flbtttidaa plačam« v tfMartfal
Gena din S.—*
/Brv
Glasilo Osvobodilne fronle okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje
Lato H — Stev.8
NOVO MESTO, 24. februarja 1951
Izhaja tedensko
Jugoslavija si je s svojo zunanjo politiko pridobila simpatije vseh svobodnih ljudi, na njo gledajo z zaupanjem vse napredne sile sveta. Te odločno obračajo hrbet SZ, ki s Kitajsko vred postaja najbolj nevarno žarišče vojne nevarnosti na svetu. Zunanja politika naše države se naslanja na rastočo socialistično zavest in moč demokratičniji množic na svetu. Čim močnejia bo Jugoslavija, tem večja bo njena pomoč demokratičnemu gibanju na svetu in čim večji bodo uspehi demokratičnih množic v njihovi borbi za svobodo in socializem, tem močnejša bo Jugoslavija.
(Iz volilnega proglasa OF Slovenije)
S čistimi računi na volitve
Večer za večerom se zbirajo v teh tednih l&fltvci na vaških in krajevnih sestankih, ki JtOi skfljcujejo organizacije Osvobodilne fron-1*. Z iskrenim zanimanjem prihajajo ljudje mavzlic slabemu vremenu; sosed povabi so-deda, da zavijeta skupno v hišo. kjer se oko. fi domačih aktivistov zgrinjajo volivci.
V delu naših krajevnih in vaških odborov OJF amo v preteklem mesecu opazili razveseljiv napredek: vedno manj je med aktivisti ^dbeutkov in starih predsodkov, češ, ljudje pbshtšajo radi le tujega aktivista, »tistega z flkraja«. Vrsta zelo uspelih sestankov — kot *. pr. v Žužemberku, Skocjanu. Zburah, Novem mestu, na Dvoru, v Grobi j ah in še v ■Mogih drugih krajih — je potrdila, da se tjtoovne frontne organizacije tokrat na volitve temeljito pripravljajo. Med domačimi aktivisti raste samozavest, da so sposobni voditi dotn-e množične sestanke. Z užitkom se-4il med njimi in poslušaš, kako s preprosto, domačo in v živo segajočo besedo razlagajo aovašeanom dogodke s Koreje, Kitajske in dtrugdh predelov sveta, kako razlagajo pomen ttaAe velike borbe za mir in enakopravnost »led narodi in kako spet s prepričljivim do-Ijazovanjem govorijo o nujnosti pravičnih «H*đelitev bremen, ki težijo danes kmeta in deJavca-
Pomen volitev v drugo Ljudsko skupščino Slovenije ni samo zgolj v dejstvu, da bo vsa* Wh 5OO0 prebivalcev s svobodnimi in tajni-anS volitvami izvolilo svojega zastopnika za ■&§ najvišji oblastveni organ. Čeprav akti-vfetl na vseh sestankih že razlagajo volivcem pomen volitev, moramo še in še znova poudarjati, da bodo volitve 18- marca naš veliki odgovor na vse, kar dane* najbolj zanima delovne ljudi. — Ali bo vojna ah ne? Ali aas res nameravajo napasti? Kaj bo na Koreji? Ali misli Kitajska na mir ali na vojno? m skoraj sestanka, du ne bi ljudje spraševali aktivista o teh in podobnih zadevah. V Sadinji vasi nad Dvorom so n. pr. v preteklem tednu spraševali na sestanku, kakšna bo •atlantska vojska« in kje bo njen sedež — <dofcaz, da berejo časopise in da jih živo aanifnajo dogodki v svetu. Osnovna misel, ki preveva sleherni sestanek, pa je vprašanje ehrahitve miru- Ko torej odgovarjamo ljudem •a vsa ta pestra vprašanja, moramo jasno povedati tole:
Od naše enotnosti, volje za delom in na daljnje graditve socializma je odvisno ali aas bo kdo napadel ali ne. Mi smo z besedami in dejanji za mir. za enakopravnost ve-MkiJi in malih narodov na svetu, za sodelo-vtaaje vseh, ki nočejo vojne. Enotne, nedeljive Jugoslavije ne bo napadel nihče! Miroljubni narodi vsega sveta nas poznajo in spremljajo z vedno večjo naklonjenostjo našo dosledno borbo za mir, svobodo in moralno-politično moč Organizacije združenih narn-doV-
»azumljivo je, da naše prizadevanje za wrir ni všeč ostankom reakcije, ki jim je preostalo samo še obrekovanje in izmišljale najbolj čudovitih laži. Tudi v našem -okraju so se že pokazali sledovi njihovega »dela«. Zasledimo jih V parolah — izmišljotinah, kot so n. pr. glas o tem, da pomenijo Volitve vstopanje v zadruge; ugovori, čemu taSoi in taki kandidati; kaj bi hodili na volišče, če ni opozicije; potem volitve so svobodne, prostovoljno delo je svobodno itd. in zato grem, če hočem, ali pa tudi ne grem.
To orožje, S katerim nastopajo protiljud-«ki sovražniki v času pred volitvami proti. mahi enotnosti, proti socializmu in proti — mrtru! V teh besedah se skrivajo stare želje po strankarstvu, hkrati pa se kažejo v njih slabo ©krite težnje informbirojevskih prepla. žencev, ki bi radi slabili naše edinstvo in zavirali naš napredek.
Kaj hoče reakcija? Vojno!
Kaj hoče Osvobodilna fronta? V času. ko ae vojna vihra na Koreji nikakor ne more umiriti, ko gonijo kitajski »prostovoljci« Čez aamrznjeno reko Han na tisoče ubogih civilistov in se skrivajo za njihovimi hrbti, da 86 tako približali zavezniškim vojaškim ^a"rj4. Je naš odgovor kratek, iskren kakor vedno in razumljiv delovnim ljudem vsega sveta: mir j
Našim volivcem ^ povedali tudl
tole resnico: kdor j« ^ m4Ti ^ kruh in za svobodno, neodvisno domovino, bo šel na volišče in s svojim glasom povedal kar misli.
Kdor pa je za vojno, za vojne hujskače aa nove zločine in razdejanja, bo ostal doma!
Kdor bo glasoval za Osvobodilno fronto in »jene kandidate, bo glasoval za mir, za našo nezlomljivo enotnost! Kdor pa bo ostal doma Je razbijač in glasuje že s tem za vojno!
PRED VOLITVAMI V LJUDSKO SKUPŠČINO LRS
IVAN URH . predsednik metliške obdelovalne zadruge, kandidat za drugo Ljudsko skupščino LRS
»Med prvimi v borbi, med prvimi v obnovi tn ustvarjanju novega življenja J« — to lahko zapišemo o tovarišu Ivanu Urhu, ki so ga volivci Metlike, Podzemlja, Gribelj, Tritoiuće in Adlešiičev sprejeli za kandidata.
2e v stari Jugoslaviji je Ivan Urh spoznal gnilobo takratnih protiljudskih režimov. Pred zlomom trhle jugoslovanske kraljevine je bila njegova hiša v Metliki varno zatočišče prvih ilegalcev in organizatorjev Osvobodilne fronte v Beli krajini. V njegovi hiši je bila 1941. leta prva seja okrožnega komiteja. KPS za Belo krajino. Urh se je vključil v aktivno borbo proti okupatorjem. V njegovi kleti je bila crklostilna tehnika, sam pa je z drugimi sodelavci raznašal literaturo in ostalo propagandno gradivo. Med vojno je btl član rajonskega odbora OF v
Metliki in predsednik gospodarske komisije, poleg tega pa je opravljal tudi več drugih odgovornih služb. Po vojni je pomagal v Metliki organizirati mestna podjetja. Poleg dela na okrajnem ljudskem odboru ni pozabil na domače mesto. 31. marca 1949 je bil spet med prvimi, ki so ustanovili kmetijsko delovno zadrugo »Partizana v Metliki. Od ustanovitve naprej je njen predsednik in vzoren zadružnik, poleg tega pa so ga člani Partije izvolili za sekretarja mestnega komiteja KPS v Metliki, frontovci pa za predsednika svojega odbora.
Tak, kakršen je bil tovariš Ivan Urh med vojno, je tudi danes: vedno v delu, predan in požrtvovalen. Volivci metliške volilne enote so ga zato z veseljem sprejeli za svojega kandidata. R. F.
Pol ure z železničarjem Jazbinškom
»Kje je tovariš Jazbin šek?«
»Morda v kurilnici, če ga ni na postaji — ali pa poglej na sekcijo ...« so mi svetovali novomeški železničarji, ko sem iskal Avgusta Jazbinška, — Težko ga je dobiti; poleg službe pomaga na okrajnem komiteju in v sindikalnem kul-turno-umetniškem društvu. Pa sestanki, teren, službena pota — komaj sem ga ujel mimogrede na cesti, da mi je povedal nekaj kratkih besed iz svojega življenja.
Sin progovnega delavca iz Sevnice je moral že kot l41eten fant v službo na parno žago. Med prvo svetovno vojno je postal delavec na železnici, veselje do prometa pa mu je pomagalo, da je postal kretničar. 2e leta 1919 je delal v strokovni delavski organizaciji železničarjev. Stari oblasti zavedna organizacija seveda ni bila všeč, zato jo je razpustila. Tudi za Jazbinška se je začela pot tistih tisočev in tisočev delavcev, za katerimi se je v službenih listih vlekla rdeča nit: osumljen kot nevaren delavec ... Premeščali so ga iz postaje na postajo, iz kraja v kraj.
V maju 1941 pa se je povezal Jazbinšek z Osvobodilno fronto ter postal njen vnet sodelavec. Sodeloval je s tovarišem Rudijem Aublom in drugimi dolenjskimi prvoborci, pomagal pri ustanavljanju prvih partizanskih oddelkov kot obveščevalec; bil je pri sabotažah, ko so grmeli s prog vlaki in je okupator besnel od jeze nad nevidnimi borci, ki so ga od prvih dni ljudskega upora tolkli na vsakem koraku. Ko so prihajale vagonske pošiljke za partizane iz Ljubljane, je bil med železničarji, ki so spretno varali fašiste in vozili vlake za našo vojsko čez bloke. Po italijanski okupaciji je odšel po nalogu vodstva v partizane in ostal nato na terenu kot politični delavec do osvoboditve.
V letih obnove in načrtnega gospodarstva je bil Jazbinšek neutruden kakor med vojno. Ljudska oblast mu je za nesebično delo dala priznanje z odlikovanji, na slavno leto 1941 pa ga spominja partizanska spomenica. Skromen in delaven, priljubljen med tovariši na železnici in na vasi. je bil tovariš Jazbinšek lani v jeseni izvoljen za člana okrajnega komiteja KPS v Novem mestu.
V deveti, volilni enoti novomeškega okraja bodo 18. marca volivci Šmarjeških Toplic, Smarjete, St. Petra, Ločane, Kamene in Prečne volili svojega poslanca — zavednega delavca Avgusta Jazbinška, enega izmed dolenjskih prvoborcev za svobodo.
(t)
Sin malega kmeta — podpolkovnik Drago Jerman
Eden izmed neštetih belokranjskih borcev, ki sta mu Partija in ljudstvo zaupala med vojno in po njej odgovorno službo v armadi, je tovariš Drago Jerman, podpolkovnik JA. Rojen je bil 1919. leta v Naklem pri Tuševem dolu kot sin malega kmeta, kt ga je borba za obstanek pognala v svet. Postal je pekovski pomočnik, leta 1942 pa ga je neuničljiv klic po svobodi pripeljal v vrste Gorjanskega bataljona, kasneje v Belokranjski odred. Po mnogih krvavih borbah je tovariš Jerman postal komandant bataljona v Gubčevi brigadi, kasneje komandant brigade in načelnik štaba 15. divizije, kjer
je bil težko ranjen. Ko je ozdravel, mu je vodstvo zaupalo ponovno odgovorne službe. Danes je podpolkovnik naše ljudske vojsko.
»Dragota poznamo in ga bomo lahko z zaupanjem volili...« Ni čudno, da čuješ danes take in podobne besede med kmeti Talčjega vrha, Petrove vasi, Semiča, Cr-mošnjic, Rožnega dola, Stranske vasi, Creš-njevca in Strekljevca. Volivci poznajo svojega kandidata, ki je rastel med njimi in se z njimi vred boril za svobodno Jugoslavijo. Njihov je, kakor je bil pred leti, ko je delil z njimi veselje in žalost zmagoslavnih let narodnoosvobodilne vojne-
Na predvolilnem zborovanju v Novem mestu je govorila
tov. VIDA TOMŠIČEVA
V nedeljo 18. marca Je bilo v dvorani Doma ljudske prosvete veliko predvolilno zborovanje, na katerem je govorila tovari-šica Vida Tomšič, članica CK KPJ in pred-
VOLILNE ENOTE V TREBANJSKEM OKRAJU
Okraj Trebnje je razdeljen za volitve 18. marca na 6 volilnih enot. Sestavljajo jih naslednji kraji:
1. enota: — Krmelj,   St. Jani    Vel Cirnifc,
Tržišče. Telče.
2. enota: — Mokronog,   Bistrica, Trebelno,
Crešnjice in Mirna vas.
3. enota: — Mirna, St. Rupert, St- Lovrenc
pri St. Rupertu in Dol. Nemška vas.
4. enota: — Trebnje in Dobernič-
5. enota: — Sv- Križ, Čatež in Velika Loka.
6. enota: — Veh   Gaber.  ,S|t.   Lovrenc I,
Primakovo ln Sel a -Sumberk.
sednica GO AFZ Jugoslavije. Novomeški volivci so tovarišico Tomšičevo toplo pozdravili. Pred obširnim in izredno zanimivim pregledom političnih dogodkov danu in po svetu se je tov. Tomšičeva zahvalila volivcem za izkazano zaupanje, ker so jo predlagali za svojega kandidata. V svojem govoru je nato seznanila Novomeščane z velikim mednarodnim pomenom volitev 18. marca, na katerih bo slovensko ljudstvo znova potrdilo pred celim svetom, da je neločljivo povezano z vsemi jugoslovanskimi narodi in da Je enotno v borbi za mir. Po končanem govoru je tovarišica Tomšičeva odgovorila zbranim volivcem na več postavljenih vprašanj.
Z mnofično udeležbo na volitvah bomo dokazali, da ni sile, ki bi nas mogla odtrgati od našega vodstva!
Zgodovinska obletnico I. zasedanja SNOS v Črnomlja
Graditev ljudske oblasti v Sloveniji pozna dva znamenita zgodovinska dneva; Zbor odposlancev v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943 in prvo zasedanje SNOS v Črnomlju dne 19. in 20. februarja 1944. Na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bil izvoljen Slovenski narod-noosvobodilni odbor, ki se je na svojem prvem zasedanju v Črnomlju preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS), ki je imel že takrat vse znake prvega slovenskega parlamenta.
Zasedanje v Črnomlju je bilo neposredno po vrnitvii naie delegacije z drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu, torej v času, ko so se jugoslovanski narodi že izrekli za obliko bodoče skupne države, čeprav to ni bilo všeč niti zapadnim niti vzhodnim zaveznikom. Sklepi in odloki, sprejeti na zasedanju v Črnomlju, so postavili trdne temelje za graditev ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju. Sprejete deklaracije so imele vse znake bodoče Ustave, kot je bila n. pr. deklaracija o potrditvi dela delegacije na zasedanju AVNOJ (zunanja in notranja oblika bodoče zvezne države) in deklaracija o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva. Med najvažnejše odloke tega zasedanja spadajo: odlok o volitvah v narodnoosvobodilne odbore in odlok o razpisu teh volitev, odlok o uvedbi bona kot plačilnega sredstva, odlok o obveznem plačilu davka na progresivni podlagi, odlok o obdelavi vse plodne zemlje, o zaSčiti semen in plemenske živine, odlok o zaščiti*, gozdov, o postavitvi verske komisije, o roditeljskih svetih, o postavitvi odsekov pri SNOS in podobno. V času, ko je bila vsa Evropa v ognju druge svetovne vojne, ko na zapadu še ni bilo jasnih oblik načrtov in volje zaveznikov, ko so po domovini divjale najbolj krvave borbe z okupatorjem, se je sredi vojne vihre vzpostavljala trdna oblika ljudske oblasti.
Bili so za tiste čase skoraj drzni, prav gotovo pa dalekosežni sklepi, ki so postali granitni temelj naše ljudske oblasti. Na zasedanju v Črnomlju je bil ves čas navzoč zastopnik anglo-ameriške zavezniške vojaške misije major Jones, ki je na zaključku zasedanja pripomnil:
»Čim delj sem med vami, tem bolj vas občudujem. Občudujem vašo hrabrost v borbi, vašo požrtvovalnost in odločnost, najbolj pa sem presenečen nad sklepi in odloki, ki ste jih sprejeli na tem zasedanju in to v času, ko v neposredni bližini grmijo topovi in regljajo strojnice. Sprejeti sklepi pomenijo najbolj demokratično obliko ureditve države. Prepričan sem, da bodo ti sklepi kažipot vsem narodom sveta, ki si bodo kdajkoli hoteli tudi v bolj ugodnih prilikah graditi svojo državo v najnaprednejši  iit:mo.';ra«tom obliKi.
Še o prevedbi delavcev
Prevedba delavcev! s katero so tudi v trebanjskem okraju do roka končali, že kaže dobre posledice. Učinek dejia pri delavcih, ki so dosegli pri prevedbi nižje naslove, ee zbolijo šuje. Od 760 delaivcev v okraju, kolikor jih je bilo prevedenih, je 124 pomožnih delavcev, 143 polizucenih, 127 priučenih, 126 izučenih, 126 samostojnih, 47 specialistov in 67 navadnih delavcev. Pogoje za višji naziv imaijo 4 višji apeoiaAiati in 3 višji mojstri V. F.
Udarniki v trebanjskem okraju
Lani je billo v rudniku Kamel j proglašenih 135 udamilkov, pri Gozdni upravi Mokronog 102, v kolamsko-mizairskeim podjetju na Mirni 3 in v opekami Predeš je 9. Na državnih posestovih in kmečkih delovnih zadrugah lani niso proglasili nobenega udarnika, prav tako ne v raznih drugih državnih delavnicah (čevljarskih, mizarskih, kovaških, pletiLskih in podeono). Letos bo treba nuditi delavstvu v teh podjetjih več pomoči in jih seznanjati fl pogoji za pridobivanje častnega naslova udar-nJkta. V.
V tiskovni sklad Dolenjskega lista
so prispevali:
Okrajni ljudski odbor Novo
mesto 30.000 din
Okrajni odbor OF Kočevje 10.000 din Mestni ljudski odbor Novo mesto 15.000 din Okrajni magazin Črnomelj 300 din
SGP »Pionira, Novo mesto       10.000 din Posnemajte!
MLAD INA JE ZAČELA
V sredo popoldne 14. februarja so dijaki 3. a razreda novomeške gimnazije začeli letošnja velika prostovoljna dela v Novem mestu. Načrt Sveta za obnovo in olepšavo mesta predvideva med drugim nove parke in zelene površine; mladina na sliki odstranjuje ruševine bivše Bonove kleti na Kapucinskem trgu.
Pri prostovoljnih delih bo sodelovala šolska mladina ekonomske srednje šole, učiteljišča in gimnazije, pri najlažjih delih pa bodo pomagali tudi pionirji osnovne šole. Vsak dan bo delalo 20—30 dijakov po 3 ure.
Mestni odbor OF pa je organiziral člane Fronte, sindikatov, žene in ostalo mladino v posebne delovne skupine po terenih, podjetjih in ustanovah. Mladina je začela, sledimo ji vsi!
T^kinuJjeino...
Zadružniki v Metliki so
V lepo okrašeni dvorani ■— prostorih MLO — so letos zborovali metliški zadružniki. V imenu upravnega odbora delovne zadruge »Partizan« je prvi poročal članom predsednik zadruge tovariš Urh. Marsikaj se je lani izboljšalo v zadrugi. Glavna skrb je veljala večji proizvodnji- Pšenice so pridelali 6950 kg na štirih hektarih; krompirja so oddali čez 7000 kg, vsi drugi kmetje iz Metlike pa 12.000 kg. Zadružniki so prodali državi tudi 1515 kg zelja, 214 kg sončnic, 2424 litrov mleka itd'. Metliko zalaga z mlekom le socialistični del kmetijstva (zadruge in državno posestvo Vinomer). Zadružniki so mislili tudi' na zalogo sveže krme. Pripravili ao si zasilen silos in pridelali precej repe in pese. Molznost krav se zato tudi pozimi ni zmanjšala. Letos nameravajo urediti večje skupne pašnike in povečati število goveje živine, pravtako pa se tudi pripravljajo na zidanje novih hlevov, gradivo že vozijo.
Lani so zadružniki v Metliki opravili 330 tisoč delovnih dni. Polovico zaslužka so dvignili med letom v blagu in denarju, polovico pa so dobili zdaji ob letnem obračunu. Samo Urhova družina je zaslužila letos 68000 dinarjev.
»Toliko denarja še nismo imeli pri naši hiši«, je povedala Urhova, »pa tudi belega kruha ne! Kadar bi ga bili najraje jedli, ga je včasih zmanjkalo«.
Zadružniki so poskrbeli tudi za skupni sklad; deset odstotkov vseh dohodkov so mu
Za snažno in urejeno Novo mesto
Dela za obnovo in olepšavo Novega mesta so se v preteklem tednu začela. Čeprav smo sredi zime, nas ugodno vreme naravnost sili, da začenjamo takoj uresničevati obširne načrte, ki jih je Svet za obnovo in olepšavo mesta sprejel pred mesecem dni. Uslužbenci »Parka«, podjetja za snago v Novem mestu, so pravtako pridno na delu, da bo zunanji izgled mesta čimprej drugačen. Ob predpisu, ki ga je nedavno izdal Mestni ljudski odbor, da bi zagotovil vzdrževanje čistoče in reda ob ulicah in cestah, na javnih prostorih, vrtovih in dvoriščih in dosegel potreben zunanji izgled zasebnih hiš, pa se morajo No-vomeščani zavedati, da bo Novo mesto snažno, ko bedo tudi meščani sami pazili na snago.
Izgled mesta je odraz kulturne stopnje njegovih prebivalcev. Ce bi nas kdo doslej sodil samo po mestu, bi v letih po vojni moral dobiti čudno sliko o naši nekulturnosti. Priznajmo, da bi bilo lahko v mestu mnogo čedneje, če bi — prav po starem pregovoru — vsak res temeljito pometal pred svojim pragom. Novo mesto je pred zadnio vojno slovelo kot prijetno in čisto letovi ščarsko mestece, kjer so te pozdravile snažne ulice, rože na oknih in trgih, urejena pota in sprehajališča za oddih. Stara, nikjer »uzakonjena« navada je bila, da Je hišni lastnik takoj popravil žleb, če je iz njega eurelo, da so bili pozimi zgodaj zjutraj pločniki počiščeni in posuti bodisi s peskom, pepelom ali žaganjem, da se na oknih ob javnih cestah niso po cele ure »sončile« odeje, rjuhe in blazine in tako naprej in naprej.
K»ko je danes v mestu? 2e od daleč se izogibamo hiš, ki slovijo po »vodopadih« ob vsakem dežju in jih pozna že vsak šolarček. Iz neštetih oken   se vsako   jutro otresajo
2 - »DOLENJSKI LIST«
zadovoljni z obračunom
namenili. Urejen imajo tudi semenski rezervni sklad' in sklad za nujne potrebe.
Zadrugi so lani pomagali tudi nezadruž-niiki. Predsednik, zadruge je pohvalil Sašek Ankico, Bravc Mirni in Sujic Marijo. Mladina osnovne šole, dijaškega internata in druga je pomagala zadrugi s 1542 delovnimi urami.
Ko so pred dvemi leti ustanovili v Metliki prvo delovno zadrugo, so govorili nasprotniki zadružništva:
»S temi ni vredno iti skupaj, so sami lenuhi, saj ne bodo znali gospodariti!«
Letos, ko vidijo uspehe požrtvovalnega dela zadružnikov, katerim tudi suša lani ni povzročila preveč škode, pa govorijo drugače:
»Sami garači so v zadrugi, tako mi ne bomo deLali. . « Na redno letno skupščino zadružnikov so
prišli tudi zastopniki prosvetnih delavcev in mladine. Le od odbora OF ni bilo zastopnika; pogrešali smo tudi predsednika Mestnega ljudskega odbora, kateremu žena brani v zadrugo.
Marsikaj so se pomenili metliški zadružniki. Da bodo dosegli v prihodnje še lepše uspehe, bodo najprej obnovili domove, ki so jim bili porušeni med vojno. To je treba hitro rešiti, saj jei prav to najbolj pereče vprašanje metliških zadružnikov. Tretje leto zadruge »Partizan« bo leto novih zmag in napredka. R. F-
prašne cunje, predpražniki, odeje in drugo podobno blago, marsikje pa se zavihti tudi metla skozi okno in »pozdravi« državljana na cesti s svojo nezdravo vsebino. Razen pri desetih ali petnajstih hišah v mestu čiščenja pločnikov sploh ne poznajo! Rebra, po katerih moraš v poledici razkazovati javnosti svoje fizkulturne sposobnosti, so posebno znana na hodnikih ob skoraj vseh hišah ob Ljubljanski cesti. Cemu skladišče tramov ob prehodu iz Katarininega na Florjanov trg? Pa smeti, kupi pepela, papirja, starih konzerv, gnoja, bohotno ščavje, ki veselo in nepreganjano raste ob zasebnih in državnih stavbah, vrtovih in poteh — kdo ne pozna teh dokazov naše malomarnosti in pomanjkljivega čuta za red in snago? Res je, da stavbe ljudskega premoženja v Novem mestu doslej niso bile vzgled zasebnim hišam, vendar pa bi bilo v mestu lahko vsaj za 90 odstotkov nesnage manj kakor je je, če bi hišni lastniki (razen redkih častnih izjem) malo bliže poznali — metlo in lopato ... Komisija za snago, ki je v decembru pregledala vsa dvorišča v mestu, je odkrila kričeče primere skrajno zanemarjenih, skritih in s smetmi zabitih dvorišč, ki predstavljajo prava legla bolezni in kotišča muh, podgan in druge golazni. Kdor se je pobrigal, je tudi doslej lahko dal odpeljati smeti in odpadke, lahko jih je pometal okoli hiše in zbiral na zato določenih prostorih. V zadnjin letih pa se je malomarnost v pogledu javne čistoče razpasla do skrajnih mej.
Odlok, ki ga je v jeseni sprejel Mestni ljudski odbor in pred štirinajstimi dnevi dopolnil s predpisi, objavljenimi tudi v zadnji številki Dolenjskega lista, obvezuje Novomeščane, da bo odslej v mestu drugače-Proti snagi grešijo v mestu veliko tudi razna podjetja, ki bodo odslej morala seveda pravtako upoštevati predpise. Primerov nesnažnih ulic, hiš, vrtov, dvorišč, hodnikov pred hišami in pod. bi lahko našteli dolgo vrsto. Ce bo vsak skrbel za red in čistočo tam, kjer stanuje in dela, bo Novo mesto lahko kmalu spet zaslovelo kot snažno in prijetno mesto. Kdor za to ne bo skrbel, pa bo seveda m<>-
I20 novih članov
Zveze borcev v Novem mestu
Lep napredek kaže v zadnjem času organizacija ZB v Novem mestu. Od novega leta dalje se je število članstva dvignilo za 120 novih članov. To število pa še raste iz dneva v dan in tako je prav. Vsi, ki imajo pogoje — in teh je v Novem mestu precej morajo priti v to organizacijo.
Občni zbor dne 8. t- m. je pokazal, da se člani ZB vedno bolj zavedajo važnosti svoje organizacije. Udeležba je bila prav dobra, saj' je bila bivša sokolska dvorana polna. Kratka, toda jedrnata diskusija na poročilo predsednika je pokazala dosedanje slabosti organizacije in nakazala naloge za bodoče delo. Med najvažnejšimi nalogami, katere so bile na občnem zboru sprejete, so: več sodelovanja z ostalimi organizacijami in JA pri izvenarmadni vzgoji, vso pomoč precl-vojaškim centrom', poživitev strelske dru^ zine, skrb za partizanske sirote, še nadaljne vključevanje novih čU&iov, tečna evidenca nad članstvom, kulturna prireditev v čast II. zveznega kongresa v Beogradu in še vrsta nalog. Novoizvoljeni 17 članski odbor in tričlanski pododbori na vsfikem terenu (kvartu) jamčijo, da bodo vsi sklepi s podporo vsega članstva res izvršeni.
(P)
Nabirajmo šibe divjih vrb
Dolina reke Krke in njenih pritokov je bogato zarasla z divjo vrbo. Pletarska podjetja uporabljajo za svoje izdelke navadno le šibe plemenitih vrb. Pletarska obrt pa se vedno bolj razvija in ji sedanji nasadi ple-( menitih vrb nikakor ne zadostujejo. Zato so segli pletarji tudi po šibah divje vrbe.
Ze pred vojno je bilo v nekaterih predelih Slovenije dobro razvito gojenje plemenitih vrb, vendar je vojna lepe nasade precej uničila. Zimski čas je najprimernejši za nabiranje vrbovega šibja. Pletarski izdelki so postali cenjeni tudi v tujini, ki nam daje za navadno šibje naših vrb dragocene devize (tuj denar), s katerimi kupujemo stvari, ki nam jih doma primanjkuje.
S pletenjem košar, potovalnih kovčkov, drobnih izdelkov in drugih predmetov iz šibja se bavijo v pretežni večini slepi invalidi. Pomagajmo jim, saj tega blaga ne manjka ob bregovih Krke in njenih pritokov. Množične organizacije, predvsem pa mladina, imajo lepo priliko za pomoč invalidski organizaciji, hkrati pa za primeren zaslužek. Trgovsko podjetje »Dom« v Ljubljani odkupuje preko kmetijskih zadrug vsako količino vrbovega šibja.
Kakšne vrbove šibe se odkupujejo? Odkupujejo se surove (zelene), neobeljene šibe v debelini 2 dO 15 milimetrov (na debelejšem koncu) in v dolžini od 50cm dalje. Sibe morajo biti brez stranskih vejic, enoletne rasti in nepoškodovane po toči. Kmetijske zadruge bodo plačevale vsako količino surovih, neobeljenih vrbovih šib po 8 din za kilogram. Kdor jih bo nabral pa skupaj 500 kg, dobi poleg plačila posebej nagrado v blagu. Več navodil pa vam lahko da vsaka kmetijska zadruga.
Mladina in množične organizacije: na delo, obrežimo divje vrbe.        SI. Hotko
ral občutiti tudi posledice, ki jih predvideva odlok MLO za vse malomarneže in brezbrižne hišne lastnike, podjetja ter posameznike. Marsikoga bo morala poučiti o osnovnih dolžnostih do javne snage in reda tudi uprava Narodne milice, ki bo bolj odločno kakor doslej- nastopila proti vsem, ki kvarijo ugled mesta.
Vsem tistim, ki hočejo sodelovati pri urejanju Novega mesta, bo Svet za obnovo in olepšavo hvaležen za vsak pameten nasvet, predlog in za kritiko. Zavedajmo se, da podjetje »Park« ne bo moglo odstraniti jz mesta nesnage, četudi bi imelo sto delavcev in drugih pripomočkov! Od odnosa prebivalcev do mesta je odvisen tudi izgled Novega mesta.
Zakaj še ni dovolj električnih žarnic
V zadnjem času je občutno pomanjkanj«' električnih žarnic. Pred vojno smo žarnice uvažali iz inozemstva, letos pa bo naša mlada industrija izdelala že 5 milijonov žarnic vseh vrst. Odgovornost za to delo sta prevzeli tovarni električnih žarnic »TEZ« v Zagrebu in »Tesla« v Pančevu. Žarnic pa nam primanjkuje tudi zato, ker so potrebe v primeri s predvojnimi ogromno narasle. Poleg tega smo še vedno odvisni od uvoza nekaterih surovin, ki so nujno potrebne za izdelovanje žarnic. Na svetovnem trgu soi se te surovine zaradi mednarodnih napetosti zelo podražile, postale so pa tudi bolj redke. Uvažati moramo volframovo žarilno žico in plin argon, s katerim polnijo nekatere vrste žarnic. Doma že izdelujemo potrebne steklene hruške za žarnice, vendar še premalo in bomo zato tudi letos del žarnic morali uvoziti. Brez domače industrije bi bili odvisni samo od tujcev, vendar pa se osamosvajamo tudi v tej vrsti proizvodnje. H.
Volitve v Ljudsko skupščino naj bodo i mogočna manifestacija enotnosti našega j ljudstva, ki se v skupnih delovnih naporih nenehno krepi in utrjuje!
Delavci pomagajo kmetom
Veselo so se pozdravili v nedeljo zadružnika.' Dobirni'ča in prostovoljci iz| rudnlkja Krmelj. 25 delavcev, kovačev, mizarjev, clektričarjev, ključavničarjev in drugih, je poskakalo s kamiona, in hitro zložilo svoje orodje pred strmeče zadružnike.
»Kaj imaite za popraviti? Danes se bo delalo!«
Pred varilnim aparatom, žico za industrijski tok in drugimi pripravami strokovnih, delavcev se je hitro nagrmadila) gora pokvarjene posode, plugov, orodja in strojev. Ključavničarji in klepairji so se spravili' prvi nad lonce in drugo posodo; skoraj 400 kosov so popravili! Nadalje so zvarili več pokvarjenih delov kmečkih strojev, ki jih zadružniki že dalj časa niso mogli uporabljati. Mizarji so nasadili veliko motik, sekir, lopat in drugega orodja, popravili in nabrusili so pa tudi 30 sekir in narezali nekaj šip. Kovači so popravili 7 plugov in razno orodje zadružnikov; toliko je bilo dela*, da bi ga zadružni kovač sam v 8 mesecih ne mogel opravita!
Elektromonterjii pa so napeljali žico od transformatorja do zadružnega mlina. Zadružniki so pomagali skopati 10 jam za drogove, ki so jih tudi postavili. Mlin bo zdaj več zmlel, korist pa bodo imeli od tega zadružniki in zasebni' kmetje.
Se pred mrakom so bila vsa dela gotova. Kmetje-zadružniki in prostovoljci iz Krme-lja so se zbrali na zadružnem sestanku, ki ga je vodil predsednik zadruge tovariš Bernard Jare; lepo se je zahvalil za pomoč rudniškim delavcem. Odgovoril mu je tov-Horjak, upravnik mehaničnega kolektiva jz. Krmelja. Poudaril je tesno povezanost kmeta in delavca, ki danes z združenimi močmi delata za boljše življenje delovnega ljudstva.
Zupane Alojz
FRONTA V ZBURAH 2IVI
Zadnja seja krajevnega odbora OF v Zbu-rab je pokazala1, da odborniki vedo, kako častno nalogo opravljajo. Dobro so se pomenili o ljudski1 inšpekciji. Pregledan so sklepe, ki jih je odbor sprejel že pred časom na čast 10. obletnice ustanovitve OF. Pogovorili so se tudi že o spomladanski setvi in razpravljali o zemlji, ki morda ne bi bila obdelana, če je ne bodo lastniki oddali v najem ali pa je ne bi prevzele morebiti kar same frontne organizacije. Odbor je ugotovil, da udeležba' na prvih predvolilnih s< sUmkih ponekod ni1 bila dobra; zato bodo prihodnji sestanki v vsaki, tudi na}o<jta.ar>«r. nejsi vasi- Tako bodo seznanili slehernega voLivea s pomenom prihodnjih volitev.
»Pri nas ne bo volivca, ki ne bi 18. marca šel na volišče!« so sklenili odborniki OF v Zburah in napovedali tekmovanje frontnim organizacijam Smarjete, Skocjana in Zagrada v sledečem:
kje bodo volišča v najprimernejših zgradbah in najbolj okrašena,
kje bo odstotek udeležbe največji in
kje bo v črni skrinjici najmanji glasov.
»Pri nas ne bo nobene črne!« napovedujejo odborniki v Zburah. Ce bodo nadaljevali z dobrim^ političnim delom, bodo svojo obljubo lahko izpolnili.
NACRTI   GLOBODOLSKIH   FRONTOVCEV
»Po cesti poznaš vas.!« Tako so se pomenili na sestanku v Glofoodolu in sklenili, da bodo popravili cesto in kolovozne poti. Nova šola je ponos vaščanov, vendar pa so okoli nje kupi navožene zemlje; napredni frontovci bodo v ustanovljeni brigadi zravnali zemljo in naredili ograjo okoli šole in vrta. Učiteljica, ki še ni dolgo med Globodolčani', je dala že v jeseni zorati kos zemlje, kjer bo šolski vrt. Računaj« že s sadnim drevjem, cvetličnimi gredicami, pa še . . , kaj bi pravil: Globodolčani so se odločili, da bo- njihova vas postala zgled napredne vasi, ki ne bo zaostajala za svetom.
NOVA TEKMOVANJA — NOVE VZPODBUDE
V imenu volivcev so člani okrajnega ljud skega odbora iz raznih krajev napovedali na zadnjem zasedanju tale nova tekmovanja sosedom:
Birčna vas — Stopicam, Dolžu in Podgra-du; Podturen — Dol. Toplicam; Orehovica-St. Jerneju, Šmarju in Gradišču; Šmarješke Toplice — Birčn! vasi; Smolenja vas — Brusnicam; Novo mesto — vsem volilnim enotam v okraju ter mestom Kočevje, Krško, Črnomelj in Trebnje.
PRIPRAVE V KOČEVJU
iniciativni odbor za proslavo 10. obletnice ustanovitve OF na okrajnem odboru OF se je te dni ponovno sestal. Dogovorili so se, da bodo manjši kraji priredili krajevne proslave, v večjih središčih pa bodo sodelovala vsa društva in množične organizacije> v Kočevju bo 27- aprila velika slavnost, kateri bodo prisostvovali vsi zastopniki krajevnih organizacij Fronte in predstavniki ljudske oblasti. Zaključeno bo tekmovanje in razdeljene nagrade ter zastavice najboljšim odborom OF. Zaslužni frontovci bodo odlikovani.
—Ko,
Ob pripravah za razstavo desetletnice OF
Na sestanku pripravljalnega odbora za proslavitev desetletnice OF so bili sprejeti različni Sklepi za dostojno proslavitev tega praznika. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo prirejena razstava, ki naj bi prikazala uspehe OF v desetih letih v novomeškem okraju. Načrt je velik in obsežen, toda zmogla ga bomo, ce bomo deležni vsestranske pomoči. Razstava naj bi Imela tri oddelke: a) Partijska dejavnost v novomeškem okraju pi-ed letam 1941, b) narod-noosvobodiilina borba in c) izgradnja v svobodi.
Zajeli smo dobo pred letom 1941, ker je vsa NOB organsko povezana z delom Partije v start Jugoslaviji. Za ta del razstave iimamo najmanj gradiva, čeprav je bilo delo Partije tudi na Dolenjskem zelo razgibano. študijska knjižnica hrani različne lepake, letake in brošure, ki so bili ilegalno razmnoževani in razširjeni po DOlenjskem. Nekaj takega gradiva leži še po raznih arhivih in tudi tega bomo. poiskali in razstavili na predvideni razstavi.
Drugi del .razstave bo zajel dobo narodnega Upora do maja 1945. Obseženo bo vse delo NOB: od borb, izgradnje ljudske oblasti do presvete
\
in kulture. Manjka nam zlasti slikovni dn arhivski materiali. Tukaj nam bodo morale priskočiti na pomoč vse osnovne organizacije ZB. Kdo še ve, kje je potekala žična ovira okrog Novega mesta, ali kdo se še spominja hiš z napol zazidanimi okni? Morda hrani kdo med bralci kako fotografijo? Novomeški muzej nima namreč nobene! Na tej razstavi bodo vidne zanesljive številke o žrtvah NOB, sirotah, in-terndirancih dn slično. Razstavili bomo tudi povečane fotografije bombardiranega Novega mesta, Z maketami in reliefi bodo nakazani sovražni ipoložaji in postojanke partizanov. Ce bomo zmogli, bomo pokazali- tudi vse orožje, izdelano v partizanskih delavnicah v Starih žagah. Posebna zanimivost pa bo Rog, čigar baze bodo prikazane v maketah.
Tretji del razstave, ki bo najobsežnejši, bo zajel delo po letu 1945: delo Fronte z masovnimi organizacijami, obnovo in kuMiuimo-prosvetno življenje. Prosimo vse ustanove, da nam pomagajo z gradivom, da bo razstava popolnejša.  Gradivo pošljite v Studijsko knjižnico.
K. B.
„Miklova Zala" v Trebnjem
Lepa počastitev Prešernovega spomina v Črnomlju
Uredništvo je prejelo vrsto dopisov o uspelih proslavah Prešernovega tedna, zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčita vseh poročil, mnogo pa smo jih prejeli tudi prepozno. V zadnji številki Dolenjskega lista je zaradi stiske * prostoaom izpadlo po.mčilo iz Čitnomlja, ki ga Priobčujeimo danes.
Za letošnjo obleitnico Prešernoive sirntrti je na večer 8. februarja tudi Crncmelji dositojno počastil spomiin veldikiegai .sHovensIkega pesnika. Na pobudo piredsedtaiika sveta' za prosveto in kjuLtiuro tov. Ivana Zeiletai so belokranjskii talj&ževniiki in, dijaški literarni krožek črnoi-
tnelij5lke gtouna.zi.je prečftald neik-M .....        ' •-'
Za uvod v proslavo, ki je bila v Rdečem kotičku} imesiia Črnomlja, je dijaški orkester harmondtoairjiev in kitaristov pod) vodstvom prof. Ljubica zaigraj Cajkovtsfcega »Pesem brea besed« in valček »Za tebe«. Književnik Lojtae Ziupanc je zaiem pirečiital plastično napisano poglavjie ite neobjavljenega romana »Dolge ceste«. Pisatelj Jože Dular, profesor mieltOiiSke gimnazije, je recitirali nekiaj občutenjih pesmi iz sivojin pesniških zbirk »Trepetajoča luč« in »Zveste menjave«, profesor
črnomielijslke gimnazije, esejist in kritik; Štefan Barbarič pa je s svojo čntdco »RaBbiite usode« prikazal duševni portret prekmurskega studenta, ki se je šolal na. biudtilmipe-štamaki akaidemiji umetnosti, a je doižMjai v seibil zlom zarada okolja, M je talilo tuje njegovemu; nam^dhosrtnemiu ponosu. Prisrčen je bil nastop članov ddjaškeigiai liiteratrnega krožka. Posrečeno napisane črtice so preči-tail Stare Marica, dijakinjai 7. razredla, Mrz-liek Danica, dij. 6. raizreda in Strbenc Mimi-cai, dliijl- 5. raaredlai.
Za zaključek je .giimn. pevski Zbor pod vodstvom prof. Andreja, Petka zapel Prešer-nova »Zdiravlijdco« in naaxidlno »Veseli letni časi1«.
Literarni večer v CrnomJijiu, ki jie bil organiziram tudi z namenom, dia vzpodbudi' dijaški DLteraimi krožek k nadaljnjemu udej-atvovanijiu, je bil prav prikupen že zaradi tega, iker so na njem nastopili dijaki, ki obljubljajo, dla bodlo s peresom; zvesito služili lepoti 'siovendke besede.
Pisatelj Finžgar in kočevski Slovenci
Ko smo nedavno slavili visoki jubilej 80 letnico — našega ljudskega pisatelja Finžgarja, so se ga ob tej priložnosti spomnili tudi kočevski Slovenci, ki jih vežejo na Finžgarja lepi spomini- Kot kaplan je bil Finžgar tudi v Kočevju, na narodnostno trdem ozemlju, kjer se je že takrat bil oster boj med Slovenci in Nemci-Kočevarji. Sam Kam je nekoč povedal, kako je moral hoditi Po svojih službenih potih z revolverjem v *epu in kako so ga nekje napadli zagrizeni Kodevarji, ker se je boril, da bi tudi Slovenci dosegli svoje narodne pravice talro. v šoli kot v cerkvi. Seveda je bil kmalu prestavljen, vendar se Finžgar še danes rad in s ponosom spominja dni, ki jih je preživel med kočevskimi Slovenci.
Leta 1940- se je začelo na Slovenskem Kočevskem močno razvijati narodnostno in z njim politično in kulturno življenje Slovencev. V okviru podružnic CMD smo ustanavljali dramske družine in postavljali odre. V Kočevski Reki smo v osnovni šoli na Borovcu pripravili lep oder in za otvoritev zaigrali Finžgarjevo »Verigo«. Uspeh je bil izreden, saj so naši Slovenci v tistem kraju sploh prvič v življenju videli igro. Kajpak to ni bilo všeč nemčurjem in njihovim voditeljem. Zagrizeni duhovnik - Kočevar iz Borovca je tisto nedeljo javno govoril s prižni-ce, da je Finžgarjeva igra pohujšljiva in bo grešil vsak, ki jo bo šel gledat. No, Slovenci so vkljub tej grožnji napolnili šolsko Učilnico, cerkovnik — spet Kočevar — je
pa gledal iz stolpne line in zapisoval ljudi, ki so šli navzlic župnikovi prepovedi gledat »pohujšijivo« Verigo.
Ko je odbor CMD zaprosil Finžgarja za dovoljenje in oprostitev tantijeme, je pisatelj odgovoril: »Vesel sem, da na Kočevskem delate in ponosen, ker ste začeli z mojo igro. Veliko uspehov vaši borbi, tantijemo pa darujem za vaš sklad«-
Zanimivo je tudi, kako so ti naši Slovenci izpod Krempe in Fridrihštajna Finžgarja osebno spoznali. Bilo je jeseni istega leta; šli smo v Ljubljano na ekskurzijo, hkrati so pa naši Slovenci peli tudi v Radiu- Med ogledom raznih zanimivosti smo zašli tudi v Narodno galerijo in med gledalci sem opazil Finžgarja ter opozoril nanj naše kočevske Slovence. Stopili smo k njemu, pa so navdušeno gledali pred seboj pisatelja, o katerem so toliko slišali in brali. Med pogovorom so tudi omenili, kako so igrali njegovo Verigo. Ne morem več podrobno obnoviti tega razgovora, bil je pa zelo zanimiv. Finžgar je pripovedoval o svoji borbi z nemčurji, ko je služboval v Kočevju, naši so mu pa razlagali svoje težave s Kočevarji in kako je župnik v Borovcu prepovedal njegovo Verigo. Lavričev oče iz Kočevske Reke se je Finžgar ju zahvalil za ljubezniv .pogovor, sivolasi pisatelj je pa vsem segel v roke in dejal: »Pozdravite vse Slovence na Kočevskem. Želim vam mnogo uspehov v vaši pravični borbi«.
Tr.
Med najbolj znanimi in res ljudskimi igrami v pravem pomenu je »Miklova Zala«, prirejena po istoimeni Sketovi povesti-Zgodba je zajeta iz zibeli slovenstva — Koroške, in &e godi za časa turških vpadov v naš Korotan. Dasi napisana še v duhu romantike, je »Miklova Zala« ob Jurčičevem »Juriju Kozjaku« nedvomno najboljše leposlovno delo z motivom iz turških časov pri nas-
»Miklova Z^la«, tako povest kot igra, je za naše ljudi kaj privlačna inje bila igrana že po neštetih slovenskih odrih. Zato je pohvaliiti trebanjsko igralsko družino »Josip Jurčič«, ki jo je postavila na oder in pripravila lep užitek številnim igralcem, hkrati pa pokazala, da uspešno zmore tudi zahtevnejše, množične igre, kakor je prav »Miklova Zala«.
Režiser Japelj j« igro zelo spretno zrežiral, pa tudi sam nastopil v vlogi Zalinega očeta. Vsekakor zasluži priznanje, da je spravil v tek tako številno igralsko množico. Skoda, da ni dovolj posrečeno izbral in razdelil posameznih vlog. Tako je bila na odru občutna razlika med dobrimi in zelo slabimi liki. Zala, ki bi morala biti središče, je na škodo med slabšimi igralci. Prav bi bilo, da bi vključili v igro in dali vlogo Zale Zupančičevi Ivici, ki je slušateljica Akademije za igralsko  umetnost.   Tako bi
lepo rešili glavno vlogo in občutno dvignili uspeh igre. Slabše so bile tudi vloge Abdula, Miklovke in še nekatere, v primeri z Almiro (Mirni Poljanškova), Zidom (VilkoVidečnik> in Zal inim očetom (Japelj)- Ti igralci so presegli okvir običajnega igranja. Dober je bil tudi Janez Gantar v vlogi Mirka.
Iste razlike so bile tudi v inscenaciji. Druga slika, na primer, je brez tradicionalnega »bogkovega kota« in klopi okrog peči; tako dobiš na prvi pogled vtis, da se dejanje odigrava v ječi, ne v prijetnem kmečkem domu. Obleke po sedemletnem presledku tudi niso nič spremenjene, kar se opazi zlasti pri bogali Almiri, ki je venomer enako oblečena. Koroška dekleta so imela po stari šegi dve debeli kiti, nikakor pa ne »trajne«; to je posebno motilo pri Zali. Režiser mora paziti tudi na take stvari, da je učinek igre čim večji.
Presenetljivo tekoča je pa bila izgovorjava. Naglasnih napak skoraj ni bilo, razen pri Štajercu, ki mu je režiser pustil preveč narečne svobode.
Ljudska prosveta v Trebnjem ima v igralski družini »Josip Jurčič« važno jamstvo uspeha in napredka. Ljudje po trdem delu radi obiščejo prireditve na odru, kar izpričuje dejstvo, da bodo morali »Zalo« še večkrat ponoviti. ■       Lado Smrekar
Proračun MLO Novo mesto za ljudsko prosveto
Na svoji zadnji seji je iziviržiru odbor MLO Novo mesto sprejemal redni proračun za leto 1951. Ako primerjamo ta proračun s predvojnimi in deloma tudi s povojnimi, opazimo, da polaga MLO vedno več pažnje ljudski prosveita, kajti proračun je izredno ugoden in edinstven v zgodovini Novega mesta.»v Novem mestu niso bile pred vojno razne prosvetne organizacije deležne nobene pomoči s strani mestne občine; bila je namreč navada, da je bila prosveita odpravljena že s tem, da je mestna občina vzdrževala osnovno šolo in vrtec.
Letošnji proračun predvideva za Ljudsko prosveto 931-000 dinarjev. Redno vzdrževanje osnovne šole znaša 251.000 din, za vrtec (DID) bo prispevandh 294.000 din (celotno vzdrževanje stane 501-000 din). Posebnost v letošnjem proračunskem letu je, da dobi ljudska knjižnica svoj lasten proračun z zneskom 116.000 dinarjev. V letu 1950 Je MLO podpiral poleg šole m vrtca še pet raznih ustanov in društev, v letu 1951 pa se je število povečalo. Studijski knjižnici bo MLO prispeval 30.000 dfinnarrjev, Varstvu kulturnih spomenikov 10.000 din, za fiz-
kulturo je predvidenih 100.000 dinarjev, Muzej za Dolenjsko bo dobil 30.000 dinarjev, Glasbena šola 30.000 diin, gledališče 10.000 din, gimnazijska dijaška knjižnica tudi 10.000 din. Za razna društva in organizacije, ki niso poimensko navedene, je predvidenih 50.000 dinarjev (semkaj bi lahko šteli Ljudsko univerzo, orkester, razne razstave in podobno).
Zelo verjetno je, da bo prispevek za kulturo in prosveto v letu 1951 še večji, kot je razvidno iz proračuna,.. kajti po uvidevnosti MLO dobi marsikatera ustanova podporo, čeprav nI predvidena v proračunu. Tako je n. pr. ob koncu leta 1950 MLO podelil novomeški godbi 50.000 dinarjev. Podoibnih primerov bi naštel lahko 6e več. Ce bo obnovljena ljudska knjižnica v Domu ljudske prosvete, bo stroške zopet nosil MLO, prav tako za obnovo Križatije.
Mestni ljudski odbor se v polni meri zaveda svojih dolžnosti in obveznosti do prosvetei in kulture in zato upravičeno pričakujemo, da bodo vse ustanove in društva z delom dokazala, da so podpore vredne. K. B.
Okraji
ina konferenca prosvetnih delavcev
Svet za kulturo ln prosveto pri OLO Novo mesto je sklical v preteklem tednu konferenco prosvetnih delavcev, na kateri so učitelji osnovnih gol ter profesorji gimnazij obdelali predvsem številna vprašanja ob zaključku prvega polletja šolskega leta. Osnovna referata sta izzvala obsežno in živahno diskusijo o učnem postopku aa nižje organiziranih šolah, o direktnem in InidireJctnam pouku, o lakusnjah in uporabnosti učnih načrtov, knjig in pd. Zaradi pomanjkanja časa in dolgotrajne diskusije komisija ni mogla sestaviti sklepov, pravtako je odpadlo poročalo o finančnem poslovanju in vodenju knjig. — Pokazalo se je znova, da ima šola ogromno vprašanj, da je okraj razse-žen in da ima slabe prometne zveze. Bilo bi umestno, če bi se konference v bodoče začele že ob 8. uri zjutraj (oddaljenejšiim učiteljem bi morda preskrbeli že na predvečer stanovanje v mestu), program pa naj bi ne bil tako obsežen in bi ga bilo zato mogoče vsestransko obdelati. Obnesle bi se prav gotovo tudi celodnevne sektorske konference, s katerih učitelj-stvo ne bi odhajalo pred zaključkom dnevnega reda, kakor se to zdaj redno dogaja na okrajnih prosvetnih konferencah.
Kaj pa Trebelno?
Po tisivoboditivi je bilo popravljenih., obnovljenih in na novo pozidanih že nešteto šol širom cele Slovenije. Le na Trebelnem nikakor ne morejo pozidati osnovne šole (stara je bila požgana). Številni otroci se učijo v tesnih, neprimernih prostorih. Prav bi bilo, da se odgovorni ljudje zganejo in postavijo novo, tako nujno potrebno šolsko poslopje. Saj bi to kraju
ne bilo samo v korist, ampak tudi v ponos.
Dom ljudske prosvete še tudi zmerom kaže rebra. Ali ga res ni mogoče obnoviti? Kulturno življenje v njem je bilo včasih silno živahno. Ljudje imajo smisel in veselje do prosvetnega udejstvovanja in obiskovanja tovrstnih prireditev. Res je tega smisla in veselja že precej zamrlo, m nevarno je, dai bo kultura v TTebelnem popolnoma zaspala, če bodo ljudje tako dolgo brez kultumo-prosvetnega dela. -Menda ne bo tako težko rešiti vprašanje nove šole in obnovitve Doma ljudske prosvete. Le dohi-e volje je treba — in poguma. v. F.
S sestanka staršev dijakov Topliške nižje gimnazije
Ravnateljstvo nižje gimnazije v Dolenjskih Toplicah je sklicalo v tem šolskem letu že tretji sestanek staršev, da bi se pogovorili z učitelji o najvažnejših vprašanjih in učnih uspehih. V prvem polletju je izdelalo 70,4'/« učencev, kar je dokaj povoljen uspeh, vendar pa bi bil ta lahko še večji ob trudu, ki ga posveča učiteljstvo dijakom. Precej pomaga lt dobrim uspehom tudi internat, kjer se dijaki j uče spod nadzorstvom. Ravnatelj gimnazije je j priporočil staršem, naj se stalno zanimajo za delo otrok v šoli, pravtako pa naj se med letom sami večkrat zanimajo o napredku dijakov.
Med starši in razredniki se je razvil prisrčen razgovor. Starši so »vedeli za napake in pomanjkljivosti učencev, dobili pa so tudi marši kakšen dober nasvet, s sestankom so bili zadovoljni in si takih posvetov še želijo. Največ staršev je prišlo iz oddaljenih krajev, kakor 12 Potoka, Straže in drugod, žal pa sta hud tet Dol. Toplic samo dve materi in še ti od boljših, to je od pridnejših učenk. Tistih, s katerimi bi se učiteJjstvo najraje pomenilo o delu njihovih otrok, žal ni bilo v šolo. D.
Ivjekoč so živeli v Bobojedistanu osebeni-ki, kmetje, veliki kmetje, delavci in pero-praski. Vsi pa so imeli pravico do življenja. Vsi so tudi živeli: prvi slabo, drugi boljše, tretji najboljše, o četrtih in petih pa ni da bi govoril, ker so bili takorekoč popolnoma odvisni od prvih treh.
Pa so v deželi bobojedistanski izdali pameten zakon: Kdor dela, naj tudi je! Delali so vsi, a da bi tudi jedli vsi, je pameten zakon rodil uredbo: Prvi,trije stanovi naj po svojih močeh pomagajo četrtemu in petemu stanu; obvezno naj oddajajo življenjske potrebščine —' krompir, zrnje, jajca, mleko in živino —, da ne bosta četrti stan, ki dela s (kladivom, in peli stan, ki dela & peresom, poginila od gladu.
Rečeno — storjeno! Prvi in drugi stan sta vestno izvrševala svoje dolžnosti, četudi jima je bilo težko, saj sta se zavedala, da si mora pet stanov medsebojno pomagali kakor pet Prstov na roki •.. Toda tretji stan, najmočnejši, kakor je najmočnejši tudi tretji prst na roki, bi lahko najbolj pomagal vsem ostalim, a &e je upiral. Karkoli je že prispeval in pomagal, vse je obgodrnjal, pogosto pa tudi preklinjal: »Hudič naj vzame obvezno oddajo.. .i«,
In Ubogi hudič je ietal od hiše do hišCj povsod pa so ga naganjali s psovkami
Pa se je hudič domislil in tafcole sk'Ienil: »Kdorkoli bo  še  kdaj  preklinjal obvezno
oddajo, ga bom začaral — ciper, coper! _
da se bo v neobvezni oddaji, ki je sam z družino in živino ne bo mogel porabiti, Vtapljal in dusil!«
Kakor je hudič sklenil, tako je tudi sto-
55
Hudič naj vzame obvezno oddajo!"
(Bobojedistanska pripovedka )
ril. Sepal je od hiše do hiše, prisluškoval ob večerih razgovorom tretjega stanu in čara! ter uganjal vragolije, da nikoli takšnih
še ni videla dežela bobojedistanska.--
Nekega večera je prišantal do največje hiše v Bobojedistanu, kjer je živel najbogatejši kmet Trdina. Družina v hiši je pravkar molila rožni venec. Hudiču ni godila molitev, zato je obstal pred hišo, si zatiskal kosmata ušesa in klel, da se je bliskalo vrh Gorjancev. Ko pa je družina odmolila, je najstarejši sin dejal očetu: »Kako ste odločili, oče? AU naj zaprežem jutri konje in odpeljem tistih 20Okg krompirja za obvezno oddajo?«
»Hudič naj vzame obvezno oddajo!« je zaklel samogoltni Trdina.
Hudič pa ne bodi len, privihne smrdljivi rep kakor razdraženi maček in — ciper, coper! začara kmeta in vso neobvezno oddajo. In glejte, zgodilo se je čudo: kletna vrata so se odprla na stežaj, dve vTeči po sto kg krompirja sta po zraku splavali za obvezno oddajo, pred svinjak je kakor hudourna reka potekel krompir, kolikor ga bodo požrle svinje, v kaščo je zgrmel krompir, kolikor ga bo potrebovala Trdinova družina, ves preostanek pa — 4vrk! — po zraku in naravnost v kamro, kjer je nočeval požrešni Trdina! Hudič se je krohotal, krompir pa je grmel in grmel v Trdinovo sobo, dokler je ni zasul do stropa in samo. goltnega Trdino zadušil. V revi in težavi se
je Trdina spomnil na bombardiranje med vojno; mislil je, da padajo bombe na njegovo hišo. Spočetka je molil, potlej je klel, a pomagalo je toliko ko nič — krompir ga je zasul In zadušil. — —
Hudič pa se je krohotajoč odstranil. Čakala ga je še dolga pot; do polnoči bo moral vse končati, kakor se je odločil. Prišantal je na drugi' konec Bobojedistana, kamor ga je kakor nočnega metulja vabila drobna lučka, ki se je svetlikala v skednju, kjer je kmet Pšeničnik trgal podnice ter nosil polne vreče zrnja v skrivališče. Hudič je potlačil rep v hlače, si popravil klobuk in iznenada stopil pred Pšeničnika.
»Kaj pa počenjate, tiče?« je radovedno vprašal.
»Zrnje skrivam. Za obvezno oddajo ga že ne dam. Rajši vidim, da ga miši požro,« se je zareklo kmetu.
»Ali ne boste dali tiste tri mernike za obvezno oddajo, ki ste jih še dolžni?«
»Hudič naj vzame obvezno oddajo!« se je raztogotil Pšeničnik. »Se za našo družino ne bo dosti zrnja.«
»Prav imate, oče! Vi site tič!« je Pšeničnika po rami potrepljal hudič. Potlej je — ciper, coper! — začaral kmeta in vso neobvezno oddajo. In zgodilo se je čudo: vse zrnje, kolikor ga je potreboval Pšeničnik za svojo družino, je — frk! — po zraku zašu-fctelo v kaščo in v manjšo skrinjo, Pšeničnika pa je dvignila neznana sala,  ga vrgla na
dno večje skrinje, nanj pa1 se je kakor toča usipalo zrnje, ki ga je imel odveč. Pšeničnik je molil in klel, da bi se otel. Hudič pa se je krohotal, dokler ni zrnje pregrnilo neusmiljenega Pšeničnika ter ga zadušilo.
Potlej je hudič odšepal dalje. Prispel je do hiše, v kateri je jezljiva Bobojedistanka kričala, da je letelo skozi ušesat. Štirideset kokoši je imela, jajc nič koliko, ko pa je dobila za obvezno oddajo petdeset jajc, je kričala: »Hudič naj vzame obvezno oddajo!«
Hudič pa — ciper, coper! — je začaral, da so vsa jajca, ki jih družina' ne bi mogla porabiti, letela ženski v žrelo. Nič ni pomagalo, če je zapirala usta; Vsako jajce, ki je priletelo do njenih ustnic, ji je razklenilo čeljusti, da je morala goltati jajca vse dotlej,   dokler  ji  ni  počil  nagateni trebuh.
Zenskn je, presita jajc, še tisto noč umrla.
»Hudič naj vzame obvezno oddajo!« je v neki sosednji hiši godrnjala gospodinja ter prilivala mleku, ki bi ga morala naslednje jutro oddati za rudarjeve otroke, polovico vode. Hudič pa' je začaral, da so se kravam posušila vimena in gospodinja poslej ' nI imela mleka niti za svoje otroke.
Naslednje jutro so Bobojedistanci videli, kako je po vasi dirjal podivjani, junec za nekim gospodarjem. Ljudje so že zvedeli, kakšne vragolije je ponoči uganjal pri bogatih kmetih šepavi hudič. Bežali so pred podilv.jianlimt juncem in se križali: »Tegale bi moral oddlati za obvezno oddajo. Od jezo ga je postal k hudiču., zdaj ga pa,, hudič, lovi!«
Lojze Zupane:
»DOLENJSKI LIST« — 3
Sprejet je proračun okraja Novo mesto za leto 1951
V »redo 14. t. m- je zasedala v Novem me-jrtu okrajna skupščina; navzočih je bilo 66 Odbornikov OLO (8 jih- je manjkalo upravičeno, 13 neupravičeno). Politični in gospodarski pregled dogodkov znotraj in zunaj naših meja je podal predsednik OLO tov. Martin Zugelj1, poverjenik za finance tov-Stane Faikner pa je okrajnemu ljudskemu odboru predložil osnutek proračuna za leto 1951.
Po poročilu so se odborniki v živahnem razpravljanju pomenili o najvažnejših vprašanjih, ki stoje pred najvišjim okrajnim vodstvom. Pregledali so uspehe odkupov v letu 1951 in kritizirali tiste KLO, ki še niso izpolnili obveznih oddaj mesa, mleka, vina, aena in drugih pridelkov. V lokalnem gospo, darstvu okraja' vlada še vedno nezdravo mrtvilo, saj sta na primer zaprosila za dodelitev cementa, ki ga je dovolj na razpolago, le MLO Novo mesto in KLO Dolž (za vodovod), nasprotno pa ponekod (Gaberje itd.) gradivo tudi napačno razdeljujejo. Odbornik Iz Smarjete je poročal, da je bil njihov KLO doslej najslabši v okraju, da pa bo odzdaj drugače. Ljudje so na zadnjih vaških sestankih pokazali precej smisla za zdravo razpravljanje o perečih gospodarskih vprašanjih. — Odborniki so se pomenili nadalje O kmetijstvu, o Šolskih in vzgojnih vprašanjih, razširitvi krajevne obrtne mreže in Vključitvi šušmarjev v krajevna podjetja, o dolžnostih protiletalske zaščite in o nekaterih problemih kršenja zakonitosti.
Po vsestranskem razpravljanju je bil proračun za leto 1951 sprejet. Proračun dohod-
FIZ KULTURA
kov OLO in vsem KLO znaša skupno 67 milijonov 650-000 dinarjev, prav toliko pa je predvidenih tudi izdatkov. Okrajni ljudski odbor bo izdal letos za prosveto in ljudsko kulturo 18,300XXX) din, za socialno zdravstveno zaščito ljudstva 21,115000 din in za drž. upravo (bolnico ter vse proračunske ustanove) 10,530-000 din. Krajevni ljudski odbori pa bodo izplačali letos za ljudsko prosveto in kulturo 2,700.000 din, za socialno žrt zdravstveno zaščito 2.885-000 din ter za stroške svoje uprave 10 milijonov 720 tisoč dinarjev. Na proračun izdatkov OLO odpade torej 51 milijonov 345.000 din. na KLO pa 16 milijonov 305000din.
Po sprejetem proračunu je bilo v svete pri OLO izvoljenih več novih članov, odborniki OLO pa so predlagali- da napove okrajni ljudski odbor okrajem Črnomelj, Kočevje in Trebnje tekmovanje za čim boljši uspeh pri volitvah 18. marca- PredHog je bil z navdušenjem soglasno sprejet.
Okrajna skupščina je sprejela tudi več važnih sklepov. Tako je bilo sklenjeno, da se bodo vsi KLO nadalje osamosvajali, ustanavljali bodo svete državljanov in podobno. Posebno skrb bodo posvetili komunalni delavnosti in v času od 25. febr. do 5. marca organizirali okrajni teden cest- Dvigu kmečke proizvodnje, ustanavljanju novih zadružnih ekonomij, obdelovalnih zadrug in raznih odsekov splošnih kmetijskih zadrug bodo odborniki OLO skupno s' krajevnimi odbori posvetili posefano pažnjo, pravtako pa se bodo vsestransko pripraviti za čim taojša izid volitev v drugo Ljudsko slkupšičino LRS.
-ŠPORT-ŠAH
IZ   ORGANIZACIJ   L M S
MLADINSKA ORGANIZACIJA NOVOMEŠKEGA OKRAJA PRED NOVIMI NALOGAMI
Načrti novomeških planincer
Pretekli četrtek je imelo novomeško Planinsko društvo rodni letni občni zbor. Predsednik društva tov. Kobe Roman je ob otvoritvi po-■dravti zastopnika PZS tov. Godca, nato pa je poročal o delu v minulem letu. s pomočjo podpor ljudske oblasti je društvo nadaljevalo z urejevanjem okolice koče pri Gospodični. Med letom Je zelo naraslo število članov PD, kar kaže na vedno večje zanimanje in razvoj planinarstva na J>olenjskem. Predlagal je občnemu zboru prvega častnega člana PD, najstarejšega planinca na Dolenjskem, tovariša Maksa Petnica, ki je lani praznoval »4. rojstni dan pri Gospodični na Gorjancih. Člani so predlog predsednika toplo pozdravili.
Iz poročila tajnika tov. J uleta Smida je bilo razvidno, da so člani društva lani naredili 1497 prostovoljnih ur, število članov v PD pa je naraslo na 365. Društvo je organiziralo novo PD v Mokronogu. Blagajnik tov. Adolf Turk je poročal, da je bilo lani 157.592 din dobička, kar govori o pametnem gospodarjenju v novomeškem PD. Gospodar tov. Moretl pa je povedal, da je obiskalo lani kočo 1097 obiskovalcev, verjetno pa je ta številka za 20 odstotkov višja, ker se marsikdo ni vpisal v planinsko knjigo. tfiJakov je bilo na Gorjancih 321, delavcev in nameščencev 621, kmetov 139, pripadnikov vojake pa 16. — Načelnik markacijskega odseka, neutrudni tovariš Vekoslav lilija, je poročal aboru o novih markacijah in obnovljenih poteh, kjer je opravil veČino del sam, deloma pa mu je pomagala tov. Malčl Kosova in nekaj dijakov. Ljudje v nekaterih krajih Dolenjske pa še vedno nimajo smisla za gorska znamenja. Tako so n. pr. v okolici Ločne uničili ka-ftlpote na Trsko goro itd.
Po predlogu nadzornega odbora je bil do-•edanji odbor PD razrešen, nato pa so člani Izvolili nov odbor, ki je razen malenkostnih izprememb ostal isti. Predsednik Planinskega društva je spet tov. Roman Kobe! Člani so nato predlagali vrsto sklepov. Tako bo n. pr. najprej popravljena pot od tovarne do planinske koče. Društvo si bo prizadevalo da se ustanovijo tudi v drugih krajih Dolenjske nova PD, predvsem pa se bo povezalo s Črnomljem, Neobnovljena koča na Mirni gori kliče po pridnih rokah Belofcranjcev. V kratkem bo sesta-mek s PD Jastrebarsko in Metlicami, morda pa »udi z zagrebškimi planinci, na katerem se bodo pogovorili o gradnji novega velikega planinskega doma na Malčevem krču. Obnovljena bo postojanka na Trski gori; vsak član društva bo v pomladnih mesecih opravil vsaj 10 prostovoljnih ur pri koči na Gorjancih, kjer bo dograjena klet, drvarnice in hlev. Število članstva bo društvo dvignitlo letos na 500 aktivnih planincev.
Delegat PZS tov. Godec je pozdravil občni ■bor ln priporočal društvu, naj še nadalje požrtvovalno skrbi za razvoj planinarstva na Dolenjskem, ki mora postati pristopno vsem delovnim ljudem Slovenije.
Člani društva so pred zaključkom pozdravili sklep odbora, da bodo sodelovali v planinski štafeti na čast rojstnega dneva maršala Tita, prav tako pa tudi na štafeti, ki bo stekla s
Posvet pred prvim poletom
19* delegatov iz mladinskih aktivov je preteklo neaetjo poslušalo poročalo sekretarja okrajnega komiteja L MS tov. Ludvika Keoeta, v katerem Je podal obračun dela in smernice za Izvrševanje novih nalog v letu 19&1. Mladina v okraju iN ovo mesto je lam doseigaa lepe uspehe; razvida je predvsem kuiitumo-prosvetno delo, bilo je veliko prireditev in izletov. Slabost mladinske organizacije pa je še vedno v tem, da se premalo uveljavlja kot politična organizacija.
V 'razpravljanju so delegati poročali o delu na vasi, v tovairnah in. v Šolah. Aktiv na -Dvoru je ustanovil novo organizacijo v Sadumji vasi. Delegat je poročal, da verski prenapetežt v njihovi okolici odtegujejo mladino od organizacije. Sovražno delovanje mračnjakov je totio opaziti tudi v nekaterih drugih predalih okraja. Delegat iz aktiva v Uršnih setih je napovedal vsem aktivom v okraju tekmovanje na čast 10-obletotice ustanovitve OF, pravtako pa bodo na Urštiih eelih tekmovali v pridobivanju mladincev za progo Doboj—.Banjaluka, — o delu so poročali tudi delegati Pionirja, gimnazije, St. Petra in drugih krajev.
Član biroja CKLMS Stane Markič in org. sekretar OK KPS Jože Plaveč sta pojasnila delegatom pomen volitev in ostale poiitične-go-spodarske naloge, pri katerih lahko mladina na vasi in v mestu veliko pomaga. Org. sekretar okrajnega komiteja LMS Franc Kilobčar je poročal v imenu tekmovalne komisije. Prehodne zastavice so prejeli kot najboljši aktivi: na vasi — aktiv LMS Uršna sela, v podjetjih — aktiv LMS pri »-Pionirju«, v šolah — aktiv 7. razreda gunn. Novo mesto. Diplome so dobili aktivi LM Dvor, kmetijska šola Grm, Gaberje, Junka vas, mehanična delavnica invalidov, Smihel pri N. mestu, tekstilna tovarna, Dol. Toplice — vaški aktiv, Podgrad in Gor. Sušice.
Pohvaljeni so bili aktivi: St. Peter, učiteljišče, etkonomski tehnikum, V avta vas, Skocjan, tovarna igrač, Stopiče, Dol. Straža, Narodna banka. Komunalna banka, OZKZ, okrajni LO, Orehovi ca, Stranska vas, Mirna peč, Stara vas,' Dol. Kamence, Vrhpoije in Ločna.
Po pretresu stanja v posameznih organizacijah je konferenca sklenila:
politično delo v aktivih se bo poživilo, studij zgodovine Partije in SKOJ se bo povezal s patriotično vzgojo mladine, sedanji aktivi pa bodo ustanavljali nove mladinske organizacije tam, kjer jih še ni; posebno skrb bodo aktivi posvečali kulturno-prosvefcni vzgoji članstva in ga b tem odvračali od mračnjaštva in nesodobne vzgoje protiljudskih elementov. Pred volitvami bo vsak aktiv sestavil podroben načrt, kako bo v svojem kraju pomagal oc ekn boljšim uspehom volitev. Mladina bo hodila na zborovanja Fronte in se udeleževala akcij množičnih organizacij. Do 1. maja bo odšlo iz okraja na gradnjo proge Doboj—Banjaluka 40 mladincev, ob zaključku šolskega leta bo sestavljena šolska brigada, v zadnjo izmeno v oktobru pa bo odšlo spet 40 mladincev. Mladina bo po vseli svojih močeh pomagala na vasi pri izpolnjevanju gospodarskih nalog, ki so pred KLO in vsemi državljani. Posebno se bo zanimala za delo kmetijskih zadrug, njihovih odsekov, ekonomij in delovnih zadrug. Mladina v šoli pa bo posvetila vso skrb učnim uspehom in ustvarjanju tesnih povezav z delavsko in kmečko mladino.
Mladina v tovarnah in podjetjih se bo vzgajala tudi strokovno ln skrbela za izpolnjevanje planskih nalog, pravtako pa bo skrbela za varčevanje ki dviganje delavske discipline.
Prvi plenum novega okrajnega komiteja LMS Črnomelj
11. t. m. je bil prvi plenum novoizvoljenega okrajnega komiteja LMS Črnomelj. Člani so izvolili najprej 9-članski bko, ki ga sestavljajo: Tine Modek, Franc Grešak, Janez Smreka r, Eu-
Z nedeljskih tekem novomeških modelarjev
Trdinovega vrha čez Rog na Notranjsko in dalje na Triglav v počastitev lO-obletnice ustanovitve OF.
Pozdrav iz Carigrada
Novomeški športniki so te dni dobili lep poz etra v ček: Francoza Jacdues Christophe in Alain Bercault, ki sta bila 20. in 21. novemtoira lani na svoji poti s kolesom okoli sveta v Novem mestu, sta poslala iz Carigrada v Turčiji fotografijo, na kateri so pred »Slovenija-gpor-tom« novomeški športniki z enim od obeh francoskih kolesarjev. Svetovna kolesarja se spominjata Novomeščanov ln tovariškega gostoljubja, ki sta ga bila deležna v našem mestu. Pismo je potrebovalo iz Carigrada <v Novo mesto B dni.
SIMULTANKA INZ. SLAVKA VOVKA V NOVEM MESTU
18. februarja je igral prvokategomik inž. Slavko Vovk v Domu JA simulianko na 24 deskah. Po 4 urah je 15 iger dobil, 8 izgubil in 1 remiziral.Dobili so Sovič, jeUkič, Marijano-vič, Lukič, Lončar, Brgijaz, Nedeljfcovič in Sila, remlzlrai pa je Dordjevič.        S. Doki.
—   SODNA   KRONIKA —
Mi klic pet let ne bo mlel
9. decembra lani smo poročali o mlinarju llikliču »izpod klančka«, kako je mlel, jemal m skrival merico. Merica pa je zrasla r pravo veliko mero, saj je bilo najdenega pri njemu čez 5000 kilogramov skritega, napol moljavega in od miši ter podgan na-Srtega žita, otrobov, moke in drugih mlev-skih izdelkov. Ljudska oblast se trudi, da bi obvarovala sleherni kilogram moke in ga dala delovnim ljudem, Miklič Janez pa je sedel na žitnih izdelkih ter z njimi špekuliral.
Janez Miklič iz Vrhpeči pri Mirni peči je bil že dvakrat kaznovan zaradi nedovoljene trgovine, špekulacij in gospodarske sabotaže, vendar pa to njegovega pohlepa po lahkem zaslužku ni odpravilo. Leta 1941 je poleg tega utajil 1 hektar in 26 arov agrarne zemlje in bil zato v avgustu 1948 kaznovan na 1 leto in 5 mesecev odvzema prostosti, vendar pa ga vse te kazni niso prav nič izučile. — Nosilec obrti je bil njegov sin Jože; pri kontroli mlina lani 27- oktobra sta prikrila 1100 kg otrobov in 100 kg pšeničnega čiščenja, ki je bil last kmetov, njunih strank. Na razpravi je Janez Miklič valil krivdo za ne-
vpisano žito na vajenca in mlinarskega delavca, sodišče pa mu ni moglo verjeti. Kdo bi mu tudi verjel, da je delal »pošteno«, ko pa je komisija našla mlevske izdelke skrite kar na 19. prostorih, od skednja, kleti, hleva do stranišča Ln žage! Pa še to — poleg vsega skritega bogastva je Miklič pripeljal dvakrat v kmetijsko zadrugo v Mirno peč mlinsko merico — prašno in od miši obžrto žito, da so mu ga morali odkloniti!
Jože MikLič se je na razpravi izgovarjal, da ni pri zadevi prav nič kriv, dasiravno je nosilec obrtnega lista. Sodišče mu je dokazalo, da je nastajala škoda zaradi njegove malomarnosti, saj se je domači sin sam spotikal nad številnimi vrečami, košarami, sodi, zaboji in drugo posodo, v kateri je oče shranjeval prigoljutfano žito in mlevske izdelke.
Sodišče jo po dokazani krivdi obsodilo Janeza Mikliča na 5 let odvzema prostosti, na izgubo volilne pravice za 3 leta ter na zaplembo vsega premoženja, Jožeta Mikliča pa na leto dni odvzema prostosti ter na prepoved opravljanja mlinarske obrti za dobo enega leta; poleg tega pa bo moral plačati stroške kazenskega postopanja.
£E VE§TE?
V Dobravi bodo »selili« Ljudi! Take
vesta razširjajo domači reakcionar ji, ki so že zdavnaj spoznali, da se nobena njihova napoved ne uresničil Pravijo, da bodo ljudje preseljeni v Italijo lin Rusijo. Svetujemo skritim podpihovaicem, da sami zaprosijo čimprej za potne liste ln jo odkurijo odtod, odboru Fronte pa priporočamo, da jih razkrinka pred ljudstvom! Cas Je, da ljudje spoznajo volkove v ovčjih kožuhih.
Ne kupujte cementa! Nekateri kmetje v Skocjanu in okolici ga tudi ne ltupu-jejo. Nasedli so sovražnim čvekam, da bo vsakdo, ki bo šel 18. marca na volišče, s tam glasoval za vstop v obdelovalno zadrugo ... Zato bodo najpametnejši počakali s cementom do 19. marca; če le ne bo treba v zadrugo, potem — hop po cementu! Ce ga ne bodo res pametni kmetje že prej. pokupili, seveda.
Kino v Kočevju so spremenili v kadilnico in tako dobili nekaj, kar drugod nemara nikjer ni. Ko se stemni in se začne vrteti film, se na vsem lepem prižigajo po dvorani skrivnostne lučke, kot kresnice, dvigajo se dimčki in mične deklice veselo in zadovoljno puhajo gledalcem pod nos in oči.
Rjaveči skobelni stroj, ki je v delovnem razmerju s krajevnim podjetjem v Žužemberku, lepo prosi milega dobrotnika, da bi ga instaliral in spravil v pogon, ker že dve leti rjavi in umira od dolgega časa.
Sest Marica, uslužbenka KLO v Mirni vasi dedi živilske karte po svoje, ali kakor pravijo na jugu — »ni pet ni gest«. Najprej dobijo karte »bližnji«, katera pa tudi kam zaide... Za delo sposobnim j dodeli sladkor, ne more, mi bi rekli: noče, pa z njim postrečl šestnajstletnemu pohabljenemu dekletu, ki ne more hoditi niti si kakor koli pomagati. Odborniki pa na tako razdeljevanje mežijo. Menda čakajo časa, ko bodo karte sploh prenehale. Sest Marica si pa misli: Tudi prav . . .
PREKLIC
Podpisani Zugelj Janez iz Dobravic St. 1 preklicujem vse neresnične besede, s katerimi sem žalil itov. Simondča Jožeta & Kri-voglavic št. 7 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Zugelj Janez, posestnik, Dobravice 1.
di Novak, Franc Vrviščar, Jože Gosanar, Martin KUnar, Lojze Kočevar ln Rafko Orožen. — Plenum je sklepal o na.»gah mladinske organizacije v času pred volitvami in o tekmovanju na čast 10.-obletnice OF. Posebno bo plenum skrbel za sodelovanje s sekretar j i aktivov in tako utrjeval osnovne mladinske organizacije. Ktoturno-prosvetao delo bodo pozi vili in skrbeli za ohi-anltev starih belokranjskih običajev, ki so med mladino ln starejšimi še vedno živi. Folklorne skupine bodo ustanovljene povsod, kjer obstoje za to možnosti. — Na (mladinsko progo Doboj—Banjaluka bo okraj poslal 60 mladincev ln mladink. Več članov komiteja si je nato napovedalo tekmovanje za pridobivanja mladine za gradnjo proge in za uspešno predvolilno delo.
PRESKRBA
Delitev garantiranih prehranitvenih artiklov za mesec februar 1961:
1. Ki* se delt na kategorije D-l po 100« gr, D-2 po Z50 gr proti odvzemu odrezfca rep. dop-. pretarbe st. » — februar.
2. Mlev-ski izdelki se deiigo na vse živilske nakaznice v razmerju 70 •/« enotne in rž one moke in 30"/» koruznih izdeuoov. wa kupone I to U se delijo koruzni izdelki, dm XIX rzena moka m na IV in brez oznatke enotna moka.
Pšenični z dr ob se deli na vse «d« kategorije po i kg proti odvzemu odrezka rep. dop. preskrbe it. 6 — februar in proti odvzemu ustre-zajočega števila kuponov z oznatko iv ali brez oznake
3. Sladkor se deli v mesecu februarju na vso K-nakaznice in na RS po znižanih obrokih, in sicer po 1000 gr; na noseče (T-nakaznice po 1000 gr; na udarniške (RU-makazndce) po 700 gr; na bolniške (B-nakaznice) po 700 igr; za niatere-dojilje (MD-naikaznlce) po 500 gr. — Na vse ostale nedelavske nakaznice (SO-l, SO-2, PO, D-l, U-i in D-3) se deli sladkor v višini 100*/» zveznega obroka. Delitev sladkorja se izvrši na vse R- in RS-nakaznice na oclrezke »Sladkor« i do vključno 10. Na »T«-nakaznice na odrezke i do vključno 10. Na »KU« to »B«-niakaznice na odrezke i do zaključno 7. Na nakaznice za ma-tere-dojilje na odrezke l do zaključno 5. Ostali odrezki ostanejo na nakaznicah neizkoriščeni,
4. Maščoba se deli na vse živilske in dodatne nakaznice za mesec februar v vi&toi 100v» zveznega obroka.
6. Kav ini nadomestki se delijo na živilske nakaznice za februar na odrezak rep. dop. preskrbe št. 4 — februar, na sledeče kategorije in po sledečih obrokih:
Rl-a, Rl-b, Rž-1, Rž-2, RS po 500 gr; R~l, R-2, R-3, RS-1 RS-2, RS-3, SO-l, SO-2, PO, D-3 po 260 gr in D-2 na odrezak rep. dop. preakmba St. 1 250 gr.
6. »Auria« rezine se delijo na živilske nakaz, niče na kategorijo D-2 po 2 komada proti odvzemu rep. dop. preskrbe št. 5 februar.
Delitev vseh navedenih živil se zaključi dno 2«. t. m. — Opozarjamo vse potrošnike, da s* živila pravočasno nabavijo, ker se po 26. t. m. ne bodo več izdajala.
Meso se deli v mesecu februarju v višini 00°/. zveznega obroka, t. j. 1 od rezek za meno velja za 200 gr. — 100°/« obrok prejmejo le krvodajalci in inozemski strokovnjaki. Za navedene velja i obrok za meso 2S0 gr.
Opozarjamo trgovsko mrežo, da se delitev garantirane   prehrane   zaključi   28.   febr. 1951. Ix poverjen, ić/tv a ,za trgovino J n preskrbo OL.O Novo mesto.
OBVjtSTJLLA
NOVOMESCANI, ČLANI OF, ZKNE, MLADINA!
Pri giradnji ceste bomo po&azau naš odno* do aociauznia. Zato se nas bo čimveč zbralo pri ctaiu ob iiasrednjrli dnevih: Z4. ieoruarja; Sukijetova cesta; 2t>. lebruarja: smihajjska cesta, ausiiibunjova ulica, Dr. Voueijceva ulica; 27 februarja: .Prešernova ulica, Karlovska cesta, Trdinova cesta; 2«. februarja: Sjsancuujava unca, Rasovska cesta, Za&rebška cesta, KanctiJ-ska cesta; 1. mairca: £aoja vas, irča vas, Krekova ulica, Ljubljanska cesta od 33 do 39; dne 2. marca: Brsljui, Foarsterjeva ulica, Kolodvorska ulica.
Mestna odbor OF pričakuje, da bodo prebivalci Novega mesta z deioan pokazali pripravljenost za dvig svojega mesta — prav tako, kakor so ob volitvah pokazali pripravljenost xn zgraditev soKaaiUzma s svojimi glasovi!
Mestni odpor OK Novo mesto.
VSEM   ČLANOM   SINDIKATOV IN DELOVNIM KOLEKTIVOM V NOVEM MESTU!
Gradili bomo cestol Na sestankih ste pokazali navdušenje za to akcijo. Zato vas Je Mestni odbor OF vključil v prostovoljno delo z naslednjim razporedom: 24. februarja: Sodišče, Tožilstvo, Servis, OZKZ, Okrajni magazin; dne
26. februarja: VTP, MLO, Gozdno gospodarstvo;
27. februarja: Mestna podjetja (po razporedu), Poverjeništvo za komunalne zadeve MLO; dne 2. marca: Uprava Narodne milice, Poverjeni-Stvo za notranje zadeve, množične in druge organizacije; 5. marca: GAP-direkcija, privatni obrtniki, odkupno podjetje; 3. marca: Tovarna igrač; 6. marca: Kremen, Okrajni odbor ZVVI.
Cim več pridnih rok, tem prej bo dobilo naše mesto drugo, lepše lice!
Mestni odbor OF Novo mesto.
RIBARSKA ZADRUGA NOVO MESTO obvešča vse, ki se zanimajo za ribolov, da be vpisovala člane samo do 15. marca 1951. Poznejše prijave ne bodo upoštevane. Upravni odbor.
POSEBNI VLAK V PLANICO bo vozil iz Novega mesta v nedeljo 11. marca. Oglejte si mednarodne skakalne tekme! — prijave  sprejema  PUTNIK  NOVO  MESTO (cene ln odhod Javimo naknadno).
Okrajni odbor Ljudske prosvete v Novem mestu išče dobrega knjigoveza. — Interesenti naj se javijo v pisarni odbora v osnovni šoli.
NE GODRNJAJ, IZOGNI SE GNEČI! PRED POTOVANJEM KUPI VOZOVNICO V POSLOVALNICI
„PUTNIKA"
V  NOVEM MESTU
ČAKANJE PRED POSTAJNO BLAGAJNO PA PREPUSTI DRUGIMI
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva štev. 7. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-00322-1     — Letna naročnina ISO din, polletna 75 din. — Tlaka tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.