pri deželnem orožniškem poveljstvu za Koroške je v letošnji glavni potovalni sezoni posvetil posebno pozornost avtomobilistom in motociklistom, ki na cesii povzročajo prevelik hrup in dim. Zaradi tega delikta so varnostni organi 1499 vozačev naznanili, medtem ko so nadaljnjih 4039 vozačev zaradi istega prekrška kaznovali z denarne kaznijo na licu mesta.
Akcija proti hrupu in dimu na cesti se s strani varnostnih organov nadaljuje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Kakor ta ukrep zlasti v mestih že kaže gotove uspehe, tako se tudi vidi, da dobršnega dela malomarnih in neobzirnih voza-
giniti in pred njimi so klonili tako vlada in parlament, kakor tudi krogi, ki imajo tako radi na ustih »prizadevanje za zmago demokratične misli«.
Kolo časa se je na Koroškem zavrtelo nazaj. Dvojezično šolo so pokopali, namesto nje imamo šolo, ki ni ne miš in ne tič. V 5 letih od podpisa državne pogodbe njen člen 7 še ni postal realnost. Nasprotno nas hočejo sedaj šele šteti in ugotavljati, kje živimo. Manjšino na našem ozemlju res ni težko ugotoviti. Kdor na to resno misli, naj samo sešteje privandrance, pa bo točno zvedel, kje je manjšina in kdo je manjšina pri nas. Toda to ni namen duhovnih očetov »varovalcev« naših pravic. Vsa znamenja kažejo, da bi nas krogi ki za 40 letnico plebiscita s tako vnemo zažigajo baklo mržnje in nestrpnosti v deželi, radi spravili na kolena in žive v grob. Toda koroški Slovenci smo preživeli težje čase in smo ostali na svoji zemlji. In na tej zemlji bomo še živeli, tudi še. ko bodo že strohnele kosti ljudi, ki so nam sovražni vi ki nas dušijo skozi 40 let.
Rodoljub
čev še ne moti. Zaradi tega bi bilo poleg neposrednih policijskih ukrepov še neob-hodno potrebno, pri naraščajočem cestnem prometu vpeljati še druga sredstva, ki bi zmanjšala zlasti hrup na cesti. Zakaj ne bi vseh motornih vozil, zlasti težke tovornjake, obvezno opremili z ustreznimi napravami na izpuhu, da bi zmanjšali hrup, ki go delajo motorji?
Ob tej priložnosti je treba poudariti tudi potrebo po pospešenem asfaltiranju cest, tako državnih in deželnih kakor tudi občinskih, skozi vasi in naselja. Pri naraščajočem avtomobilskem prometu prah, ki ga pustijo za seboj, ni nič manjša nadloga kot pa njihov hrup in dim. V poletnem čast zadnjih let je po najzakofnejših vaseh in občinskih cestah več avtomobilskega prometa, kot ga je pred 25 leti bilo na državnih in deželnih cestah. Zaradi tega bi bilo prav, da bi v prihodnjih proračunih dežela in občine dale v ta namen na razpolago več sredstev, kakor so jih dale doslej.
Gradnjo tovornih poti v Sele-Kot, iz Obir-ske na Šajdo, na sončni strani Koprivne, iz Koprivne v Luže in na Komelj je na svoji torkovi seji sklenila deželna vlada. V ta namen je pripravljenih 1,330.000 šil. — Na isti seji je deželna vlada imenovala deželnega svetnika Hansa R a d e r j a (FPO) za novega predsednika deželnega fujskopro-metnega odbora. Deželno vlado bosta v tem svetu zastopala namestnik deželnega glavarja ing. Truppe in deželni svetnik Hans Sima.
Skupina urednikov ameriških turističnih uradov se je v preteklih dneh mudila na Koroškem in imela v Celovcu razgovore a pripravah na prihodnjo sezono poletnega turizma. Kakor je bilo ob tej priložnosti povedano, bo od prihodnjega poletja naprej dnevno obratovalo 50 letalskih zvez med New Yorkom in Evropo, od česar si po 9°* tovih predpripravah tudi Koroška lahko obeta večje koristi.
Mladi slovenski geografi obiskali Koroško
Minulo soboto so prispeli absolventi geografskega oddelka Ljubljanske univerze na petdnevni študijski izlet na Koroško. Skupino, ki je štela 16 mladih geografov, sta vodila univ. prof. dr. Svetozar Ilešič in dr. Miro Klemenčič.
Prvi dan je skupina obiskala Žilo, Belo in Milštatsko jezero ter Dravsko dolino; drugi dan se je mudila na Gurah, v ponedeljek pa je obiskala Baško jezero, Rož in Sele. V torek se je preko Gosposvetskega polja napotila v Krko ter od tam preko trga potovala k Osojskemu jezeru in na Osojščico. Peti in zadnii dan je posvetila
svojo pozornost Podjuni, kjer se je ustavila pri razstreljenem spomeniku v St. Rupertu, se povzpela na Djekše in se od tam mimo Klopinjskega jezera in po Podjuni vračala nazaj v Ljubljano.
Mladi geografi so se med svojo potjo večkrat ustavili za razgovore s prebivalstvom in bili povsod deležni prisrčnega sprejema. Izredno prisrčno pa so jih sprejeli Radišani, kjer jim je v nedeljo popoldan tamošnje Slovensko prosvetno društvo pripravilo prisrčen družabni popoldan z obojestransko zapeto slovensko pesmijo.
!il§S
TONE BATAGELJ:
Jeseni
Vso noč je lilo, a zjutraj skrilo te sonce je v megli.
Ne vidiš drevja ne poti,
ne vidiš hiše ne ljudi,
in kraj je tih
in siv
in mračen,
le včasih lačen
se vran iz gozda oglasi:
-Krraaa . . .
Ko v sivi gmoti
za hip se zlato okence odpre,
megla vzkipi:
—	Ne moti, one,
zapri,
saj svet si mir želi!
A v gnezdu sredi trav
ves moker se škrjanček oglasi:
—	Že prav, že prav,
a kdo brez sonca naj živi?
In šine ko raketa skoz meglo.,. A nad meglo — nebo, vedrina, sončece zlato.
Hoho!
Se tudi veter razjezi in reče: — Ndk, ne boš nas, spak!
In stari veseljak
brž skoči na oblak,
napihne lica, hukne: — Huuuj,
megla, pete podkuj,
potuj
m se ne ogleduj, drugače, čuuuj! . ..
In kaj megla?
Beži, beži,
da se za njo kadi.
Pa vpraša kos nato:
—	Škrjanček naj pove, če ve, zakaj ne ljubimo megle?
—	Ne vem, ne vem, — škrjanček gostoli
—	jaz ljubim sonce in nebo.
In šine v zrak.
A vrabec reče:
—	Ne ve, bedak:
Čim jače sonce peče, tem prej se grozd zmedi.
i
*
t
\
\
i
\
\
t
\
t
\
f
)
\
*
*
!
t
-i
MARTA K O C H O V A :
Možiček
Bilo je pred mnogimi leti.—
Muka je sedela na kamnitih stopnicah pred hišo in jedla kruh. Zvonila je z nogami in v krajših ali daljših presledkih pela na vse grlo:
„Ta kratek možiček je delal voziček.
Podnev' ga je delal, ponoč' pa razdiral."
To pesem so otroci vedno prepevali, kc-darkoli so zagledali možička.
To je bil človek krivih nog, ne dosti večji od otrok. Hodil je okoli z vrečo čez ramo ter pobiral kosti in stare krpe. Kadar ie bila vreča polna, se je vlekla za njim po prahu. Ljudje so se mu smeiali, najbolj so se pa zabavali otroci. Vpili so za njim:
,Ta kratek, ta kratek!"
Sel je molče mimo njih in vlekel za seboj svojo vrečo, ubog, zasmehovan in ponižan. Bil je bos, skrivljene noge so pokrivale na koncu razcefrane hlače. Iz raztrgane srajce je gledala rjava, nagubana koža, ki je pokrivala upadle prsi. Nosil je širok na oči poveznjen klobuk, izpod njega so uhajali skuštrani, umazanorjavi lasje. Vsa njegova zunanjost je bila zapuščena in usmiljenja vredna.
Toda nekoč se je možiček zravnal. Odložil je vrečo, stekel za otroki in enega premlatil z grčasto palico, da je od bolečin skakal in tulil po cesti. Otroci so pripovedovali, da je tistikrat možiček zrastel v velikana.
„Sem," ie odvrnil.
„Ali imaš mamo?" je hitela spraševati Muka, samo da bi zamotila možička.
Odkimal je.
„Hudo je, če nimaš mame. Kdo ti kuha, kdo pospravlja, kdo ti pere in zašije. Kdo te potolaži, če si žalosten?"
„Mame še poznal nisem," je zagodrnja! ir> jedel kruh. Čez nekaj časa je nadaljeval:
„Ko sem bil tak kot ti in še mlajši, so me z brcami zbudili ob štirih zjutraj in sem moral s kravami na pašo. Misliš, da so mi dali zjutraj kave in kruha, kot ga dado iebi? Brco, brco v zadnjico!"
!z njegovih brezzobih ust je siknilo nekaj grozečega.
»Če je bil mraz, so mi dali za zajtrk žganje. ,Da vam vrag ne zmrzne,' so govorih. Poglej zdaj moje krevlje!"
Pokazal je na uboge, pohabljene noge.
„5 seboj so mi c!a:a!i kos trdega kruha, ki ga še pes ni maral. Zvečer pa tem jede! same ostanke in še so vpili: ,Žre kot trtna uš, pa nimamo nič koristi od njega.'"
S pestjo ie nekomu zagrozil.
„Bi! sem v sramoto družini, ker nisem ime! očeta. Mati me je prinesla še majhnega na svoj dom in umrla. Jaz pa sem ostal. Nikoli mi ni nihče rekel dobre besede, nikoli nihče
pobožal. Bil sem pritepenec, črna pika na hiši."
Zopet je siknilo iz brezzobih čeljusti.
„Ko so se mi skrivile noge, so se mi smejali in me zmerjali. .Pokveka mala, pojdi izpod nog, pokveka.'"
Zadnjo pokveko ie že izhlipal in po licih so se mu udrle solze. Tekle so pc njih pekoče in grenke in polne obtožbe.
Tudi Muki so se ulile solze. Vstala je. Prijela ga je za roko in polna usmiljenja in zanosa vzkliknila:
„Če te bo od danes naprej še kdo zmerjal, bo imel opravka z menoj."
Muka ni bila višja od travnate bilke.
Možiček se je dvignil in kot bi ga bilo sram solz, si jih Je obrisal in rekel:
»Nikomur ne povej, da sem jokal. Nihče me še ni videl jokati."
Šel je dalje ves ubog in vreča se je vlekla za njim po prahu.
UŠI N S KI
Trdno sešito
Beli, Mehki zajček je rekel ježu: »Bratec, kako grdo, bodičaslo obleko imaš."
»Res je," je odgovoril jež, »Toda moje bodice me varujejo pasjih in volčjih zob. Ali tvoje lepo krzno tudi tebi tako dobro služi?"
Zajček ni odgovoril, samo vzdihni!
-ie-	Prevedel IVAN MINATTI
Pepčefe JViscačil
Ljudje so rekli, da se mu /e zmešalo. Od takrat so se ga otroci silno bali. Če so mu nagajali, so delali to le v primerni razdalji, da so mu lahko ušli.
Muka je dvakrat ugriznila v kruh in spe začela s pesmijo o možičku, ko je legla nanjo temna senca. Dvignila je glavo. Pred njo je stal možiček z vrečo na hrbtu in jo gledal. Še bi utegnila steči, a se ga je tako prestrašila, da se niti ganiti ni upala. Gledala sta drug drugega.
Z rokami je pokrila obraz in vsa strepe-tala. Kruh se je zvalil pred možičkove noge.
»Stric možiček, nikar me ne tepi! To pesem sem pela kar tako. Nikoli več je ne bom pela."
Možiček je pobral kruh in sedel zraven Muke.
»Kar vzemi kruh, jaz ga ne bom več jedla. Saj si gotovo lačen.”
Vsi pametni otroci vedo, da se morajo v šoli pridno učiti. Vsi pa niso taki in nekateri se slabo učijo. In potem se to tudi slabo konča. Kdor se ničesar ne nauči, nič ne zna in iz njega nič ne postane. Kdor se ničesar ne nauči, ni za nobeno rabo in v življenju mu trda prede.
Bil je takšen deček, ki se je prav slabo učil. Po pravici rečeno se sploh ni učil in tako je večno sedel v prvem razredu. Saj se je tudi pisal Pepček Niseučil, I.razred. Torej ta Niseučil, ki se ni učil, se je jako slabo učil, da se ni naučil niti za silo pisali niti materinskega jezika niti računanja, in ko je to Niseučil odrasel šoli, ga nihče ni maral za vajenca, ker nič ni znal in ni bil za nobeno delo. Bil je že velik, starši so mu umrli in nikogar ni imel, da bi ga redil. Bii je lačen. Ni šment, da ne bi našel kakšne dobre službe, si je rekel; napisal bom nekako tako, kakor se bere v časopisih, kadar kdo išče zaslužka. Ne bom izbirčen, napisal bom, da primem za vsako delo. Kdo ve, kakšna lepa služba se mi obeta! Vzel je tablico, da to napiše nanjo ter se ob priliki, kadar bo semenj, postavi z njo na trg in ga kdo, ki pride mimo, vzame v službo. — Ker pa mu pisanje ni šlo nič kaj od rok, je mukoma vlekel tiste čirečare, vse skupaj razmazal in naredil polno pack. — Poleg tega je napravil kopico napak, ker tudi materinščine ni bil vešč.
Potem je stal s tisto tablico in se čudil, da ljudje bežijo od njega in vpijejo: Tegale že ne, tega ne, tega ne maramo!
Stal je tam do večera in seveda ni dobil nobenega dela. In bil je tako neveden, da niti ni vedel, zakaj.
Korenine
Dobriča Čosic
Vukašin se nasloni na zid zraven peči. Črne ptice brez šuma priletavajo na okno, plešejo po trsih z grozdjem in zobljejo vedno iste in nikoli pozobane jagode grozdja. Brezglave zveri teme čepijo pod posteljo in po kotih, pripravljene, da skočijo nanj. Njegova velika fotografija iz Pariza nad posteljo se je pretopila v suh, velik madež. Voščena sveča, pozabljena na peči, je zgorela: zrak zagatno diši po smrti. Po Vukašinu se je hitro strdila groza. Naglo se sleče in vrže v posteljo. Oči se ne zaprejo: pogled udarja po črnem metulju na beli srajci. V prsih kipi nekaj grenkega in vročega. Sname fotografijo z zida, prelomi okvir čez koleno, odpre peč, vrže jo v ogenj, plamen plapola, končano je tudi to! trga trse z grozdjem z okna, tudi to je preteklost! meče jih v temo in sneg, kokošim, psom, vasi . . . Ne, ne, to bi bila čista in tipična ačimovska kretnja. Treba je najprej spati, in jutri .. . Vukašin si potegne pogrinjalo čez glavo.
Potem brez obotavljanja skoči, si nadene obleko in ne zaveže čevljev. Noseč drhtavico in škripanje snega od naglih korakov, stopi v temo očetove sobe. Ačim ga zaustavi pri durih:
»Najin nocojšnji pomenek je končan."
»Jaz sem se tukaj rodil. Jaz sem tukaj ..." — tema vzdihne. »Jaz bom spet prišel. Ti boš prihajal v mojo hišo. Obljubi mi."
»Naša kri se meša. To ne bodo moji vnuki."
»Tvoji bodo!" zavpije, zmračen od momljanja in po-kljanja v temi.
»Po njih ne morem trajati. Sovražniki bodo onečastili mojo kri."
»V življenju je nekaj važnejšega..." — raztrgal b: se, tolkel bi se zavoljo očetovega mirnega in zbranega glasu. »Kaj ti nisem važnejši od stranke?!"
-Pojdi."
»Ali misliš, da se mi je bilo lahko odločiti za to? Vse vem . . . Toda razumi . . .*
»Pojdi."
»Pa saj sem tvoj sin. Kaj si pričakoval od mene?"
»Nekoč ni bilo treba, da bi ti ponavljal ukaz."
Sneg spet jezno škriplje pod počasnimi koraki. Skozi poledenelo temo ne more spustiti koreninice nobena misel. Jeseni zaman čakajo vetra. Ne vidijo se sajasta žrela dimnikov. Nebo nad Prerovim se je zgostilo. Toplo je samo v kočnjakih zanemelih psov.
.. . Koža odrte svinjice, razpeta na zidu v kotu sobe z ognjiščem, se dozdeva Tolovi ženi Andji kot razvnet merjasec, ki se z zijajočimi usti podi proti otrokom:
»Otroka bosta zgorela! Pojedla ju bo svinja, ne pusti! Zgorela bosta..." blede, privzdiguje se s slamnice na podu in se meče, da ju zavaruje, vedno na nasprotno stran od korita z dvojčkoma. Roke se lomijo, otepljejo in podijo lastne sence po sajastem zidu.
Tola kleči ob postelji, prestrašen in onemel, lovi njene roke, vali jo na ležišče, pritiska ji čelo, dokler se ne umiri, pa se obrne k ognjišču in grebe po slabem, bornem ognju. Ve, da žene od vročice po porodu umirajo. Ce
umre ona, mu bosta umrla tudi dvojčka. Oba sta dečka, volčiča, nikoli ju ne bo prebolel. Djordjeva nevoščljivost mu je urekla ženo in priklicala smrt k njegovi hiši. Danes mu ni plačal dnine, pustil ga je brez kruha, božičnice in drv. Otroci bodo zmrznili. Mala dva bo pobralo. In Djor-dje mu je zagrozil, naj nikoli več ne stopi v njegovo hišo. Pri kom bo delal? S čim bo prehranil otroke do pomladi?. . . Mora ga prositi. Bog si je njega, Tola, izmislil zato, da bi nekdo po tej zemlji hodil na kolenih in s pobe-šeno glavo. Kje naj se on pravda zavoljo pravice z Djor-djem Katičem? Kruh potrebuje. Še do svita mu bo ugasnilo ognjišče, ker je noč potisnila mrzel štrcelj noge skozi dimnik in tepta ogenj.
»Vreteno! Merjasec, zgorela sta!"
»Nista, ne boj se, molči, Andja," vstane, skuša pomiriti ženo, drži jo za roke, njene nesmiselne besede pa širijo po njem strah in onemoglost pred nečim višjim, strašnim in nevidnim. In ko se Andja utrujena od otepanja in vpitja umiri v zateglem ječanju — to ga je spominjalo neke živali, ki jo je slišati samo ponoči in ki je podnevi nihče ni videl — se Tola z odprtimi usti plaho ogleduje po sobi, strmi v dimnik, po katerem se spušča ledena, dlakasta šapa, da bi pohodila njega in ogenj
Ne more več vzdržati, ne da bi pil žganje, izposojeno od soseda, da bi gostil žene, ko bodo prihajale pojutrišnjem, da vidijo njegova sina dvojčka. Iz ožgane, velike bakrene posode neusmiljeno naliva v široko odprta usta, naliva iz maščevanja nad nečim, iz kljubovalnosti.
»Sneg, sneg . .. Desni je manjši. Zakaj je desni manjši? Zadavi se ..."
Spet — sneg! Kaj naj človek naredi, ko drva ne padajo kakor sneg. Ne bi se ogrela niti, ko bi jaz legel na
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Trošenje superfosfata že v hlevu ima velike prednosti
Med novejšimi pomembnejšimi dognan kmetijske znanosti je tudi dognanje, da superfosfat močno vpliva na bakterije, drob-noživke v zemlji. Poleg tega superfosfal preprečuje, da bi se v zemlji izgubljal amoniak iz dušičnih gnojil. Znanstveniki so ugotovili, da 100 ko superfosfata veže 2 kg dušika, kar odgovarja 10 kg dušičnih tržnih gnojil. Z ozirom na to dognanje so raziskovalci pričeli ugotcrvlfati, kako veže super-fosfat amoniak v hlevskem gnoju. Pri tem so ugotovili, da zadostujeta 2 kg superfosfata, da se v 100 kg hlevskega gnoja ohrani 'isti amoniak, ki ga rastline potrebujejo za svojo rast. Če bi dodajali hlevskemu gnoju več superfosfata, bi s tem ne mogli več povečati količino amoniaka v njem.
S hlevskim ali z drugim organskim gnojem — n. pr. s kompostom, šoto itd. — pomešan superfosfat postane posebne vrste mešano gnojilo, fosforno-dušično", ki ima nekatere boljše lastnosti, kakor pa če ni pomešan. Zato je s tako mešanico mogoče uspešno gnojiti tudi najbolj kisla zemljišča, kjer sicer doslej nismo mogli s pridom uporabljati superfosfata.
Poleg teh pa ima superfosfat še posebne lastnosti, ki so jih odkrili pred nedavnim. Te lastnosti so pomembne zlasti v tistih hle ■ vih, kjer se gnoj kopiči v debelih plasteh in kjer ga živina tepta tudi po več mesecev.
Superfosfat ima poleg tega, da veže v hlevu amoniak, tudi še veliko razkužilno moč. Znano je, da živina zlasti v zaprtin hlevih trpi in pogosto zaradi z amoniakom prenasičenega zraka ali pa okužene stelje oboleva na vimenu in na parkljih. Pa tudi za druge bolezni je v slabem, z amoniakom nasičenem zraku bolj dostopna. Zivinoreci to že dolgo vedo in zaradi tega zlasti v velikih klevih, kjer je množično obolenje živine velika nevarnost, razkužujejo steljo in gnoj s klorovim apnom. Primerjave pa so pokazale, da ie superfosfat enako dobro razkužilo, poleg vsega pa je takorekoč brezplačno, ker je pozneje zelo koristno gnojilo.
Ko so kmetiski strokovnjaki razpravljali
Sejmi za plemensko živino
Sejem plemenskih krav in bikov s i modo l s k e pasme bo v četrtek, dne 6. oktobra 1960 ob 10. uri v Leobenu. Na proda; bo 40 bikov ter 200 visokobrejih krav in telic.
Sejem plemenskih krav in bikov p i n c g a v-s k e pasme v T r g u (Feldkirchen) bo v petek, dne 7. oktobra 1960. Na prodaj bo 85 bikov ter 40 krav in telic. Sejem za krave in telice pincgavske pasme v Lienzu pa bo 14. oktobra 1960. Predvidoma bo na sejem prignanih 140 krav in telic.
o teh možnosti uporabljanja superfosfata, so med drugim ugotovili, da je zelo priporočljivo uvajati gnojenje s superfosfatom že v hlevih, ker s tem ubiješ 2 muhi naenkrat: razkužiš hlev in zboljšaš hlevski gnoj. V Nemčiji in Švici so z uporabo superfosfata zelo zboljšali zdravstvene razmere v hlevih, zlasti je nazadovalo obolenje vimena. Smrad po amoniaku ;e iz teh hlevov popolnoma izginil. Ker pa je v hlevu postal tudi zrak zdravejši, se tudi živali boljše počutijo, nagleje priraščajo in dajejo več mleka. Poskuse »gnojenja s superfosfatom v hlevu" pa niso delali le pri goveji živini, temveč tudi pri prašičih, ki so na superfosfat reagirali zlasti z naglejšim priraščanjem.
Živinorejce bo pri vsem tem zanimalo, kako je treba uporabljati superfosfat v hle-
vu. Francozi priporočajo, da je treba super-fosfat trosifi vsak dan. Oni ga trosijo zelo pazljivo po vseh tleh v hlevu, tako da razkužijo prav vse, kier bi se utegnile zadrževati bolezenske klice. Do podobnega priporočila prihajajo tudi Jugoslovani, ki so ugotovili, da posipanje superfosfata na debelo po stelji ali gnoju ne koristi dosti, temveč je uspeh razkuževanja dosti boljši, če superfosfat redno vsak dan raztresimo zlasti po gnoju ali stelji. Praktično računajo in priporočajo na dan in žival 'h kg superfosfata ali 180 do 200 kg na 100 stotov gnoja.
Ta doza superfosfata na dan in žival krije tudi potrebe po fosforni kislini v zemlji. Ker običajno gnojimo z 200 do 300 stoti hlevskega gnoja, pride s fem tudi 400 do
Zakaj peša rodovitnost kmetijskih zemljišč?
Le prečesto še postavljamo to vprašanje in starejši gospodarji še vedno ne razumejo prav, zakaj so včasih brez umetnih gnojil »tudi imeli« dobre pridelke, danes pa jih nimajo več. Kje so vzroki za pešanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč?
Le redko kje je zemlja tako nasičena s hranili, ki jih potrebujejo rastline za svojo rast in zorenje, da bi pri intenzivni rabi zemlje, kakršna je danes v kmetijstvu običaj, ne bilo treba gnojiti. Celo deviška zemlja, ki je bila prvič osejana s kulturnimi rastlinami, kakor so žito, okopavme, krmne rastline itd., nima v sebi dovol; vseh hranil, ki jih rastline potrebujejo in iz nje črpajo. V nekultiviranem pragozdu ali na stepi je zemlja stoletja pokrita z rastlinsko odejo, ki ne preprečuje le izpiranje hranil, temveč v njej drži tudi ravnotežje zalog hranil. Rastline v stepi in drevesa v pragozdu odmirajo in se razkrajajo, kjer so zrasla. Zemlja dobi vrnjene nazaj vse snovi, ki jih je v rastline ali drevesa dala. Nihče nič ne odvaža ali odnaša. Narava sama kolobari s hranili, zato rodovi'nost zemlje ne pojema.
Drugače je z rodovitnostjo zemlje v kmetijstvu. Že v prvih začetkih kmetovanja, to je oranja zemlje ter sejanja in žetve rastlin ter njihove uporabe za hrano in krmo, je pričel človek kršiti zakonitosti stepe in pragozda. Zemlji je pričel s tem odvzemati hranila, ki pa jih ni vrnil. Kmalu je spoznal, da rodovitnost zemlje peša in da se je ta zboljšala šele, če je pustil zemljo nekaj let ležati v prahi, da se je opomogla s tem, da je vse, kar je na njej zraslo, na n jej . tudi ostalo, odmrlo in se razkrojilo. Po tem spoznanju je pričel zemljo tudi gnojiti s hlevskim gnojem iz stelje in blata živali. Toda nikoli ni prav uspel, da bi — kakor pred njim narava — vrnil zemlji vse, kar ji je odvzel. Čim bolj so kmetijski pridelki romali v mesta in pozneje v tovarne, tembolj je pričela pojemati rodovitnost zemlje. Zaloge hranil za rastline so se pričele kršiti. Bolj se je večalo število nekmečkega prebivalstva, bolj je pričela rodovitnost zemlje pešati; zemlja je postala pusta, nastale so puščave.
Z naraščanjem števila prebivalstva in s padanjem števila kmečkega prebivalstva je pričelo kmetijstvo stremeti tudi za višjimi donosi kmetijskih rastlin. Vsak otrok pa ve, da je za 10 zrn žita treba v zemlji desetkrat toliko hranil, kot pa za eno zrno. Kmetijska znanost je po tem spoznanju iskala izhod za dosego večje in trajnejše rodovitnosti zemlje. Po eni strani s selekcijo rastlin in njihovih sort, po drugi pa z gnojenjem s tako imenovanimi umecnimi gnojili, ki vsebujejo glavna hranila, ki jih rastline potrebujejo in ki jih v zemlji najbolj manjka. To so dušik, fosforna kislina in kali. Ta gnojila se porabljajo že blizu 100 let in je njihova uporaba v kmetijstvu naraščala skladno z naraščanjem števila prebivalstva in mest v svetu. Tako je v svetovnem merilu bilo n. pr. leta 1880 za gnojenje porabljenih 70.000 ton čistega kalija, leta 1955 pa skoraj stokrat toliko, namreč bhzu 7 milijonov ton.
Sodobnega kmetijstva, ki s svojimi pridelki lahko krije stroške kmetovanja in življenjske potrebščine kmečkega prebivalstva, si brez umetnih gnojil ni mogoče misliti. Dušik, fosforna kislina in kali so osnovne sestavine in potrebščine za rast, zdravje in obroditev rastlin ter za dober pridelek osnovnih sestavin človeške in živalske prehrane. Te osnovne sestavine so beljakovine, maščobe in sladkor v rastlinah, v njihovem zrnju in njihovem korenju.	(Se nadaljuje)
PREBERI IN PREMISLI!
Današnji kmečki naraščaj je splošno in strokovno najmanj izobražen.
Le 23 cd 100 ljudskošolskih otrok s podeželja obiskuje glavno šolo, medtem ko jih v Celovcu obiskuje 79 od 100!
V kmetijstvu pride na vsako 42. kmetijo le 1 kmetijski vajenec, dočim ima v obrtništvu vsak drugi obrtnik enega vajenca!
Le kmetijska šola še lahko nadoknadi sinu manjkajoče znanje iz glavne šole!
Le kmetijska šola nudi sinu ono znanje, ki ga bo jutri in pojutrišnjem kmetija od njega zahtevala!
ZATO: Pošlji čez zimo svojega sina v kmetijsko šolo Podravlje. Prijavi ga tok oj pri upravi šole!
600 kg superfosfata po hektarju na polje. Ta superfosfat pa ima dvakraf večjo vrednost ali učinkovitost, kakor pa na polru običajno trošeni superfosfat.
Iz teh dognanj lahko zaključujemo, da se za trošenjem superfosfata na gnej in steljo v hlevu skrivajo velike koristi. Ako trosimo na dan in žival po gnoju ali stelji 'h kg superfosfata, bomo hlev razkužili in hlevski gnoj obogatili na dušiku, poleg tega pa bomo povečali še učinkovitost fosforne kisline na polju. Kot nameček na vse te prednosti pa bodo živali zdravejše, bodo boljše rosile, krave pa bodo dala — kakor so po poizkusih in primerjavah zračuncli — okoli 200 litrov mleka več na leto.
Produktivnost kmetijstva narašča, zaslužek pa pada
Iz poročila o položaju kmetijstva, ki ga je po zakonu o kmetijstvu minister za kmetijstvo in gozdarstvo letos prvič predloži! vladi, je razvidno, da se je produktivnost kmetijstva povečala na vseh področjih rastlinske proizvodnje in živinoreje. Hektarski donosi so bili 1959 pri žitu za 2,5 do 6 q višji kot 1937. Pri pšenici se :e v tem času hektarski donos povečal za 37 °/o, pri r ž i pa za 43 °/o. Lela 1954 je domače kmetijstvo dalo 3,86 milijona klavnih goved, lani pa 4,23 milijona. Klavnih prašičev je 1954 prišlo na trg 21,56 milijona, lani pa 26,85 milijona. Lani so povprečno m o I z n o s t krav računali z 2.433 kg mleka, 1937 pa je znašala 2.163 kg.
Da država do kmetijstva ni imela pravega odnosa, se vidi na tem, da je zaslužek v kmetijstvu zaposlenih ljudi padel. Tako je ta zaslužek leta 1957 znaša! še 2.381 šil. po hektarju, lani pa je znašal !<=> še 2.236 šil.
ognjišče. Krast pojdem. Odide ven, naruje kolja iz plota in se vrne z velikim naročajem bolj jezen, kot je šel ven, nameče na ognjišče, razpiha ga in spet krepko potegne žganja.
»Merjasec gori, ne daj otrok, ne daj levega, ta je prvi, moj oče bo prišel, uh! Svinja prekleta!” Andja se privzdigne, vpije, brca, meče se po zlepljeni, raztrgani slamnici na podu in oteplje z rokami, braneč se pred vedno bolj črnimi sencami.
Tola jo zgrabi za roke. Tega nisem zaslužil, Djordje; po snegu in po dežju, podnevi in ponoči sem ti delal, nisem se držal praznikov, pazil sem ti svinje, tebe sem varoval pred hajduki. Pusti ženo in se nagne nad korito, vzdigne ruto in se zagleda v rdečkasti in nagubani otroški glavici. Črni, zlepljeni laski jima pokrivajo čelo. Levi je močnejši in nekako lepši. »Rodi! si gospodarju hlapca.. . Meni si rodil hlapca!" Tebi, Djordje Katic, nisem rodil hlapca. Tega mi ni bilo treba reči. Ne bosta tvoja hlapca. Ne. Svet je širok. Srbija bo majhna mojima sinoma. Popije nekaj velikih požirkov žganja in se vrne h koritu, da ne bi poslušal ženinih blodenj. Glej no, kako nami-gava ta desni! To fi bo velik ženskar. Temu, prebito, ne bo nobena ušla. Ta bo pograbil kakšno z veliko doto. Temu levemu, Djordje, levemu pa nihče nič ne more. Ne ti ne bog. Razdelil se je na dva, pa ga poglej, kakšen je! Tri dni je star, pa ti je debeloglavec, kakšen debel vrat ima. Poglej ga, Djordje, kakšen kosmatinec je. Ta bo večji gospodar kakor ti. Za otrobe te bo kupil.
»Naženi merjasca, ne daj, poženi ga iz hiše, Tola .. ."
Zavoljo tebe nesrečnica trpi. Urekel si jo. Posušen si, jalovec si. Ne porajam ti hlapcev. Pet sinov imam. Ej, pet! Tudi enega ti ne dam za celo premoženje. Spusti robec na glavi dvojčkov in stopi k drugi postelji na po-
du, na kateri spijo trije starejši sinovi. Pokrije gole golenice in podplate desetletnemu prvorojencu. Ali vidiš, kakšno veliko golen ima? In kakšno veliko stopalo. Ta, Djordje, bo podiral bike. Dve vreči po sto bo nosil pod pazduho. Na križu bo držal poln voz kamenja. Toda ne zate, gospodar Djordje. Zato, ker jaz nisem zaslužil . . Pogajajva se, gospodar Djordje. Kaj bi mi, recimo, dal za tega drugega silaka? Da veš, odkar se je rodil, ni potočil solze! »Veliki travnik in hrastov gaj." »Nočem slišati." »Dve njivi in travnik." »Ne menim se." »Pa hrastov gaj gori in vinograd gori." „Ne." »In krave, voz, plug in hišo ti napravim." „Ne." »Celo posestvo in vse zlato v gotovini." »Malo je to zanj, gospodar Djordje. Poglej samo, kakšno roko ima! Njegova pest je kakor kutina, pa mu je šest let. Ali zdaj vidiš, kaj sem rodil in kaj imam?"
Tola sede ob ognjišču, nameče kolja na razgoreli ogenj in pljusne žganja v vroče grlo. Nisem zaslužil, da si me pognal iz hiše, da mi nisi plačal muke... Pa še stol si zavihtal nad menoj. Le zakaj me nisi udaril! Do pod pazduhe bi te zabil v zemljo. Čakaj, da se zdari, jutri te bom!
Andjina vročica je malo popustila.
»Daj mi, da ju podojim ..
Tola ji poda najprej »desnega".
»Zakaj si manjši od levega brata?" reče.
Dete, zavito v očetovo ponošeno prteno srajco, začne rahlo javkati. Andja ga približa temni, nabrekli dojki in dete začne hlipaje cmokati materino bradavico.
»Vleci, sinko, vleci, naj ti pokajo ušesa. Ne boš lačen, ne boj se. Tvoj oče ima velike roke in hrbet, da bi nahranil celo četo. Uh, kakšen grd požeruh si! Tako, tako, samo vleci. Ej, kakšna sila bom, ko zrastete. Na carstvo bom lahko udaril!"
»Zebe me, Tola, zelo me zebe. Stresa me..."
»Naložil bom na ogenj, da se bo razbelil dimnik. V Prerovem je dosti plotov. Vse bom nocoj poruval.”
»Vzemi tega, daj mi .levega'."
»Kakšen je! Bogme, le od kod se je vzel. Daj, vleci, kaj čakaš? Še kak mesec, pa te bom z žganjem."
»Levi" noče sesati. Glavica se mu medlo maje.
»Od opoldne mu ni dobro. Pokliči jutri duhovnika, da mu prebere molitev."
»Ni mu treba molitve. Spati bi hotel. Daj mi ga."
Tola spusti dete v korito, pomisli, da ju zebe, sleče suknjo in ju pokrije. Niti bog svojega sina, ko se mu je rodil, ni zavil v svilo in žamet. Rodil se je v staji, pravijo. Ko bi ne bilo osla in vola, da sta ga ogrela, če ne lažejo, bi bilo moralo dete izdihniti, čeprav je bilo božii sin. A zakaj njegova dvojčka ne bi ostala? Nasmiha se. Zdaj spita, dokler ne vzide sonce. V raztrgani srajci se parnika bliže k ognjišču, obračajoč tja zdaj hrbet, zdaj obraz, pogosto seže po vrčku. Prevzame ga čudno veselje. Vzorne piščal iz torbe, puhne skoznjo, začne pesem, p e-majhna mu je in prepočasna za njegovo veselje, pa se razigra in zavrtinči v kolu, dolgem, drobnem, brez konca. Ne meni se za ženine prošnje, očitke in zaklinjanje, naj preneha. Ves se je potegnil, natlačil v slivovo piščalko, tesno mu je v njej, pa hlipa, vzklika, izvija, prepleta, vse živeje in vse bolj noro, veter, ki ga je privabilo igranje, pa se iznenada zapodi skozi dimnik in zapleše kolo s plamenom.
»Snegl Zgorela hiša! Zvon, otroci!’
Eden izmed dvojčkov zajoče in piščal umolkne. Tola stopi h koritu. Joče se »desni”. »Levi" kakor da ne diha. Položi mu prst pod grlo. Mlačen ...
(Nadaljevanje sledi)

Se danes jo vidim pred seboj in vedno mi bo ostala živo v spominu, kakor nam ostane prijatelj, brat, sestra, oče in mati. Bila je majhno, prijazno dekletce.
Srečavali smo jo skoraj vsak dan na naših obhodih pri botru Koscu, ki je imel naše fante, kakor nam je pravil, prav očetovsko rad. Največja zamera bi bila, če se ne bi oglasili, kadar smo bili kje v bližini. Ko se je nekajkrat zgodilo, da v zadnji vojni zaradi hudih bojev, ki so divjali tam okoli, nismo mogli do njega, nam je očital: „Ali sem kar tako, da vas ni nič blizu."
Klicali smo jo Ankica. Bila je živahna kot Vrtavka. Ni bila jezikava, toda vedela je vedno mnogo povedati. Ni se dala ugnati, razen kadar je bila jezna. Tedaj je utihni-
gledala v oči, da je takoj videl, kako in kaj je treba.
„Da, Ankica,” je dejal in neprestano valil goste oblake dima iz ust, „saj veš, Ankica, da imam tebe najrajši. Toda, njih imam tudi zelo rad."
Kakšno veselje je zavladalo tedaj v tej mali zidanici!
„Ali sedaj vidite, koga ima boter rajši?"
„Saj te imamo tudi mi radi, Ankica," smo ji zatrjevali.
„Tudi jaz vas imam zdaj še bolj rada, samo, da me ima boter najrajši. Zdaj vam bom pa spekla koruzo, tako, ki jo imate vsi rodi. In ko bo grozdje dozorelo, vam gct bom vsak dan nabirala, da se ga boste do sitega najedli."
la in nismo je zlepa pripravili do besede.
Poznala nas je vse po imenih. Že od daleč nas je vedno pozdravljala:
„Zdravo, Ivo! Zdravo, Petko! Zdravo Črtomir!"
»Zdravo, Ankica," smo vsi hkrati odgovarjali.
»Kam pa jo spet tako hitro mahate?"
»Nekam preveč si radovedna."
»Vseeno, četudi ne poveste. Gotovo vas bom našla pri botru Koscu."
»Le pridi tja, če si upaš,” smo ji odvrnili. »Boš že videla. Mi bomo botra nagovorili, da te bo spodil, ko prideš."
»To se ne bo pa nikoli zgodilo," je prepričevalno zatrdila in pri tem stresla z glavo, da so ji dolge, debele kite drsele sem ,n tja.po hrbtu. »Ali mislite, da ima boter vas rajši kakor mene? Vas že ne! Mene ima rajši in me ne bo nikdar spodil."
„No," smo rekli, »kar z nami pojdi. Tako bo bolje. Kaj bi se s tabo prepirali, saj nič ne dosežemo."
Tako in podobno smo drug drugega zbadali, kadar smo se srečali, potem pa smo skupaj z Ankico odšli k botru. Dostikrat pa sta nas že oba pričakovala. Zgodile se je tudi, da je Ankica pritekla za nami k botru Koscu, ki je vse leto, razen pozimi, bival kar v zidanici ob robu vinograda. Vinograd je ležal na levi strani hriba, ki ie stal med dvema dolinama. Tjakaj so Nemci le redko zahajali. Le kadar je bil večji napad, so prišli. Zato pa so tembolj z vseh strani neprestano obstreljevali hrib z vsemi vrstami orožja in metali bombe iz letal.
»Boter," je rekla nekega dne Ankica, kc smo sedeli vsi skupaj v zidanici. V zidanico smo se večkrat zatekli pred streljanjem
»Boter”, je ponovila, kakor da bi zbirala pogum in besede. »Vi povejte, koga imate rajši, mene ali Iva, Petka in Črtomirja. Vedno me dražijo, da jih imate rajši kot mene."
Boter Kosec je pogledal Ankico, kakci da je ni prav slišal. Ona pa ga je tako
Jesenski
večer
Ulrik Dobnik
Tako je Ankica vse leto z botrom Koscem skrbela za nas. Vedno je imela dosti opravkov z nami. Ko smo odhajali, je vedno stopila za nami in rekla:
»Kmalu spet pridite pogledat k nama. Z botrom se sama nimava ka; prida meniti. Povesti mi je že vse povedal, da jih sedaj še sama njemu pripovedujem."
»Seveda bomo kmalu spet prišli. Pa na botra nam dobro pazi, sicer te bomo zo ušesa." Da bi jo videli, kako se je namrdnila. Tega najbrž ni naredila nalašč, lička sc se ji kar sama od sebe skrčila v tak izraz.
»Kar na sebe pazite, botra pa kar meni prepustite. Saj sem že velika in doma vse naredim, kar mi porečejo."
Pomislite, kako je bila ponosna, čeprav še ni imela devet let.
Za nas je res nadvse skrbela. Vse leto, zdaj s tem, zdat' z onim. Jeseni je bilo redno pečenje koruze, pečenje kostanja in potem je prišlo na vrsto grozdje. Naj je bilo vreme grdo, naj so streljali iz doline v hrib, Ankica je bila vedno na mestu. Za nas je imela vedno kaj pripravljenega . . .
Ko se ;e vrnila, nas je vprašala: »Se mar bojite za mene? Jaz pa nič za vas." Joj, kako se je zlagala! Ko smo pa vedeli, kako je spraševala povsod, če nas le nekaj dni ni bilo na spregled.
»Tega ti ne verjamemo," smo ji dejali po! v smehu, pol v narejeni užaljenosti.
»Kakor hočete, boste že še radi verjeli."
Tako smo se je navadili in tudi ona nas. Mislili smo, da bo vedno tako ostalo, kakor je bilo takrat. Raje bi tu končal, a moram povedati do kraja, da boste tudi vi zvedeli vse o naši Ankici.
Neko popoldne, ko je jesensko sonce tako močno pripekalo, da je bila zemlja vsa izšušena in je kar pokala, smo sedeli na klopi pred zidanico. Tedaj so Švabi začeli spet srdito streljati. Morali smo se umakniti v zidanico.
»Ankica,” smo jo klicali. In spet: »Anki-
!n hrast se zapičil je s kremplji v rdeči večer.
Tiho gredo ob vodi in nemo pojo hrepeneče sladko temne postave in votlo doni v zelenem vodovju.
In hrast
v krvavem večeru je visel, sameval, zaljubljeno čmi mu vran je prepeval.
J e r o me K. J e r o m e :
Pomoč \> hiši
Moj stric Poier je bil vsestransko uporaben človek in to je tudi neštetokrat dokazal. Ob neki priliki, ko je bilo treba v hiši neko stvar urediti, je njegova spretnost res prišla do pravega izraza. Potrebno je bilo obesiti sliko na zid. Stric Poier ni hotel niti slišati, da bi to kdo drug uredil.
Ko je slekel suknjič, je začel izdajati navodila. Najprej je poslal hišno pomočnico, da za 1 šiling kupi žebelj. Navodila so kar pljuskala: »Vili, kladivo! Thomas, ravnilo ali meter! Nekdo naj mi prinese stol iz kuhinje! Diecobe, skoči k sosedu Gogelsu, pozdravi ga v mojem imenu in ko ga boš vprašal, kako je z njegovo nogo, ga poprosi da nam posodi libelo! Hej, Marija, ne beži, ti mi boš držala svetilko. Spomnite me, ko se hišna vrne, da gre kupiti vrv za sliko. Thomas, bod: tu! Moral mi boš podati sliko, ko bo čas za to!«
Končno so dali stricu portret, ki pa mn je po nesreči padel na tla. Posledica: okvir je pri padcu popustil. Stric, še vedno na višini, je poizkušal rešiti vsaj steklo. Toda pri tem je steklo razbil in si prerezal prst. Tu se je pričela dirka za robčkom. Stric ga ni mogel najti, ker ga je imel v suknjiču, a se sedaj ni mogel spomniti, kje ga je pustil. Pričel je zmerjati družinske člane:
»V življenju še nisem srečal toliko nerodnih ljudi skupaj,« je razjarjen vpil. Končno, ko je v jezi skočil s stola) na katerem je sedel, je opazil, da je ves čas sedel na suknjiču.
Preteklo je pol ure. Prst je bil povit, novo steklo je bilo prinešeno. Vsi so ponovno zavzeli svoja mesta. Orodje je bilo prav tako pripravljeno. Družinski člani so stali okoli in pričakovali trenutek, ko bo vsakdo od njih lahko izvršil poverjeno mu nalogo. Dva morata držati stol, tretji pomaga stricu, da se vzpne nanj, četrti ga podpira, zatem mu mora nekdo podati kladivo in žebelj.
Stric vzame žebelj, a ga izpusti iz roke, ko prime kladivo.
»Torej taki ste vi, človek se na vas sploh ne more zanesti. Žebelj je šel k vragu. Kako mi le to podajate?« je stric besno vpil.
Stal je na stolu in vprašal člane družine, če mogoče ne bi bilo potrebno, da bi do polnoči tako stal in čakal, da najdejo žebelj.
Končno so žebelj našli, a nezgodam kci da ne bo konca. Stric ne more več najti pike, s katero je zaznamoval, kam mora zabiti žebelj. Tedaj se vsi eden po eden vzpenjamo, da bi morda le našli piko. Stric spremlja naše poskuse z zmerjanjem, ker vsakdo najde piko na drugem mestu.
Ker naše zmedenosti ni mogel več prenašati, je stric začel računati, kje bi morala pika biti. Pri tem je prišel v usoden naklon ir. padel preko klavirja, čigar tipke so bile odkrite. Rezultat: grozna »kakofonija«, spremljana s stričevim crescendo komentarjem.
Stric si je opomogel. Našel je piko. Da je ne bi spet izgubil, je čvrsto držal žebelj na tistem mestu in močno zamahnil s kladivom. Že takoj prvikrat je pogodil natanko v palec. Močan krik, takoj za njim še drugi. Prvi krik je izpustil stric, drugega pa oseba, kateri je padlo kladivo na nogo ( ker ga je stric zaradi bolečin izpustil).
Vseeno sledi se en poizkus. Tokrat močan zamah s kladivom zadene žebeljt a ker je pregradna stena tenka, žebelj zleti skozi steno in za njim še pol kladiva. Zaradi silnega zamaha je stric še enkrat izgubil ravnotežje in se z nosom prilepil na zid.
In tako je enkrat okoli polnoči portret le visel na zidu, čeprav precej postrani in ne-sigurno. Cel meter okoli slike je zid izgledal, kot da bi bil obdelan z železnimi grabljami. Vsi smo bili onemogli, razen strica Poier ja. »Končano« je ta zmagoslavno zaklical in se ponosno udaril po prsih. »So ljudje, ki bi za tako majhno opravilo poklicali mojstra, toda jaz nisem eden takih.«
ca," in še enkrat... Aaankkkicaaa ..." je odgovoril odmev z nasprotnega hriba.
»Le kam je šla," smo z vseh strani silili v botra.
»Rekla je, da gre dol v vas po nekaj za nas vse in da bo koj spet tu."
»Za njo grem pogledat," se (je odločil Ivo. »Počakajte me. Pridem čimprej. Moram jc najti."
Dolgo smo čakali in bili smo v strahu, ne toliko za Iva, kolikor za Ankico. Čez dobro uro se je vrnil, toda brez nje. Ugibali smo, kam neki bi bila odšla.
»V vasi je ni," je zatrdil Ivo. »Če se ji le ni kaj pripetilo med potjo," je bolj zase menil Črtomir.
»Boter Kosec, povejte," je delal Petko, »če ni odšla spet v vinograd. Saj veste, da jo je kaj rado zaneslo tja, prav kadar smo streljali, in da se je vedno skrila za trs in mislila, da je tako ne more nič zadeti."
»Moramo iti pogledat in to takoj", smo se odločili. »Vi, boter, počakajte.”
»Jaz da bi počakal! Za noben denar! Če je imel kdo Ankico rad, sem jo imel jaz. Če je koga škoda, je vas in ne mene. Za mene je vseeno, saj dolgo tako ne bom." Njegova je obveljala. Odšli smo proti vinogradu, da ga preiščemo, če le ne tiči Ankica kje za kakim trsom. Streljali so kar naprej.
Vsak zase smo hitro stopali med vrstami trte. In vsi smo upali, da jo bomo našli, kje skrito. Nenadoma pa je Črtomir zavpil na ves glas: »Ankica, kaj pa delaš tam? Sem pridi." Odgovora ni bilo.
Zdrveli smo tja in obstali kakor ukopani. Pred nami na tleh /e ležala Ankica, mrtva. Krogla jo je zadela in v predpasniku, ki ga še mrtva ni spustila iz rok, je imela nabrano grozdje za Iva, Petka, Črtomirja in botra Kosca.
Kako rad bi jo še danes slišal: »Ali se mar bojite za mene? Jaz pa nič za vas," in bi ji od srca verjel, samo da bi Ankica še kdaj nabirala grozdje.
Otmar Novak
ANEKDOTE
® Kaeslner (1719—1800) si je sam napisal nagrobni verz, ki se glasi:
»Ljubi bralec, tu počivajo udje moji, bilo bi mi ljubše, ko bi bili tvoji."
•	Pasteur se je nekega večera pojavil v hiši vdove Boucicauld, lastnice Bon Mar-cheja.
»Zunaj je star gospod," je :avila služkinja, »pravi da se piše Pasteur.”
»Kakšen Pasteur?" se je ustrašila madame Boucicauld, »pa menda vendar ne tisti od stekline?"
Služkinja je odšla, se čez čas vrnila in rekla: »Da, tisti je!"
»Pusti ga noter!"
Pasteur je začel govoriti, da misli ustanoviti inštitut za raziskovanje steklenine. Zmeraj bolj se je razvnemal, postajal glasnejši in zgovornejši. »In zato se obračam na premožne meščane. Zadostuje tudi majhen dar, kolikor pač zmorete."
Madame Boucicauld je vzela ček, ga izpolnila in izročila Pasteurju. Učenjak ga je bežno pogledal in vlile so se mu solze.
Bil je ček za milijon frankov.
•	Dumas je hotel ustanoviti časopis »Le Mousquetaier". Z butno fantazijo je orisal prijateljem in bodočim sodelavcem svojo imenitno idejo v najsvetlejših barvah; dopisovali bodo najboljši francoski pisatelji in sam bo napolnil najmanj pol časopisa. Za blagajnika je imenoval Michela, svojega starega vrtnarja, moža, ki ni znal niti brati niti pisati, vendar je ime! veliko zdravega razuma. Ko je Dumas tudi njemu začel opevati svoj namen, je Michel odvrnil:
»In če se na vaš časopis naročijo še vsi upniki, bo to zares velikanski posel."
® Neki novinar je vprašal Dumasa, kaj pravzaprav dela.
»Saj vendar vidite," je odvrnil Dumas, »pustim si rasti brado.”
® Bedak je vprašal Dumasa, če je bil njegov oče res zamorec.
»Seveda,” je odvrnil Dumas, »in mov ded je bil opica."
Der Oktober in tler Vergangen-
heit und heute
Wenn mir bisher iiber den 10. Oktober in der Vergangenheit gesprochen haben, dann mollen mir einen kurzen Blick auch auf das Geschehen im Rahmen des heurigen Jubilaums-jahres merjen. Doch miissen mir gleich einle.tend feststellen, dass bei allen bisherigen Ver-anstaltungen gerade jener Geist vermisst murde, melchem der 10. Oktober in erster Linic dienen solite, ndmlich dem Geiste der Verstandigung und des friedlichen Beieinanderlebens beider Volker im Lande. Allein diese Tatsache iiberrascht uns gar nicht, wenn mir sehen, melche Leute bei diesen Feiern fiihrend beteiligt sind. Wir mollen uns aus diesem Kreise sort ■ derbarer »Patrioten« nur einige Personen etuas ndher ansehen: Dr. Franz Koschier, Hauptmann Karl Fritz und Dr. Hans Steinacher.
Dr. Franz Koschier wurde die ober-sfe Leitung aller diesjahrigen Abslimmungs-feiern und Jubildumsveranstaltungen uber-tragen. Er ist zweifelsohne auch der richtige Mann dazu, denn die notigen Erfahrungen hat er als „Kulturberater" bei der nazisfi-schen Zv/angseindeutschung in Oberkrain gesammelt und konnte aus jener Zeit un*er anderem sicherlich auch wertvolle Hinvveise uber den Verbleib zahlreicher verschvvun-dener Kulturgegensidnde und vernichteler Bucherreien geben, die den grossdeutschen Kulturtragem zum Opfer gefallen sind.
Hauptmann Karl Fritz betatigt sich bei zahlreichen Abstimmungsfeiern vornahmlich als Festredner und spricht besonders gern von Keimatliebe und Heimattreue. Doch kann es mit seiner persdnlichen Treue zui osterreichischen Heimat nicht weit her sein. Denn als bevvusster und autrechter oster-reichischer Patriot konnte er nie SS-Sturm-bannfuhrer werden. Er ist es aber nicht nur geworden, sondern v/ar gemeinsam mit dem Kriegsverbrecher SS-Standartenfuhrer Maier-Kaibitsch auch massgeblich an der zvvangs-vveisen Verlreibung osterreichischer' Staats-burger beteiligt, v/eshalb sogar der verstor-bene Bundesprasident Dr. Karl Renner im Schreiben vom 26. 11. 1945 das feierliche Versprechen abgab, dass Maier-Kaibitsch, Karl Fritz und andere Mitschuldige an der Slovvenenaussiedlung einer sofortigen streng-sten Verurteilung zugefuhrt \verden.
Und Dr. Hans Steinacher? Er soli gemeinsam mit anderen „verantwortlichen tur die Volksabstimmung tatigen Personlichkei-ten" den Landesfestzug am 10. Oktober 1960 in Klagenfurt anfuhren. Uber ihn und sein Verhaltnis zur osterreichischen Heimat sowie seine Einstellung zum Karntner Ab-wehrkampf und zur Volksabstimmung aber gibt — ohne noch andere Bev/eise anfuhren zu mussen — sein eigenes Buch „Sieg ir. deutscher Nacht" das beste Zeugnis ab. Dieses Buch, zunachst „nur als Teil einer Familienchronik" bestimmt, vvurde laut Aus-sage des Autors „auch ein Stuck deutschei Geschichte". Damit ist es zu einem Zeugnis und Bekenntnis des SA-Standartenfuhrers Steinacher geworden, dass ..Karntens Kamjif nur als deutscher Kampf, in Selbstverant-
IVI UUljUil, UU ttUltl.	...
wider, das stolze Lied vom Ede!wei3.
Abvvehrktimpfertreffen im Rosental
gg. Klagenfurt, 12. Mai
Zur Erinnerung an die Kampfe im Raum ven St. Jakob und die Ersturmung des Karawankentunnels im April und Mal 1919 fand im Rosental eine Kundgebung der NSDAP. und ein Abwehrkampfertre(fen statt.
An dem Ehrenmal von St. Jakob, vor dem die Formationen dar NSDAP., die Abwehr-kSmpfer der Gemeinde des oberen Rosentales mit ihren Kameradschaftsfuhrern ancjetreten waren, legte Kreisleiter Herzog mit ff-Sturm-bannfiihrer Hauptmann Fritz einen Kranz nieder. Daran schloB sich die Kundgebung der NSDAP. im Turnsaal der Schuje, die zu einer Massenversammlung aller wurde, die treu zur Heimat, zum Reich und zum Fiihrer stehen. Kreisleiter Herzog sprach iiber die politische Entwicklung des letzten Vierteljahrhunderts und forderte unter begeisterter Zustimmung zum restlosen Einsatz aller Krafte in der Heimat auf.
Hauptmann Karl Fritz, einer der Fiihrer der denkwiirdigen Tage, sprach vom Verrat der Laibacher Politiker an der europaischen Kultur, von der Auslieferung des glaUbigen Slo-wenenvolkes an die jiidisch-bolschewistische Barbarei, an die Massenmorder von Katyn.
Der Nachmittag gehorte dem Treffen der Abwehrkampfer des oberen Rosentales, bei dem Hauptmann Fritz die Kampfe vor 24 Jah-ren v/ieder auferstehen lieB, und zeigte, wie die EntschluBkraft eines Mannes, des heutigen Ritterkreuztragers Generalleutnant Eglseer, in kritischer Lage doch den Sieg brachte.
Diese Notiz brachte das Zentralorgan der NSDAP »V6I-kischer Beobachter" in der Nummer vom 13. 5. 1943. — Warum sprach SS- SturmbannfOhrer Fritz nicht lieber von der Rolle, die er mit Maier-Kaibitsch bei der geplanten Ausrotfung des .gldubigen Slovvenenvolkes' in Kdrnten gespielt hatt
wortung tur das geschaute Reich gefiihrt werden kennte", denn „nicht nur fclsch, sondern auch Idcherlich sind alle Versuche einer .osterreichischen' Nachkriegszeit ge-wesen, den Erfclg Kdrrtfens im zwei;ahrigen Kampf von 1918 bis 1920 als einen ,5ieg des osterreichischen Sfaatsgedankens' dar-sfellen zu wollen".
Wir mochten aus dem Buche nur einige Aussagen Steinachers zitieren:
£ Hier stand fOr uns nicht Osterreich oder eine tdeo-logie auf dem Spiel, sondern es ging um die deutsche Stellung in der We!t. (S. 16)
& Wir waren die verbliebcnen einsamen Frontkoimpfer des Weltkrieges — oder waren wir nicht doch schon die Vorkampfer fOr ein neues voSkisches und grttsseres Deutschland! (S. 148)
$ Wir fanden immer neue Wege, um unser Bekenntnis zu Deuischland in unserem Kampf kraftig mifschwingcn zu lassen. Hingegen spielfe cin Bekenntnis zu Osterreich in unserer.i Abs’immungskampf so guf wie gar keine Ro!?e. Unser PropagcndamGterial kennt das Wort Osterreich kaum. Es war mir stets eine unumstdssliche Selbstverstcnd-lichkeif, den Abstimmungskampf nicht um den Anschiuss cn Osterreich, sondern um die grossdeutsche Zukunft r.u fOhren. Die Stimmen f Ur Osterreich soliten die Anwarl-schaft auf die Keimkehr ins Reich wahren. Weil wir aber wegen der auf .alideutsche Umtriebe' lauernden Inter-alliierten, ver allem dem Franzosen, nicht in der Lane waren, .Deutschlctnd' zu rufen, wir .dsterreich' nicht sagen vrcllien, so wurde unser Kampfruf eben .Kttrnten'. Und wir sahen in KSrnJen das alfe Herzoglum des Ratches. (S. 317)
& Es war jcdcch offenbar, endguitiger Friede konnte in diesem Lande nur werden, wenn der Sieg in deutscher Nacht, den die Kttrntner cim 10. Oktober 1920 abschlies-send erkampfi hatten, vom ganzon deufschen Volk in Sicherung genommen wurde. Und so lebte auf dem alten Kainpfkodcn Kttrntens hinforf besonders machtig der !B-fige Glaube an das Grossdeutsche Reich. (S. 412)
Steinachers und seinesgleichen „iatiger Glaube an das Grossdeutsche Reich" hat auch Friichte getragen und so konnte Steinacher siegesbevvusst erklaren:
Durch die gerchichtliche Grosstat des Fiih-rers und Reichskanzlers Adolf Hitler vom 13. Mdrz 1938 ist Kdrnten nun wieder im Deufschen Reich und als deutsches Siidland
sein untrennbarer Teil. Ein machtiges Reich steht wieder da. Es isf Tag geworden. Unser Traum in deutscher Nacht hat Erfiillung ge-funden.
Hom Stoinocher: Sieg in deutscher Nacht (S. r)
Man kann es fast nicht glauben, dass die-relben Leute trofz ihrer ausgesprochen anfi-osterreichischen Vergangenheit und ihrer einbekanntermassen gegen Osterreich ge-richteten Tatigkeit heute nicht nur tur voli-vvertige Dsterreicher gelten, sondern sich sogar fiihrend an Veranstaltungen beteili-gen konnen, deren Sinn und Zweck de;n Heimatgedanken dienen soliten. Ist es nicht absurd zu glauben, dass Leute, die otfen erklart hatten, wahrend des Karntner Ab-wehrkampfes nicht tur den Anschiuss an
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 3.45, >.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. 11. pra-, r a m : — 6.00. 7.00, 8.00, 13.00 17.00, :9.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: 1. program: — 3.35 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.35 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazm — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski Koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Ponedeljek, 10.	10.:	14.00 Poročila, objave. Pregled
sporeda. — Lepa naša domovina . . . (Dvojezična) 18.00 J. F. Perkonig: Ugrabljena sird.
Torek, 11. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Koroške pesmi pojejo koroški zbori.
Sreda, 12. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Za ženo in dekle. — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 13. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Hišna imera v okolišu nekdanje Humperške graščine na Koroškem. (Dr. Anton Feinig) — Domače pesmi.
Petek, 14. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Otroška oddaja: Kresničice.
Sobota, 15. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.20 Brž skrbi, nadloge v kraj.
Nedelja, 16. 10.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Soboic, 8. oktober:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Far.i-je; veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet: Ženske v M a roku — 14.00 Pozdrav na e — 15.00 Karavanška domovi-
na: Koroška jesen 1920 — 15.20 Za filateliste — 16.20 Mlcdinska oddaja — 16.45 Za delovno ženo — 17.1 C Melodija z Dunaja — 18.55 Šport — 19.00 Radijska uganka — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Figarova svatba'. Mozartova opera.
Nedelja, 9. oktober:
I. program: 6.50 Domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Julranja melodija — 11.00 Veselo petje veselo igranje — 12.00 Nedeljska glasbena promenada — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nale — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 19.45 Na predvečer 10. oktobra — 20.10 Perkonigova novela .Der Schinderhannes zieht ubers Gebirg' — 21.05 Rudolf Kattnigg, portret komponista — 22.10 Pogled v svet —
22.15	Šport.
Ponedeljek, 10. oktober:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Koroška je le ena — 11.00 Koroško spominsko leto 1960 — 13.10 Koroško spominsko leto: Slavnostni akt zvezne vlade — 14.00 Lepa moja domovina (nemško-slovenska oddaja) — 15.30 Knjižni kotiček — 16.00 Pravljično razoo-loženje — 18.35 Mladinska oddaja — 18.55 Spori — 19.C0 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa --
20.15	Najlepši dan domovine — 21.00 Himna na Koroško, koroški pesniki slavijo domovino — 21.30 Pozdravljena, ljuba domovina, Korošci iz tujine pozdravljajo domovino za 10. oktober — 22.10 Pogled v svet — 22.25 Teden pri Združenih narodih — 22.40 Koroško spominsko leto: Poročila o proslavah.
Dsterreich sondern an Deutscland gekdmpft zu haben, ihre Einstellung so weit gednde-t haben, dass sie nun auf einmal ihre Heimat im Lande Kdrnten und im Staate Osterreich sehen wurden? Eher ist anzunehmen, dass sie ihren Traum vom Sieg in deutscher Nacht noch vveiter traumen mochten!
Trotzdem aber vverden diese Leute im Landesfestzug am 10. Oktober 1960 in Klagenfurt in den ersten Reihen marschic-ren und so alle diese Veranstaltungen in ein Llcht riicken, in welchem jedes Wort von Liebe und Treue zur Karntner Heimat im freien und selbstdndigen 'Dsterreich zu einer frechen Herausforderung und Verhdhnung aller wahren Patrlolen vverden muss.
Torek, 11. oktober:
I. program: 6.10 Julranja gimnastika — 8 45 Hišnr zdravnik — 14.30 Iz kulturnega dela dežele — 16.00 Sodobna jugoslovanska zabavna glasba — 18.15 Iz prve roke — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Seneca in zlata leta", slušna igra — 22.10 Pogled v svet — 23.00 Dunajske viže.
Sreda, 12. oktober:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 17.10 Glasba, ki se nam dopacle
—	18.55 Šport — 19.00 Od plošče do plošče — 19.30 Odmev časa — 22.10 Pogled v svet.
Četrtek, 13. oktober:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v tujini — 13.10 Mladina poje
—	15.30 Koroški avforji — 15.45 Zgodovina, ki smo io doživeli: AAir za prihodnjo vojno — 17.10 Vesel delopust
—	18.00 Kulturne vesti — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 AAladina v poklicu: Puškar — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Ljudski večer — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 Pogled v svel — 22.25 Avstrijski plesni orkestri.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v siiki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 9. 10.: 17.00 Za otroke — 17.25 Obisk pri kralju dežele Zulu — 18.00 Svet mladine — 1Š.30 Za mladino: Kaj bi lahko postal — 19.00 Za otroke: „Lassie' pripovedka psa — 19.30 Športni komentar — 20.00 »Ladja v božji roki", drama.
Ponedeljek, 10. 10.: 19.30 Oknar — 20.20 Aktualni Špoit
—	20.40 Živo vesolje — 21.10 V znamenju bika, filmsko poročilo.
Torek, 11. 10.: 19.30 Za gospodinjo — 20.20 Črno na belem — 20.40 »Odlikovanje", opera po noveli Mcu-passanta.
Sreda, 12. 10.: 17.00 Za otroke — 17.40 Za družino: Televizijska kuhinja — 19.30 Čuvarji zdravja — 20 20 Sestanek z Bruce Lowom — 21.00 Alfred Hitchcock kaže . . .
Četrtek, 13. 10.: 19.30 Sporini kalajdoskop — 20.25 rPokopališča", film.
Petek, 14. 10.: 19.30 Električni šok, film — 20.20 »Do smrti zasledovan", krim nalni film.
Sobota, 15. 10.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.25 »Smeli plavač", veseloigra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00. 15 00, 17.00. 22.00
Soboto, 8. oktober:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Rifmi Latinske Amerike —"
8.40	Pesmi mladinskih delovnih brigad — 3.55 Radijsko šola — 10.10 Za vsakogar nekaj — 11.30 Pionirski tednik
—	12.00 Veseli planšarji v gosteh — 12.15 Kmetijski na-
sveti — 13.30 Jugoslovanski folklorni festival v Slovenskem Primorju (Ansambel plesov in pesmi »Kolo" iz Beograda) — 13.50	Od	arije	do	arije	—	14.35 Voščila —
15.40	Mozartova	simfonija	—	16.00	Na	platnu smo vi-
deli — 16.20 Zabavna glasba raznih narodov — 17.10 Parada plošč — 18.00 Moški zbor »France Prešeren" ir Kranja — 18.45 Okno v svef — 20.00 Zabavne melod.je »Opaiija 1960".
Nedelja, 9. oktober:
6.00	Jutranji pozdrav — 7.35 Godba na pihala — 8.00
Mladinska radijska igra — 8.30 Otroške pesmi — 9.45 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad — 10.00 Se pomnite, tovariši	—	11.00	Z veselo	glasbo v novi teden
—	12.00 Voščila	—	13.30	Za	našo	vas	— 13.45 Koncert
pri nas doma — 14.15 Voščila — 15.30 Zvoki iz raznih-dežel — 16.00 Humoreska tedna — 17.10 Peli so jih mati moja (slovenske narodne) — 17.30 Radijska igra — 18.30 Zadovoljni Kranjci — 18.45 Balkanski plesi (orkester Slovenske filharmonije) — 20.05 Izberite melodijo tedna —
22.15	Ples ob radijskem sprejemniku.
Ponedeljek, 10. oktober:
5.00	Dobro jutro — 8.40 Ljubljanski jazz-ansambel — 9.20 Operni dvospevi — 10.15 Zabavni orkester radia Beograd — 11.00 Radi jih poslušate — 11.30 Za otrote
—	12.00 Vaški kvintet s pevci — 12.15 Kmetijski nasv iti
—	13.50 Od polke do sambe — 14.15 Pozdrav iz Beogradu
—	14.35 Voščila — 15.40 Pismo iz Irana — 16.00 Operne melodije — 17.15 Šoferjem na pot — 18.00 Sporini tednik
—	18.50 Človek in zdravje — 20.45 Kulturni globus —
21.15	Koncert francoske radio-tolevizije.
Torek, 11. oktober:
5.00	Dobro julro — 8.05 Glasba med delom — 8.55 Radijska šola — 9.40 Mladinski mešani zbor — 10.15 Izberite melodijo ledna — 11.40 Melodije iz Španije —
12.00	Trio Avgusta stanka — 12.15 Kmetijski nasveti —
12.40	Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Pevci zagrebške in beograjske opere — 14.05 Radijska šola — 14.35 Od polke do calypsa — 15.30 Točaj za fotoamaterje — 15.40 Iz domače književnosti — 18.15 Od plesišča do plesišča — 18.45 Izobraževalni obzornik — 20.30 Radijska igra: Revizor (Gogolj).
Sreda, 12. oktober:
5.00	Dobro julro — 8.05 Mladina poje — 8.30 Schubert: Šesta simfonija — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.'.5 Iz oper slovanskih mojstrov — 11.30 Za cicibane — 12.00 Dalmatinske narodno pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti —
13.30	Majhen koncert naših solistov — 14.05 Radijska šola — 14.40 Slovenske pesmi — 15.45 Radijska univerza
—	16.00 Koncert po željah poslušalcev — 17.30 Lepe melodije — 18.00 Kulturna kronika — 20.00 Zvočna mavrica
—	22.55 V svetu opernih melodij — 22.15 Halo, halo, ugibajte z namil
Četrtek, 13. oktober:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Glasba med dolom — 8.35 Pevci in godci iz Doline pri Trstu — 8.55 Radijska šota
—	10.15 Veliki zabavni orkestri — 11.00 Popevke in melodije raznih dežel — 11.25 Orkester Slovenske filharmonije — 12.00 Folklorni zapiski — 12.15 Kmetijski nasveti
—	12.25 Operni dvospevi — 13.30 Črnske pesmi — 14.05
Čajkovski:	Iz baleta »Trnjulčica* — 14.35 Voščilo —
15.30	Tečaj za fotoamaterje — 15.40 Iz svetovne knji-
ževnosti — 16.00 Zabavne melodije — 17.15 Turizem in melodije — 18.00 Mandoline in godala — 18.15 Iz pozabljenih oper — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Cetit-kov večer domačih pesmi in napevov — 21.25 Sošloko-vič:	Šesta simfonija —	22.15 Festival jugoslovanskega
jazza.
SA-StandartenfUhrer und Reichsleiter des VDA Steinac her mit dem Symbol, unter we!chem sein »ttttiger Glaube an das Grossdeutsche Reich” durch den Sieg in deutscher Nacht ErfOllung gefunden hat.
RADIO PROGRAM