UDK — UDC 05:624 G R A D B i n i l V E S T n i m LJUBLJANA, JANUAR 1972 LETNIK 21, ŠT. 1, STR. 1 — 24 GIP G R A D I S : Gradnja objektov v Šoštanju: spredaj novi hladilni stolp višine 95 m, v ozadju hladilna stolpa višine 60 m VSEBINA-COIUTENTS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings VELJKO NAMORS-MIHA ROJEC - TOMO GEČEV: Trdnost blokov iz poroznega keramzitnega betona................................6 Building units made of porous cheramzite concrete DUŠAN LEGIŠA: Uporaba hidravličnih modelov za raziskave v zvezi z onesnaženjem zraka ....................................................................................................1 2 NEŽA EXEL: Preiskava antikorozijskih premazov za armature prednapetega betona 1 Corrosion protection of wires for prestressed concrete Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises IX. plenum ustanoviteljev B i r o ja ............................................................... 1 4 Plenum delegatov za volitve v organe Zbornice.................................... 14 25. obletnica GP M egrad................................................................................. 1 4 SGP Pomurje pripojeno................................................................................. 1 4 SGP Konstruktor 1 4 .................................... 1 4 Obisk na gradbišču O lim p ia d e ....................................................................14 GP T e h n ik a ................................................................................................... 15 Naprednejša stanovanjska gradnja v Š v ic i................................................. 15 SGP S ta v b e n ik ...............................................................................................15 Iz novoletne izjave inž. Jožeta U ršiča...........................................................15 Prvi kongres Sindikata gradbenih delavcev S lo v e n ije .............................15 Mnenje in kritika Opinions BRANKO ROSINA: Pripombe k načelom zakona o projektiranju in gradnji objektov . . 16 Vesti iz ZGIT Posvet o izobraževanju komunalnih inženirjev.................................... 17 News from ACE Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 18 Nove strokovne knjige New books PROF. B. F.: Strokovne tehnične knjige — prikazi in ocene 19 O B V E S T I L O Seminar o uporabljanju Pravilnika o tehničnih ukrepih za beton in armirani beton ter Pravilnika o tehničnih ukrepih za prednapeti beton bo v Ljubljani od 6. do 9. marca 1972. Informacije in prijave pri ZVEZI GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Erjavčeva 15. O dgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik : prof. Bogo Fatur Uredniški od bor : Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, Maks Megušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, L jubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta T om šiča« v L jubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja , zavode in ustanove 300 din G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 1 — LETNIK 21 - 1972 Preiskava antikorozijskih premazov za armature prednapetega betona UDK 620.197:693.56 n e Z a e x e l , d i p l . i n ž . 1. UVOD Armatura za napeti beton se običajno vgrajuje gola, brez antikorozijske zaščite, ker smatramo, da dober, gost beton, ki ne vsebuje kloridov ali drugih škodljivih snovi, ščiti armaturo s svojo alkalnostjo. Kljub temu pa v zadnjih letih opravljamo preiska­ ve načinov zaščite, ki bi varovale armaturo v odgo­ vornih konstrukcijah, bodisi da je okolje zelo agre­ sivno, bodisi da npr. injektažo kablov ne smatra­ mo kot dovolj zanesljivo, bodisi da imamo opravka z različnimi kovinami v betonu. Poskuse zaščite s premazi navaja tako francoska (1) kot ruska litera­ tura (2). Zaščita naj bi ne bila kovinska kot je npr. pocinkanje, ker se smatra, da kovinske prevleke na jeklu lahko škodujejo, bodisi da se pojavi korozija zaradi nastanka galvanskih členov ali razvijanja nascentnega vodika (3), bodisi zaradi vpliva kovin­ ske zaščite na strjevanje betona in njegovo trdnost. Naši poskusi antikorozijske zaščite so bili zato izvedeni s premazi, ki ne vsebujejo kovin. Arma­ tura, ki smo jo poskusno ščitili, je bila gladka pa­ tentirana žica 0 5 mm, hladno vlečena in napušče- na s trdnostjo 180 kp/mm2. Uporabnost premazov smo presojali na osnovi ugotavljanja adhezijske sposobnosti premaza v betonu in korozijskih po­ skusov, ki so potekali v betonu oziroma v slani komori. 2. ANTIKO ROZI J SKI PREMAZI ŽIC, PREIZKUŠENI V BETONU 2.1 Vrsta premazov in izvedba zaščite 2.11 Osnovni fosfat-kromatni premaz s tremi raz­ ličnimi krovnimi premazi. Osnovni premaz je bil izveden po navodilih v ruski literaturi (2) in sicer: — razmaščenje vzorcev žice v 3 % raztopini NaoCO;} ob dodatku 3 % mila pri temperaturi 75 do 80° C, — luženje v 10 % H2SO4 ob dodatku inhibi­ torja pri temperaturi 60° C, spiranje z vročo vodo, — nevtralizacija z raztopino Na^COa in spira­ nje kot zgoraj, — fosfatiranje s potapljanjem v raztopino Zn- fosfata ob dodatku fosforne kisline, NaNo^in NaNoa pri temperaturi 80° C, — pasiviranje v 44 ®/o raztopini KsCraCb pri temperaturi 80— 90° C. Tako obdelani vzorci žice so bili premazani z naslednjimi krovnimi premazi: a) z bitkorolom T l W in T 2 W , z vsakim po enkrat, ki sta izdelana na osnovi kvalitetnih bitu- menov; debelina 1 X premaza ca. 40 ju; b) z epkorolom za drsne ploskve, ki je dvo- komponentna epoksi-katranska smola in ki daje zelo debele premaze; vzorci so bili premazani en­ krat; debelina premaza ca. 0,6 mm; c) s cement-bitumensko barvo v 2 premazih, ki jo je pripravil Kemijski inštitut v Ljubljani; č) nekaj vzorcev smo pustili samo osnovno za­ ščitenih s fosfat-kromatom. 2.12 Osnovna zaščita s fosfatiranjem po predpisu domačega proizvajalca (Antikor, Bgd) in končna zaščita s 6 različnimi laki, ki so proizvod »Duge«, Bgd. Osnovna zaščita je obsegala: odmaščevanje vzorcev z industrijskim detergentom »korasol 80« in izpiranje v hladni, tekoči vodi; luženje v žvepleni kislini in izpiranje; fosfatiranje s potapljanjem v Fostrin E-10 raztopini, ki daje tanke, mikrokristal- ne Zn-fosfatne filme, pri temperaturi 65— 75° C; izpiranje v hladni tekoči vodi in nato še v vroči vodi z dodatkom pasivina; sušenje pri temperaturi 100— 120° C (zaščito je izvršilo podjetje »Antikor«). Tako pripravljeni vzorci so bili zaščiteni s 6 različnimi laki, označenimi od Antikora s št. 1— 6. 2.13 Zaščitni premaz s simagom 11: simag 11 je žgan MgO v prahu, ki naj bi nudil »katodno« za­ ščito; vzorci žice so bili razmaščeni v CCI4 luženi v žvepleni kislini ob dodatku inhibitorja ter nato premazani s pasto, narejeno iz enakih utežnih de­ lov simaga 11 in vode; pasto smo na tanko nanesli s čopičem in posušili v sušilniku; debelino je težko ugotoviti, ker se tanki suhi sloj praši, ne lepi dobro. 2.14 Premaz s korolom ekstra črnim, ki je izdelan na osnovi katranskih smol s posebnimi dodatki in ki sicer služi za zaščito hidromehanskih konstruk­ cij; vzorci žice so bli razmaščeni in luženi kot v 2.13 in nato 1 X premazani; debelina ca. 80 /u. 2.15 Zaščita z belim epolorjem, ki je epoksidna smola in je bil nanesen elektrostatsko na hladno, po mokrem načinu (zaščito je izvedlo domače pod­ jetje Color); debelina 40— 60 /u. 2.16 Zaščita z icositom K 25 S (proizvod firme Agro, Avstrija), ki je bel dvokomponenten reakcijski lak na bazi epoksi smole; vzorci so bili razmaščeni in luženi kot v 2.13 in nato 2 X premazani; debelina 60— 80 n . 2.2 Korozijski poskusi v betonu Zaščiteni vzorci žice, ki so bili dolgi po 60 cm, so bili vgrajeni v beton marke 450 (s trdnostjo 450 kp/mm2 po 28 dneh) ob dodatku 3 % CaClž od teže cemetna kot pospeševalca korozije. Betonske gredice so imele izmere: 1 5 X 1 0 X 7 0 cm in je bilo v vsako vloženih 6— 8 zaščitnih vzorcev, tako da je bila debelina prekritja z betonom ca. 2 cm. Za s lik a 2 Slika 3 primerjavo smo vgradili še vzorce gole, nezašči­ tene žice. Žice v betonu niso bile napete. Gredice smo izpostavili atmosfernim vplivom tekom 14 mesecev (z začetkom septembra 1968). Vzorce na korozijo smo pregledali po 3, 9 in 14 mesecih; v ta namen smo vzorce žic izluščili iz betona. 2.21 Opazovanja Že po 3 mesecih se je pojavila korozija na na­ slednjih žicah: — golih nezaščitenih, — zaščitenih samo z osnovnim fosfat-kromat- nim premazom, — zaščitenih s simag pasto, — zaščitenih s fosfat-kromatom in laki št. 1 in 2. Po 9 mesecih se je pojavila korozija še na fos- fat-kromat-lakirani zaščiti pri lakih št. 6 in 4. Po 14 mesecih je blo stanje naslednje: — žica, zaščitena z epkorolom, ni kazala na po­ gled nikake korozije. Za kontrolo smo odstranili premaz in potrdili, da je armatura povsem nekoro- dirana. V betonu, kjer je žica ležala, ni bilo sledi premaza; — žica, zaščitena s cement-bitumenom, prav ta­ ko po odstranitvi premaza ni kazala nikake korozije. V betonu so bile opazne rahle sledi rjavega pre­ maza; premaz je drobljiv, krhek; — žica, zaščitena z icositom K 25 S, je bila na pogled nekorodirana. Beli premaz se zelo lahko od­ lušči, vendar je bila površina žice brez korozije. Lahko luščenje premaza je verjetno posledica tega, ker pred nanašanjem icosita F 25 S ni bil uporab­ ljen osnovni premaz (Icosit-Metallgrund); — pri žicah, ki so bile zaščitene s korolom ekstra in bitkorolom, smo pri jemanju iz betona opazili, da večji del premaza lepi na betonu in so žice skoraj gole. Po odtopitvi ostankov premaza so se po precejšnjem delu površine pokazale večje ali manjše korozijske izjede. Premaza se torej v beto­ nu poškodujeta in ne ščitita več; — žica, zaščitena samo z osnovnim fosfat-kro- matnim filmom, je bila zmerno korodirana; — žica, zaščitena s simag-pasto, je kazala me­ stoma izrazite korozijske izjede; — žica, zaščitena z elektrostatsko nanesenim epolorjem, je imela kupčke rje na beli površini; po odluščenju premaza so postale vidne dolge črne lise s plitvimi izjedami; žica je torej podrjavela; —■ primerjalna, gola žica je bila izrazito koro­ dirana in sicer na spodnji polovici površine, ki je obrnjena proti notranjosti betona. Sumarno torej velja, da so bile nekorodirane žice, ki so bile zaščitene z epkorolom, icositom in cement-bitumenom. 2.22 Izgled korozije Izgled korozijskih izjed na primerjalni, goli žici kaže sl. 1. Žica je izjedena po plasteh ali žilah, kar je gotovo v zvezi z razpotegnjeno strukturo, ki jo povzroča močno hladno vlečenje pri izdelavi. Iz 3 različnih mest so bili prek izjed izdelani preč­ ni metalografski obruski. Posnetki št. 2, 3 in 4 ka- Slika 4 žejo pri 12 X povečavi obliko korozijskih zajed in obseg korozije, dobro je vidno, da je le polovica oboda korodnirana. V sl. 4 je vidno mesto z daleč v notranjost segajočo korozijo (ca. 1,25 mm globo­ ko), kjer je zajeda še napolnjena s korozijskimi produkti. Korozija na vzorcih s slabo zaščito npr. s si­ mag-pasto ali epolorjem, je šibkejša in so izjede plitvejše. Primer za epolor kaže v prečnem obru- sku sl. 5 pri 12 X povečavi, sl. 6 pa kaže del izje­ denega oboda pri 100 X povečavi. Sl. 7 kaže ma- kroizgled te žice. 2.23 Preizkušnja adhezivnosti Za določitev adhezije premazov v betonu so bile iz betona marke 450 izdelane prizme 20 X X 20 X 10 cm in v vsako vertikalno vgrajena po 1 zaščitena žica. Preizkušnjo smo izvajali po pred­ pisih, ki so podani v EMPA-poročilu (4), kjer se zahteva, da je višina zabetoniranega dela armature enaka vsaj 10 X premeru žice. Naša zabetonirana višina je bila enaka 20 X premeru žice. Preizkuš­ njo smo vršili z nategom na 20 t trgalnem stroju firme Amsler v območju sile 2000 kp. Merjena je bila sila, pri kateri nastane 0,1 mm zdrsa in maksi­ malna sila, pri kateri se žica povsem izvleče iz betona. Sile so bile preračunane v napetosti ro.i in P 7max po formuli: t = ---------- d • h P — merjena sila d — premer žice h — višina zabetoniranega dela Zdrs 0,1 mm, je bil merjen z ekstenzometrom, ki ima možnost odčitka 0,01 mm. to.i se smatra kot sprijemna trdnost. Rezultati preizkušnje Vrsta premaza rA . - kp /cm 2 t — kp/cm 20,1 ^ max primerjalna, gola žica . . . . 25,0 28,2 epkorol za drsne ploskve . . . 36,4 54,0 bitkorol........................... . . . 11,3 15,1 cement-bitumen . . . . . . 15,3 15,5 fosfat-kromat . . . . . . . 26,2 41,0 icozit K 25 S .................. . . . 41,3 74,2 korol ekstra...................... . . . 14,1 29,0 Vsak rezultat je povprečje iz 3 določitev. Preizkušnja je imela primerjalni namen; po­ kazala naj bi, kakšna je adhezivnost premazov v primerjavi z golo, gladko žico. Iz rezultatov je razvidno, da je sprijemna trd­ nost boljša od one pri goli žici pri obeh epoksidnih premazih, tj. icositu in epkorolu ter še pri fosfat- kromatnem, slabša pa za bitumenske premaze in korol. Upoštevajoč adhezijsko trdnost in antikorozij- sko zaščitno sposobnost, bi sledilo, da sta le icosit K 25 S in epkorol primerna za zaščito jekla v be­ tonu. 3. KOROZIJSKI POSKUSI V SLANI MEGLI Korozijske poskuse v slani megli, ki so hitreje izvedljivi kot naravni poskusi v betonu, smo iz­ vedli zato, ker smo se hoteli prepričati, če je možno poenostaviti pripravo žice pred premazovanjem in tudi ugotoviti, če premaz pri napenjanju, tj. raz­ tezanju žice poka. V ta namen smo zaščitene žice pred korozijskim poskusom natezno obremenili na 80 °/o trdnosti in nato razbremenili. Preizkušali smo delno iste oziroma podobne premaze kot prvič, deloma pa dodali nove. Poenostavljenje predpriprave je obstajalo v tem, da smo žice po razmaščanju s CCI4 potap­ ljali le v protektan 6, ki je preparat za pretvorbo železovih oksidov v fosfate, kar naj bi dalo za- Slika 5 dostno osnovo za nanašanje premazov. Izhodna po­ vršina žice je bila enakomerno siva, kot izhaja iz procesa proizvodnje, ki vključuje na koncu napu- ščanje pri nizki temperaturi (ca. 250° C). Na gornji osnovni premaz smo nanašali naslednje krovne premaze: — epkorol 8 AB, ki je dvokomponentna epoksi- katranska barva, daje tanjše premaze kot epkorol za drsne ploskve; več tanjših premazov daje bolj nepropustne filme kot en debel premaz; vzorce smo premazali 2 X , debelina premaza ca. 80— 100 /z; — icosit K 25 S je bil isti kot v prvih poskusih; nanesen je bil 2 X ; debelina je bila približno 100 /<; — epolor beli AB je tudi dvokomponentna barva na bazi epoksi smole (podoben kot icosit, le domači proizvod); nanesen je bil 2 X; debelina pre­ maza ca. 80 fi; — epoksi smola v prahu, nanesena po suhem postopku elektrostatsko in vžgana pri temperaturi 200° C (izvedba firme Ofner, Nemčija); — inertol ISS (proizvod firme Agro, Avstrija) je enokomponenten črn premaz na bazi visokovred- nih smol črnega premoga, ki se sicer uporablja za zaščito jekla in betona pod vodo in v zemlji; nane­ sen je bil 2 X s potapljanjem; debelina premaza ca. 180 /u; — inertol 5063 (proizvod firme Agro) je pred­ viden predvsem za zaščito armatur v poroznem be­ tonu (siporeks beton) in je kombinacija naravnega asfalta s sušečimi olji in aktivnimi pigmenti; je enokomponenten in je bil nanesen 2 X ; s potap­ ljanjem; debelina 120— 150 /li; — korol estra črni, kot pri prvih poskusih; vzorci so bili deloma 1 X , deloma 2 X oziroma 3 X premazani; debelina 1 premaza ca. 80 fi\ — simag 11 B-barva, ki se razlikuje od prvič uporabljene simag-paste po tem, da je prah zmešan z določenim oljem v barvo in ki se uporablja za splošno zaščito jekla; vzorci so bili 1 X oziroma 2 X premazani; debelina 1 X premaza ca. 40 fr , — cement-bentonit, kjer naj bi imel bentonit enak učinek kot simag; zmešali smo čisti portland cement z 2 ut. % bentonita in vodo v redko kašo za pomakanje; vzorci so bili razmaščeni in 1 X oziroma 2 X pomočeni v kašo oziroma predhodno zaščiteni še s protectanom 6 in 1 X pomočeni; de­ belina 1 X premaza ca. 170 premaz jepoosušitvi drobljiv. Zaščiteni vzorci so bili 1 X natezno obremenje­ ni na 80 °/o trdnosti in nato izpostavljeni v slani komori firme dr. ing. Huber, Švica, ki je delala s 3 °/o slano meglo in ciklusi, ki so obsegali 15 min učinkovanja megle in 45 min gretja na 36° C. 3.1 Pregled vzorcev Po 2000 urah učinkovanja slane megle smo vzorce pregledali in ugotovili naslednje: nikaka korozija in nikako podrjavenje ni na­ stopalo na vzorcih, ki so bil zaščiteni s premazi na bazi epoksi smole, tj. z epkorolom 8 AB, icosi- tom K 25 S, epolorjem AB in Ofnerjevim vžganim epoksi-filmom ter še na tistih, ki so bili zaščiteni z obema inertoloma in simag-barvo. Korodirali so vsi vzorci, zaščiteni s cement- bentonitom. Korodirali so 1 X s korolom ekstra premazani vzorci, dočim dvojno in trojno premaza­ ni niso korodirali. 3.2 Adhezivnost v betonu Kot pri prvih poskusih smo preizkusili adhe- zijsko trdnost v betonu in to za tiste premaze, za katere še ni bila določena. Rezultati: Vrsta premaza rQ1 - kp/em ! r — kp /cm 2max epkorol 8 AB . . . . . . 47,0 87,3 inertol ISS . . . . . . . 8,5 23,2 inertol 5063 . . . . . . . 14,0 14,3 epolor beli AB . . ca. 40 83,6 simag-barva . . . . . . 21,8 35,0 cement-bentonit . . . . . 4,1 5,3 Boljšo adhezijsko trdnost kot gola žica imajo vsi vzorci zaščiteni z epoksi premazi, tj. z epkoro- lom, icositom in epolorjem, dočim imajo inertol ISS in cement-bentonit izrazito slabo adhezijo, tudi inertol 5063 ima nižjo od gole žice. Pri adhezijski preizkušnji smo opazili, da so po izvlačenju žic iz betona, premazi z njih delno ali povsem posneti in da so žice pod premazi si- mag-barve, korola ter cement-bentonita zarjavele (tekom 1 meseca, ki je potreben za strjevanje pre­ izkusnih prizem) in torej ti premazi v betonu pro­ padajo in ne pridejo v poštev kot zaščitna sred­ stva. Pri epoksidnih zaščitah so bili premazi delno posneti, pri inertolu ISS povsem, pri inertolu 5063 pa premaz ni bil posnet, pač pa obdrgnjen — žice so bile vse čiste, nezarjavele. S lika 7 Pri silah, ki so manjše od izvlečne, ne vemo, kaj se dogaja s premazom, ker se poskus nadaljuje do izvlačenja. Zanimivo bi bilo ugotoviti, pri kakš­ ni sili oziroma strižni napetosti posnemanje začne. Odvisna bo od adhezije med premazom in jeklom, ta pa je gotovo odvisna od predpriprave površine jekla pred nanašanjem premazov in morda še od debeline premaza. Višina sile posnet j a bi bila pred­ vsem važna za premazane napete armature, ki so sidrane z adhezijo, ker prihaja v sidrnih dolžinah do zdrsov. Ce ocenimo uporabnost vseh preizkušenih pre­ mazov na osnovi antikorozijske zaščitne sposobno­ sti in adhezijske trdnosti, lahko smatramo kot pri­ merne le epoksidne zaščite, tj. epkorole, icozit K 25 S in epolor AB. 4. REZIME Preizkušenih je bilo več vrst antikorozijskih premazov, ki naj bi ščitili armature v napetem be­ tonu. Premazi so bili zgrajeni tako na bazi epoksi- dov, kot bitumena, katranske smole, cementa z do­ datki in posebne vrste MgO z oljem ter z njimi zaščitena žica za napeti beton. Uporaba premazov se je ocenjevala po zaščitni sposobnosti s korozij­ skimi poskusi v betonu oziroma slani megli ter z določanjem adhezijske trdnosti premazanih žic v betonu. Rezultati so pokazali, da bi bili uporabni le premazi na bazi epoksi smole, dočim premazi, ki so zgrajeni na osnovi bitumena, katrana ali olja, v betonu niso obstojni in ne prihajajo v poštev. Preiskava je doprinos k problemu antikorozijske zaščite armatur v napetem betonu, rezultatov pa ne smatramo kot dokončnih, posebno še v zvezi z adhezijskimi vprašanji. U D K 680.197:693.56 G R A D B E N I V E STN IK , L JU B L JA N A , 1972 (21) S T . 1, STR . 1—5 Neža Exel: PREISKAVA ANTIKOROZIJSKIH PREMAZOV ZA ARMATURE PREDNAPETEGA BETONA Žica za napeti beton je bila korozijsko zaščitena z različnimi premazi, na bazi katran-epoksi, epoksi smol, bitumena, katrana črnega premoga, cement-ben­ tonita, posebnega MgO itd. Korozijski in adhezijski preizkusi v betonu so pokazali, da samo epoksi pre­ mazi združujejo dobro zaščitno sposobnost z istočasno ustrezno sprijemnostjo med premazano žico in beto­ nom. UDC 620.197:693.56 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1972 (21) NR. 1, PP. 1—5 Neža Exel: CORROSION PROTECTION OF WIRES FOR PRESTRESSED CONCRETE Wire for prestressed concrete has been corrosion protected by different paintings on the basis of coal tar epoxy, epoxy resins, bitumen, coal tar, cement- bentonite, special MgO etc. Corrosion and adhesion testing in concrete proved that only epoxy paints combine good protective ability with adequate ad­ hesion. Trdnost blokov iz poroznega keramzitnega betona UDK 666.973:691.31 v e d j k o n a m o r S, d i p l . i n ž . M IH A ROJEC, D IPL. IN Ž . TO M O G EČEV, D IP L . IN Ž . 1. NEKAJ SPLOŠNIH PRIPOMB Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, je v teku druge polovice 1971. leta izvedel nekaj raziskav o trdnostih določene vrste lahkega betona, izdelanega iz keramzita (ekspan­ dirane gline) kot polnilca. Gre za vrsto poroznega betona, ki se formira iz betonske mase (mešanice) v oblikovance (gradbene elemente) na tako imeno­ vani vibracijski stiskalnici.1 Pri raziskavah sta bili uporabljeni obe vrsti keramzita (ekspandirane gline), ki sta bili na na­ šem tržišču dosegljivi ob času izvedenih preizkusov: keramzit tovarne »Polet«, Novi Bečej in keramzit tovarne Fehring v Avstriji, poznan na tržišču pod komercialnim nazivom »Leca«. Bistvena razlika med obema vrstama je v tehnološkem postopku pri­ prave gline pred vstopom v peč. Glina se pri po­ stopku v Novem Bečeju po predhodni predelavi formira pri prehodu skozi ustnik stiskalnice in z odrezalno napravo reže v komprimirane koščke vnaprej določene dimenzije, ki se spuščajo v peč. Pri postopku »Leca« pa se po predhodni predelavi glina spušča nekomprimirana in nedoločena po ob­ liki v peč, kjer se v prvem delu peči drobi v koščke razne velikosti.2 Da bi dobili dovolj veliko količino nižjih frak­ cij (do 5 mm), je potrebno drobiti višje frakcije, s čemer pa seveda dobi tak drobljeni keramzit druge fizikalne lastnosti, kot jih pa imajo nezdrobljena zrna (odprta površina drobljenih delcev). 2. PREISKAVE UPORABLJENIH MATERIALOV 2.1 Keram zit (ekspandirana glina) »Polet« iz Nove­ ga Bečej a Keramzit »Polet« je bil uporabljen v dveh imenskih frakcijah: 0/5 mm in 5/10 mm. Frakcija 0/5 mm (drobir) je že pri proizvajalcu zdrobljena iz debelejših frakcij. Obe frakciji sta bili poslani iz Novega Bečeja originalno pakirani v polivinila­ stih vrečah. 1 Take vibracijske stiskalnice izdeluje pri nas pod­ jetje Belt v Črnomlju, v inozemstvu pa so med znani­ mi proizvajalci Rosacommeta, Schlosser, Zenith in drugi. Industrijske stiskalnice so izvedene ali kot sta­ bilne, kjer se izdelani oblikovanci ročno ali mehanično odnašajo od stiskalnice, ali pa kot potujoče, kjer sti­ skalnica odlaga oblikovance na odlagalno ploskev, sa­ ma pa se po njej pomika. Bistvene razlike glede na oblikovanje betona v oblikovance med obema načino­ ma ni. 2 Obravnava splošnih vidikov celotnega tehnolo­ škega postopka priprave in ekspandiranja gline ni na­ men tega članka. 2.1.1 Sestava zrnavosti Zrnavost posameznih frakcij smo določili s se­ jalno analizo po metodi suhega sejanja in je po­ dana v tabeli 1. Tabela 1. Sestava zrnavosti imenskih frakcij P re se v k i v u težn ih "/o sk o z i sita s p re m e ri o d p rtin v m m f r a k c i j i ° ’12 ° ’2 ° ’5 1’° 3 *>° 5’ ° 8’° 10 15 0/5 mm 15,3 36,3 52,8 57,6 87,9 100 100 100 100 5/10 m m — — — — — 0,0 47,0 87,0 100 2.1.2 Gostote zrn posameznih frakcij so eksperi­ mentalno ugotovljene in znašajo: za frakcijo 0/5 mm . . . . 1,65 kg/dm3 za frakcijo 5/10 mm . . . 1,1 kg/dm3 2.1.3 Poroznost zrn posameznih frakcij za frakcijo 0/5 mm . . . . 34,7 vol °/o za frakcijo 5/10 mm . . . . 56,5 vol °/o 2.1.4 Specifična gostota materiala Specifična gostota keramzitnega materiala je bila preiskana na vzorcih iz frakcij 5/10 mm in 10/20 mm in znaša 2,53 kg/dm3. Ker se frakcija 0/5 mm dobi z drobljenjem zgornjih dveh frakcij, velja zanjo ista specifična gostota. 2.1.5 Nasipna gostota v zbitem in nasutem stanju Nasipna gostota v zbitem in nasutem stanju je bila ugotovljena s suhimi frakcijami. Tabela 2. Nasipna gostota frakcij N asipna g o s to ta N asipna gostota F ra k c ija v nasutem s ta n ju v zb item stanju 0/5 mm 0,900 kg/dm3 1,150 kg/dm3 5/10 mm 0,650 kg/dm3 0,750 kg/dm3 2.1.6 Drobljivost keramzita Drobljivost keramzitnega materiala je bila ugotovljena po modificirani metodi »pritiska na sloj agregata«. Modificirana metoda, ki jo uporab­ lja Zavod za raziskavo materiala, je v tem, da se stopnjuje obtežba samo do 10.000 kg v teku 3 do 4 minute. To modificirano metodo uporablja Za­ vod, ker do danes ni uvedena splošna standardna metoda za tako raziskavo lahkih agregatov. Vred­ nosti koeficienta K (količnik med površino sejalne krivulje pred obremenitvijo in površino sejalne krivulje po obremenitvi) so: za frakcijo 0/5 m m ...................... K = 1,30 za frakcijo 5/10 mm . . . . K = 1,90 Pri tem je drobljivost večja, čim večji je »K«. 2.2 Keramzit (ekspandirana glina) »-Leča« iz Fehringa — Avstrija Keramzit »Leca« je bil uporabljen v treh imenskih frakcijah: 0/3 mm, 3/7 mm in 7/12 mm. Drobir 0/3 mm je dobljen tako, da smo drobili več­ je frakcije na drobilcu IZ-1 — STT Trbovlje. 2.2.1 Sestava zmavosti Zrnavost posameznih frakcij smo določili s se­ jalno analizo po metodi suhega sejanja in je poda­ na v tabeli 3. Tabela 3. Sestava zrnavosti imenskih frakcij P resev k i v u težn ih °/o sk ozi sita s p re m e ri o d p rtin Im en sk a fr a k c i ja 0,1 0,2 0,4 1,0 v mm 2,0 4,0 8,0 16 0/3 mm 32,2 48,5 56,8 65,5 74,7 89,0 98,2 100 3/7 mm .— 0,0 0,5 1,3 21,8 94,8 100 7/12 mm — — — — 0,0 3,8 100 2.2.2 Gostote zrn posameznih frakcij so bile ekspe­ rimentalno ugotovljene in znašajo za frakcijo 0/3 mm . . . . 1,15 kg/dm8 za frakcijo 3/7 mm . . . . 0,90 kg/dm8 za frakcijo 7/12 mm . . . . 0,74 kg/dm3 2.2.3 Poroznost zrn posameznih frakcij za frakcijo 0/3 mm . . . . 54,5 vol % za frakcijo 3/7 mm . . . . 64,5 vol % za frakcijo 7/12 mm . . . . 70,8 vol °/o Iz primerjave je razvidno, da je keramzit »Le­ ca« precej krhkejši od keramzita »Polet«. Uporabljeni keramzit »Leca« ima komercialni naziv »Leca - Normal« in predstavlja med keram- ziti »Leca« kvaliteto, ki je najlažja (in najbolj drobljiva). 2.3 Cement Za izdelavo betonov je bil uporabljen preiskani cement cementarne v Anhovem, PC 25 z 450, spe­ cifične površine (po Blainu) 3600 cm2/g, specifične teže 2,99 g/cm3, ter tlačne trdnosti po JUS B.C1.010 po 28 dneh 416 kp/cm2 oziroma B.C8.022 503 kp/cm2. Vodna potreba in vodovpojnost 29,4 utež. °/o. 2.4 Elektrofiltrski pepel Pri nekaterih betonih je uporabljen kot doda­ tek elektrofiltrski pepel TE Šoštanj, ki je imel 0,90 °/o prostega CaO, specifično površino (po Blai­ nu) 3590 cm2/g, specifično težo 2,16 g/cm3, prostor- ninsko težo v nasutem stanju 700 g/1 ter pucolan- sko aktivnost po JUS B.C1.018: za upogibno trdnost . . . . 22,0 kp/cm2 za tlačno trd n ost......................90,0 kp/cm2 3. TEHNIKA IN NAČIN PRIPRAVE, VGRAJEVANJA IN NEGE BETONA 2.2.4 Specifična gostota materiala Specifična gostota ekspandirane gline »Leca« je bila preiskana na vzorcih frakcij 0/3 mm in 3/7 mm in znaša 2,53 kg/dm8. 2.2.5 Nasipna gostota v zbitem in nasutem stanju Nasipna gostota v zbitem in nasutem stanju je bila ugotovljena s suhimi frakcijami. Tabela 4. Nasipna gostota frakcij .. N asipna gosto ta F ra k c ija v nasutem stan ju N asip n a gosto ta v zb item s ta n ju 0/3 mm 0,765 kg/dm8 3/7 mm 0,525 kg/dm8 7/12 mm 0,405 kg/dm8 0,970 kg/dm8 0,555 kg/dm8 0,435 kg/dm8 3.1 Priprava betona (v tehničnem smislu) Vse komponente in dodatke smo dozirali v utežnih delih. Vlažnost keramzita je znašala v raz­ ličnih vrečah od 4 do 11 utežnih odstotkov. Da bi se tem razlikam izognili, smo določeno frakcijo iz raznih vreč mešali na kupu. Pred začetkom pri­ pravljanja betona smo določili vsakokratno vlaž­ nost in jo upoštevali pri utežnem doziranju. Betonsko mešanico smo zamešali ročno z lopa­ tami, po metodi, ki jo uporablja Zavod za raziska­ vo materiala in konstrukcij za ročno mešanje be­ tona, pri zahtevnih raziskavah. 3.2 Naprava za vgrajevanje 2.2.6 Drobljivost keramzita Drobljivost keramzita »Leca« je bila ugotovlje­ na po modificirani metodi »pritisk na sloj agrega­ ta«, podobno, kot pri keramzitu »Polet«. Ugotovljeni so bili naslednji koeficienti drob­ ljenja »K «: za frakcijo 3/7 m m ......................K = 3,11 za frakcijo 7/12 mm . . . . K = 2,56 Tabela 5. Primerjava drobljivosti K eram zit F ra k c ija D r o b lj iv o s t »K« »Polet« 5—10 1,90 »Leca« 7—12 2,56 Keramzitni beton smo vgrajevali (formirali v oblikovance), na ročni vibracijski stiskalnici tipa VRS-1, proizvodnje »Belt«, Črnomelj. Pri izdelavi oblikovancev smo uporabili dva različna kalupa za termoizolacijske votle bloke (gradbene elemente) po JUS U.N1.020, nominalne modularne dimenzije 390 X 290 X 190 mm in sicer: 1. za blok z debelino zunanjih sten in sten med luknjami 35 mm (debelostenski votli blok), 2. za blok z debelino zunanjih sten in sten med luknjami 30 mm (tankostenski votli blok). Celotni volumen debelostenskega kot tanko- stenskega bloka je povprečno ca. 22 dm3, pri če­ mer je izvotljenost (volumen lukenj: celotni volu­ men) pri debelostenskem ca. 20 °/o, pri tankosten- skem pa ca. 30 °/o. 3.3 Način vgrajevanja Kalup smo polnili s prej pripravljenim beto­ nom ročno, z lopato. Vibriranje betona v kalupu je bilo dvakratno: najprej 15 sekund vibriranje, po­ tem še približno 15 sekund vibriranje in stiskanje skupaj, odvisno od razlike vgradljivosti posamez­ nih pripravljenih šarž betona. Drugo vibriranje traja namreč toliko časa, da dobi blok pri istočas­ nem stiskanju predpisano višino. Zaradi tega so teže posameznih oblikovancev odstopale v po­ vprečju za ± 5 % od srednje vrednosti serije. Ugo­ tovili smo, da je možno pripravljeni beton brez težav vgrajevati v času do 15 minut po zamešanju; po 15 minutah se prično težave; po 30 minutah se beton ne more več vgrajevati. 3.4 Strjevanje in nega vgrajenega betona Betonske oblikovance smo odstranili s stroja skupaj z desko, ki je služila kot podlaga pri beto­ niranju. Oblikovanci so nato odležali 28 dni v po­ kritem, neklimatiziranem in netemperiranem pro­ storu, v katerem je temperatura, že glede na zuna­ njo, naravno klimo, nihala od 10 do 20° C. Prve tri dni smo bloke večkrat izdatno poškropili z vodo. 4. PROJEKTIRANJE BETONOV (SESTAVA BETONOV) 4.1 Metoda sestavljanja komponent Beton smo determinirali z medsebojnim raz­ merjem volumna malte (VM) in volumna gornjih frakcij agregata 5/10 mm (VA 5/10), oz. pri »Leca« 3/7 in 7/12 mm. V malto smo šteli cement in vodno potrebo cementa (C + WPC), ki skupaj tvorita ce­ mentni glen (CG) ter keramzitni drobir 0/5 mm (0/3 mm pri »Leca«) tako, da je volumen malte (VM) definiran z razmerjem volumna cementnega glena (VCG), nasproti volumnu keramzitnega dro­ birja (VA 0/5). S spreminjanjem razmerja VCG: V A 0/5 (spre­ minjanje kvalitete malte) in s spreminjanjem raz­ merja V M : V A 5/10 (spreminjanje kvalitete beto­ na), smo teoretsko predpostavili vrsto različnih »kompaktnih« betonov, kjer doza cementa (DC) narašča postopoma za po 30 kg na 1 m3 »kompakt­ nega« betona. Ko so bili po teh osnovnih receptu­ rah zamešani betoni vgrajeni v oblikovance (osnov­ ne serije 0), smo ugotovili volumen zračnih por, s primerjavo računske gostote predvidenih »kom­ paktnih« betonov z dejansko gostoto vgrajenih »po­ roznih« betonov. Dejansko sestavo vgrajenih »po­ roznih« betonov smo dobili s korekcijo programi­ rane sestave »kompaktnih« betonov. 4.2 Dodatek pepela Osnovna raziskava uporabnosti keramzita je bila razširjena z vzporednimi preizkusnimi serijami (samo pri keramzitu »Polet«), na raziskave vpliva dodatka pepela, na trdnosti poroznega betona. Za­ misel izhaja iz dejstva, da je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij že v raziskavah, ki jih je delal leta 1969 na podobnih lahkih poroznih beto­ nih, ugotovil, da elektrofiltrski pepel, uporabljen kot dodatek v betonski mešanici, v nekaterih pri­ merih močno poviša trdnost betona.3 Takrat izvedene začetne preiskave smo želeli to pot obdelati bolj sistematično in pa izrecno gle­ de na uporabljeni keramzitni agregat. Sistematiko predpostavljenih receptur v vzpo­ rednih serijah s pepelom smo osnovali delno na prej omenjenih, že izvršenih preiskavah, delno pa na logičnem preudarku, da naj elektrofiltrski pepel deloma izpolni volumen zračnih por. Na ta način sta predpostavljeni dve vzporedni vrsti serij, prva (Pi) z deležem, ki naj zapolni ca. 20 % , ter druga (Po) z deležem, ki naj zapolni ca. 40 % izračuna­ nega volumna por v vgrajenem betonu. Vprašanja, ali deluje pepel na povišanje trd­ nosti s svojimi kemičnimi lastnostmi ali fizikalni­ mi, ali pa v kombinaciji teh in še drugih svojih lastnosti, nismo imeli namena razskovati v okviru te teme. 4.3 Sestava betonov Z keramzitom »Polet« kot agregatom je teo­ retsko predpostavljenih devet betonov (oznake: T, S, H, I, K, L, M, N, R) pri katerih doza cementa postopoma narašča od 120 do 400 kg na 1 m3 »kom­ paktnega« betona, pri čemer smo uporabili prve tri za tankostenske oblikovance ter zadnjih 7 (H je uporabljen obakrat) za debelostenske oblikovance v osnovnih serijah »O« ter v paralelnih serijah »Pi« in »P2« z dodatki pepela, razen za serijo »R«, katero smo izvedli brez pepela. Za preiskave s keramzitom »Leca« je predpo­ stavljenih sedem betonov (oznake: 2, A, B, C, D, E, F), pri katerih doza cementa postopoma narašča od 185 do 360 kg na 1 m3 »kompaktnega« betona, pri čemer so vsi betoni uporabljeni le za debelostenske oblikovance in to samo v osnovnih serijah »O« brez dodatka pepela. 5. IZ V E D B A R A ZIS K A V N A O D LIK O VA N C IH 5.1 Število preizkušancev Iz vsakega betona je izdelana serija 5 obliko­ vancev (preizkušancev), rezultati vseh meritev vsa­ ke serije so sumirani, nato pa je določeno za serijo povprečje. 3 M. Ferjan in V. Namorš: »Laki agregati od fil- tarskog pepela«, Dokumentacija za građevinarstvo i arhitekturu DGA-1065, Sveska 190, godina 1969. 5.2 Število serij Z keramzitnim agregatom »Polet« so izdelane za tankostenske odlikovance 3 osnovne serije, 3 se­ rije z nižjim dodatkom pepela in 3 serije z višjim dodatkom pepela. Za debelostenske oblikovance je izdelanih 7 osnovnih serij ter po 6 z nižjim in 6 z višjim dodatkom pepela. Vsega torej z agrega­ tom »Polet« 140 preizkušancev. Z agregatom Leca je izdelanih 7 osnovnih serij, torej 35 preizku­ šancev. 5.3 Izvršene meritve na oblikovancih Merjenje na oblikovancih je zajelo: težo v sve­ žem stanju, težo po 28 dnevih, prostornino bloka, prostornino lukenj (izvedene količine: prostornin- ska teža 'odlikovanca in prostorninska teža betona v svežem stanju in po 28 dneh) ter tlačno trdnost po 28 dnett po JUS predpisih. 6. REZULTATI MERITEV 6.1 Splošni prikaz Prvi diagram prikazuje na levi strani rezultate meritev na tankostenskih blokih iz keramzita »Po­ let« za doze cementa DC 90 do 180 kg/m3 betona, z dobljenimi tlačnimi trdnostmi bloka od 34 do 62 kp/cm2 in gostotami betonov od 1050 do 1370 kg na m3 betona. Na desni strani pa prikazuje prvi diagram re­ zultate na debelostenskih blokih za doze cementa DC 180 do 380 kg/m3 betona, tlačne trdnosti bloka od 60 do 132 kp/cm2 in gostote betonov od 1280 do 1470 kg/m3 betona. Drugi diagram prikazuje rezultate meritev na debelostenskih blokih iz keramzita »Leca«, za do­ ze cementa DC 140 do 320 kg/m3 betona, z tlačnimi trdnostmi blokov od 25 do 50 kp/cm2 in gostotami betonov od 880 do 1110 kg/m3 betona. 6.2 Detajlni prikaz mešanic in rezultatov Zaradi preobširnosti prikaza so detajlni tabe­ larični meritveni podatki in povprečni rezultati za vse izvedbene serije preizkusov, prav tako pa pred­ postavljene osnovne recepture, izšli v redni publi­ kaciji Zavoda za raziskavo materiala »Informacije«, 132 v tej številki Gradbenega vestnika. Rezultati povprečja serij so dani v dveh dia­ gramih, ki prikazujeta odvisnost tlačne trdnosti bloka (na celotni prerez!) aa 28 (kp/cm2) od doze cementa DC (kg/m3 betona), pri čemer smo drugo odvisnico, prostorninsko težo bloka po 28 dneh — zraven v oklepaju pa prostorninsko težo vgrajene­ ga betona — vpisali k posameznim točkam po­ vprečne trdnosti bloka. 7. NEKAJ SPLOŠNIH ZA KLJU ČK O V 7.1 Primerjava uporabljenih keramzitnih betonov Direktne primerjave med dobljenimi betoni iz, obeh uporabljenih keramzitov ne bomo vršili. Upo­ rabljeni keramzit avstrijskega izvora, ki je trenut- DIAGRAM ODVISNOSTI TLAČNE TRDNOSTI OD DOZE CEMENTA PRI TERMOIZOLACIJSKIH BLOKIH 390 X 290 X 1 9 5 m m IZDELANIH IZ KERA.MZ1TA „POLET - NOVI B E C E j' Z PODATKI 0 PROST. D ia gram 1 DIAGRAM ODVISNOSTI TLAČNE TRDNOSTI OD DOZE CEMENTA PRI TERMOIZOLACIJSKIH BLOKIH 390 X 290 X 195 m m ( DEBELOSTENSKI - DEBELINA STEN 35 mm ) IZDELANIH no dosegljiv na našem tržišču in ki smo ga upora­ bili pri raziskavah, je namreč t. i. »Leca - Normal«, ki ima nizke nasipne teže pa tudi sorazmerno niz­ ke trdnosti v betonih. Za primerjavo bi bilo po­ trebno izvesti vsaj še raziskave s keramzitom »Le­ ca HD«. Kljub temu pa je možno posredno primerjati naslednje: blok z najnižjo tlačno trdnostjo 35 kp na cm2 iz bečejskega keramzita serije »TO« je tan- kostenski blok deklarirane marke 25 s prostornin- sko težo 0,72 kg/dm:!, ki je samo za 6 % težji od bloka iz keramzita »Leca« serije »20«, z naj nižjo tlačno trdnostjo 25 kp/cm2, ki še zadovoljuje to de­ klarirano marko in ki ima naj nižjo prostorninsko težo 0,68 kg/dm3. Bloki vseh ostalih serij iz keram- zitnega betona »Leca«, ki zadovoljujejo to nomi­ nalno marko, so celo težji od bloka serije »TO«. Edina serija blokov iz keramzita »Leca«, ki komaj še doseže marko bloka 50 in ima prostorninsko težo bloka 0,86 kg/dm3, je samo za 8 % lažja od tanko- stenskega bloka iz bečejskega keramzita serije »SPž«, ki ima prostorninsko težo bloka 0,94 kg/dm3, pa precej višjo trdnost, 62 kp/cm2. Pri tem je potrebno upoštevati še to, da imajo primerjani bloki iz bečejskega keramzita volumen vgrajene mase 15 dm3, tisti iz keramzita »Leca« pa 17,5 dm3 in še neprimerno večjo dozo cementa. 7.2 Dosežene trdnosti Dosežene trdnosti blokov iz raziskanega ke­ ramzita »Leca« so relativno nizke. Praktično lahko računamo na nominalno marko bloka 25 in event, posebej deklarirane marke do manj kot 50. Marka 50 je že vprašljiva pri industrijski proizvodnji, saj smo dobili pri edini seriji — ki je sicer dosegla to marko tako v povprečju, kot po dovoljenem raz­ trosu — kar tri vrednosti od petih pod 50 kp/cm2, eno od teh že na meji še dovoljenega odklona. Dosežene trdnosti blokov iz keramzita iz pred­ hodno komprimirane gline, kakršen je keramzit »Polet«, dajo pri tankostenskih blokih marko blo­ ka 25, ob dodatku pepela pa že tudi marko bloka 50. Z debelostenskimi bloki smo pa dobili nomi­ nalne marke bloka 50, 75 in 100, posebne marke, ki se lahko deklarirajo po JUS pa tudi še do 130 kp na cm2. Pri tem je prostorninska teža tankosten- skega bloka marke 25 0,72 kg/dm3 (beton 1050 kg na m3), prostorninske teže debelostenskih blokov pa se gibljejo glede na marko (50 do 130 kp/cm2) S lika 1 S lik a 2 od 1,00 kg/dm3 (beton 1280 kg/m3) do 1,15 kg/dm3 (beton 1500 kg/m3). Vse gornje vrednosti debelo- stenskih blokov smo dobili tako ob dodatku pepela kot tudi brez njega. 7.3 Vpliv pepela Ugoden vpliv pepela na povišanje trdnosti v določenih pogojih je izven vsakega dvoma. Pri do­ zah cementa od 100 do 240 kg/m3 betona v poiz­ kusih uporabljena količina 40 % od volumna por izredno dvigne trdnost blokov (za okoli 50 °/o). Pri dozah cementa od 240 do 300 kg/m3 betona je po­ trebno količino pepela zmanjševati na 20 °/o vo­ lumna por, pa dosežemo še vedno za 20 do 30 °/o boljše trdnosti kot pa brez pepela. Pri nadaljnjem povečanju doze cementa, pepel ne vpliva več bist­ veno na trdnosti betona. 8. TERMOIZOLACIJSKE SPOSOBNOSTI Obdelava termoizolacijskih karakteristik blo­ kov ni bila cilj izvedenih preizkusov. V načrtu je, da se vzporedno z obdelavo betonov iz keramzita U D K 666.973:691,31 G R A D B E N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1972 (21) ST. 1, STR. 6—11 Veljko Namorš - Miha Rojec - Tomo Gečev: TRDNOST BLOKOV IZ POROZNEGA KERAMZITNEGA BETONA Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij je v letu 1971 izvedel vrsto raziskav o lahkem betonu, izdelanem ob uporabi keramzita kot polnilca. Gre za vrsto poroznega betona, pri katerem se formira be­ tonska masa (mešanica) v gradbene elemente na vi­ bracijski mizi. Članek podaja karakteristike uporab­ ljenih materialov, tehniko priprave, vgrajevanja in nege betona, projektiranje betonov, tj. betonske re­ cepture in izvedbo ter rezultate raziskav. »Glinopor«, iz nove tovarne v Pragerskem sistema­ tično izvedejo tudi preiskave termoizolacijskih spo­ sobnosti. V večji ali manjši meri gre pri prav takš­ nem načrtu raziskav, kakršen je bil izbran, za eko­ nomizacijo stroškov in časa. Je pa vendarle umestno, da navedemo dolo­ čene informativne podatke o termoizolacijskih spo­ sobnostih preiskanih blokov že zaradi orientacije. Za zid iz termoizolacijskih blokov (debelina ometane stene 33 cm, površinska teža zidu 292 kg na m2), narejenih iz betona približne kvalitete se­ rije »20« (marka bloka 25, prostorninska teža blo­ ka ca. 0,70 kg/dm3) deklarira dobavitelj keramzita »Leca« koeficient celotnega toplotnega prehoda K = 0,65 kcal/m2 h "C. Za termoizolacijske bloke iz keramzita »Po­ let«, izdelane iz betona serije »KO« (marka bloka 50, prostorninska teža bloka 1,00) smo izvedli in­ formativno preiskavo o toplotni prevodnosti zidu ter smo dobili pri debelini zidu 33 cm ter površin­ ski teži zidu 410 kg/m2, koeficient prevodnosti I = 0,37 kcal/m h °C ter koeficient celotnega toplot­ nega prehoda K = 0,93 kcal/m2 h °C, kar ustreza za vse klimatske cone (Ur. list SFRJ, št. 35/70). U D C 666.973:691,31 G R A D B E N I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1972 (21) N R. 1, P P . 6—11 Veljko Namorš - Miha Rojec - Tomo Gečev: BUILDING UNITS MADE OF POROUS CHERAMZITE CONCRETE In the year 1971 the Institute for material and structures research finished many investigations of light concrete made by using cheramzite as filler. It is a kind of porous concrete, where the mixture is formed in building units on the vibrating table. The paper treats the characteristics of used materials, the lochnics of preparation, the building in and the curing of concrete ,the projecting of concrete and the rese­ arch executing with obtained results. Uporaba hidravličnih modelov za raziskave v zvezi z onesnaženjem zraka D U Š A N L E G IŠA , D IPL. IN Z. Živimo v dobi izredno hitrega tehničnega razvoja, ki nam pomaga k nagli rasti življenjske ravni. Na žalost pa se je ob takšni stopnji industrializacije in elektrifikacije nemalokrat pozabljalo in se še pozablja na človeka in okolje, v katerem živi in deluje. Pred­ vsem mislimo na vse možne razne ekonomske efekte in mnogo manj na človekovo zdravje. Medtem ko so se v raznih deželah že pred deset­ letji pričeli srečavati s problemi onesnaženja zraka, pa nas pri nas začenja skrbeti podobni pojav šele v zadnjem času. Posledice pozabljanja ali morda celo nezanimanja za te in takšne probleme pa nas že pri­ čenjajo boleti in nas tudi bodo bolele vedno bolj. Treba bo najbrž v bodoče predvideti velika sredstva pri načrtovanju industrije in naselij tudi z namenom, da bomo človeka čim bolj zaščitili pred kvarnimi po­ sledicami onesnaženega zraka. Namen teh nekaj vrstic ni problematika onesna­ ženja zraka v obče. Ta problematika je zelo obširna in zamotana in se ob njej srečujejo in se morajo sre­ čevati strokovnjaki zelo različnih strok kot meteoro­ log, klimatolog, fizik, kemik, biolog, zdravnik, urbanist, arhitekt, itd. Delo nekaterih tujih ustanov s področja hidravlike pa kaže, da se lahko pridruži drugim stro­ kovnjakom pri obravnavanju teh fenomenov tudi hidrotehnik, oziroma ožje hidravlik. Zrak se najbolj onesnažuje zaradi dima, ki ga bruhajo dimniki v atmosfero. Tak dim se bolj ali manj strmo dviga v višino do neke določene meje. Pri tem pa se vse bolj širi in razblinja. V tem ob­ močju širjenja prihaja do različne koncentracije pa­ dajočih delcev, ki onesnažujejo okolico in pa zrak, ki ga vdihavamo. Če onesnaženje zraka tako motrimo, potem bi lahko razločevali tri stopnje: — izhajanje dima iz dimnika (emisija), — razširjanje dimnega oblaka (difuzija, propa- gacija), — usedanje. V prvi stopnji gre predvsem za direktno onesna­ ževanje zraka, ki izvira iz delovnega postopka ustre­ zajoče industrijske enote. To bo zanimalo najbolj ke­ mika. Z usedanjem in njegovimi posledicami, to je tretjo stopnjo, se bosta ukvarjala predvsem fizik in biolog. Druga stopnja — razširjanje dima v atmosferi — pa spada že tudi v strokovno področje hidravlika. Z( razširjanjem je neposredno povezana koncentracija, ki zavisi predvsem od razprševanja (difuzije) dima v atmosferi in ne samo od emisije. Difuzija zavisi od mikroklimatskih pogojev (vetrov, vlažnosti, pritiska, temperature, pogojev emisije). Na difuzijo ni mogoče direktno vplivati, lahko pa se s poznavanjem zakonov predpisujejo pogoji emisije. Mikroklimatologija ugotavlja fizikalne lastnosti nizkih plasti atmosfere (režim lokalnih vetrov in njih povezavo z glavnimi vetrovi, režim atmosferske stra­ tifikacije, način ustvarjanja in razpadanja tempera­ turnih inverzij, relief, itd.). Mnogi avtorji se nekaj desetletij ukvarjajo s pro­ blemom difuzije in obstoji že veliko načinov računa­ nja. Vendar enačbe bazirajo več na matematičnih osnovah, kot pa na fizikalni razlagi dogajanja. Neka­ tere člene v enačbah je potrebno izbrati, oziroma pred­ hodno izračunati, v čemer pa obstaja nevarnost večje ali manjše napake. Zaradi težav pri določitvi dimne­ ga oblaka, strukture atmosfere in okolice so fenomeni difuzije zelo kompleksni in jih je težko študirati sa­ mo z matematičnimi sredstvi. Iz teh in podobnih vzrokov je prišlo do razisko­ vanja problemov difuzije z laboratorijskimi metodami na malih modelih. V ta namen so začeli uporabljati aerodinamične kanale. V tak kanal so vgradili npr. mo­ del dimnika ali tudi še dela okolice, če je konkretna naloga tako zahtevala, nato pa so vzpostavili prek tega modela gibanje zračnega sloja ustrezajočih ka­ rakteristik. Vendar obstajajo pri takšnem načinu raz­ iskav določene težave. Na primer: na atmosfersko difuzijo močno vplivajo tudi razlike v gostoti raznih plasti. Najhujše onesnaženje zraka je vedno v zvezi z velikimi gostotnimi razlikami zračnih slojev. Če­ prav se lahko prikažejo take razmere v aerodinamič­ nem kanalu, je to zvezano z dokaj komplicirano ure­ ditvijo, visokimi stroški za energijo, težavno vizualiza­ cijo efektov in sorazmerno težavnimi meritvami. Mnogo lažje so raziskave z uporabo vode namesto zraka. V eksperimentalni hidravliki mnogokrat upo­ rabljamo zrak kot fluid namesto vode (raziskave raz­ nih objektov pri toku pred pritiskom). Prav enako pa je možna zamenjava fluida, uporaba vode po analogiji z zrakom. Pri raziskavah onesnaženja zraka je potrebno večkrat upoštevati tudi plasti razne temperature ozi­ roma gostote. V tem primeru se pri hidravličnih pre­ iskavah reproducirajo te plasti z uporabo solnih raz­ topin. Uporaba nestisljive vode namesto stisljivega zraka kot fluida vnaša neko napako. Vendar ugotovili so, da so te napake zelo majhne pri višinah, ki pri­ hajajo v poštev za onesnaženje zraka. Vertikalne adia- batične spremembe, ki vplivajo na spremembo pro­ stornine v naravi (to se pri uporabi vode na modelu ne dogaja) ustvarjajo napako okrog 5%> pri zračnem sloju 1000 m, torej se povsem lahko zanemarijo pri šudiju fenomenov onesnaževanja s hidravlično ana­ logijo. Način raziskovanja z vodo namesto z zrakom je enostaven tudi v pogledu ugotavljanja razporeditve koncentracije z električnimi meritvami. Pri direktni analogiji se ohranja predznak gra­ dienta gostote. Topel dim, ki izhaja skozi dimnik v mrzlo in težko atmosfero, se nadomesti s primerno lahko tekočino, ki se dviga v sorazmerno težji teko­ čini; npr. raztopina alkohola v čisti vodi ali čista voda v raztopini soli, kjer je specifična teža nad 1. Fran­ cozi so šli pri teh poenostavitvah še naprej. Pri opi­ sanem načinu so potrebne precejšnje količine slane vode. Prišli so na misel, da se poslužijo obratne ana­ logije. Namesto, da za iztekajoč plin uporabijo lažjo tekočino, ki izteka navzgor, obrnejo model na glavo in pustijo iztekati težjo tekočino v vodo. Seveda je potrebno v tem primeru upoštevati posledice težnosti obrnjeno. Z uporabo obrnjene analogije prikazujejo tudi fenomene v plastoviti atmosferi. Dim izteka v mrzel zrak, nad katerim je plast toplejšega zraka. V tem modelu bo iz obrnjenega dimnika zgoraj iztekala pre­ cej slana voda v čisto vodo, pod katero je plast malo slane vode. Difuzija dimnega oblaka je v bistvu problem di- sipiranja energije, ki se dogaja skoro izključno pod vplivom turbulence. Ko so primerjali meritve v atmo­ sferi z meritvami v hidravličnem modelu, so ugotovili dobro soglasje v difuziji in porazdelitvi koncentracije, kar je potrdilo enakost v mehanizmu disipacije ener­ gije in podobnost razvoja spektra turbulence. Nekaj primerov uporabe opisanega načina raziskav Najuspešnejši je primer, ko za atmosfero smatramo, da je adiabatična, torej ni posebnih anomalij v zvezi z razporeditvijo temperature. Na modelu tak sloj lah­ ko upodabljamo s slojem čiste vode enakomerne go­ stote. Pri tem pa ne ugotavljamo samo oblike dimnega oblaka v odvisnosti od hitrosti strujanja okolišne atmosfere. Spreminjamo lahko še hitrost izstopanja dima iz dimnika, dimenzije izstopnega profila in z upoštevanjem solnih raztopin tudi vplive temperature, to je gostote plina. Od rezultatov teh preiskav zavisi izbira višine dimnika in pa tudi višine in položaja poslopij v okolici, da bi se čim bolj izognili večji kon­ centraciji onesnaženja. Med podobnimi preiskavami so študirali že tudi primer, da je razneslo rezervoar za plin. Naloga je bila ugotoviti posledice takšne nesreče za neposredno okolico. Težje raziskave so v primerih, ko atmosfera ni več adiabatična, temveč plastovita in je potrebno upo­ števati več zračnih slojev različne temperature. Ta­ krat se poslužujejo raznih solnih raztopin za prikaz plasti različne gostote. Predstavijo jih, kot je bilo že omenjeno, z obratno analogijo na hidravličnem mo­ delu. Na takem modelu se lahko nato študirajo razni vplivi. Klasičen problem je določitev višine dimnika. Želja je, da se z dimnikom preseže inverzija. Če pa atmosferski pogoji ali ekonomski razlogi tega ne do­ puščajo, je potrebno preiskovati, kaj se dogaja z di­ mom pred inverzno črto. Dostikrat pri tem še tudi vpliv razgibane okolice. Navadno je v teh primerih stopnja onesnaženosti še velika. Še bolj so zamotani primeri, ko ugotavljajo one­ snaženost okolja mest in naselbin v dolinah z močno razgibanim reljefom (Grenoble — visoki hribi). Tu so problemi zračnih slojev razne gostote, ki pa se v teku dneva spreminjajo, problemi vetrov, koncentracija onesnaženosti na raznih področjih. Študija pa mora vključevati meritve v naravi, meritve na modelu in delo z matematičnimi sredstvi. Z rezultati teh preiskav se ugotavljajo področja za stanovanjske predele, za »umazano« industrijo, »čisto« industrijo, itd. Propagandna publikacija SOGREAH (Podjetje za raziskovalne in aplikativne hidravlične študije iz Gre- nobla) navaja uporabo hidravličnih modelov za na­ slednje naloge: — difuzija dimnega oblaka v atmosferi in določi­ tev višine dimnika, — omejitev pretoka na izhodu iz dimnika na enem ali več dimnikih v funkciji klimatoloških po­ gojev, — raziskava onesnaženja ob različnih pogojih emisije, — raziskava nevarnosti resiklaže, — študij razširjanja in difuzije plina, ki izhaja v obliki oblačkov ali blazin iz enega ali več mest, — študij pogojev onesnaženja celega področja z namenom ugotovitve najprimernejšega mesta za in­ dustrijo. V Vodogradbenem laboratoriju se prav v zadnjem času pričenjamo ukvarjati z vprašanjem onesnaženja zraka in sicer s študijem problematike na hidravlič­ nih modelih. Sprva predvidevamo enostavnejše pre­ iskave, da bi si postopno ustvarili metodiko takšnih študij. Mislimo pa, da je in bo vprašanj s tega pod­ ročja vedno več in da bi se lahko kasneje tudi naša ustanova pozitivno vključila v reševanje tovrstnih problemov. DOBRO GRADITE Z UPORABO: — cevnih spojev iz litega železa ali medenine — črnih spojev iz raztegljivega litega železa — cevi za kanale iz litega železa — kadi in radiatorjev iz litega železa, izdelanih v Romuniji LEPA OBLIKA, ROBUSTNI, ODPORNI ZA VISOKE TEMPERATURE, DOBITE JIH V VE­ LIKEM IZBORU DIMENZIJ IN TIPOV Izvoznik: Državno podjetje za zunanjo trgovino IZVOZ — uvoz Bucurest — Ul. M. Eminescu 10 — Romunija Telefon: 12.46.00, telex: 269 Telegram: MECANEX Na zahtevo pošljemo kompletno dokumentacijo. Vsa obvestila lahko dobite tudi od trgovskega predstavništva pri ambasadi Socialistične republike Romunije, Beograd, Nemanjina 4 iz naših kolektivov IX. PLENUM USTANOVITELJEV BIROJA V Lipici pri Sežani je bil 2. decembra 1971 IX. letni plenum ustanoviteljev Biroja gradbeništva Slo­ venije. Navzočih je bilo 117 predstavnikov gradbenih, montažno-instalaterskih in podjetij za zaključna dela, splošnih vodnih skupnosti, projektivnih organizacij ter proizvajalcev gradbenih materialov. Poleg njih pa še 35 gostov med njimi predsednik Gospodarske zbornice tov. Leopold Krese, član IS SRS Boris Vadnjal, pred­ sednik Republiškega odbora sindikata gradbenih de­ lavcev Janez Tršan, predstavnik Zveze gradbenih inže­ nirjev in tehnikov idr. Dnevni red je bil povsem delovne narave, saj so udeleženci obravnavali zlasti: — O problematiki ter nalogah gradbeništva in in­ dustrije gradbenega materiala. Uvodno poročilo je po­ dal ing. Dušan Ribnikar, predsednik sveta Biroja. — Leon Repovž, mag. econ., je prikazal finančno- ekonomsko karakteristiko poslovanja v gradbeništvu in IGM. — Razvojno raziskovalno delo v gradbeništvu in IGM po sprejetem programu. — Uvajanje elektronske obdelave podatkov v gradbeništvu in IGM. — Samoupravno sporazumevanje v gradbeništvu in IGM. — Delovni program in finančni načrt Biroja za leto 1972. Razprave k naštetim uvodnim poročilom ni manj­ kalo in je bila zelo razgibana, odkrita in uspešna. Uvodna poročila, razprava ter ostalo v zvezi z de­ lom plenuma je objavljeno v »Obvestilih« Biroja št. 8 in 9/71. PLENUM DELEGATOV ZA VOLITVE V ORGANE ZBORNICE Naslednji dan, tj. 3. decembra 1971, je bil tudi v Lipici plenum delegatov za volitve v organe Zbornice. Udeleženci so bili večji del isti. Na zborničnem plenumu so bila obravnavana pred­ vsem naslednja vprašanja: 1. O delu Sveta za gradbeništvo in IGM Gospo­ darske zbornice SRS. 2. Problematika izobraževanja v gradbeništvu in o delu izpitne komisije za gradbene inženirje in teh­ nike. 3. O gradbeni zakonodaji glede na ustavne spre­ membe. 4. Priprava republiškega zakona o gospodarskih zbornicah. 5. Izvolitev v zbornične organe namesto članov, ki jim koncem 1971. leta poteče mandat. Tudi iz zapisnika tega plenuma je v št. 9/71 »Ob­ vestil« Biroja objavljena obširnejša informacija, pose­ bej pa še uvodna poročila pod tč. 1 in 4. Iz podanega je razvidno, da sta se oba plenarna sestanka vsebinsko dopolnjevala v celotno aktualno problematiko gradbeništva na prehodu v novo, vseka­ kor težje obdobje stabilizacije. Zaradi bogate vsebine in razprave sta oba plenuma v celoti uspela. 25. OBLETNICA V GP »MEGRAD« LJUBLJANA Gradbeno podjetje MEGRAD, Ljubljana se je uvr­ stilo med tiste gradbene kolektive, ki imajo za seboj že četrt stoletja trdega dela, izrednih naporov in uspehov. Večina članov delovne skupnosti ter številni gostje so ta jubilej svečano proslavili 18. XII. 1971 v veliki Unionski dvorani. Proslava je bila zelo prisrčna, ob prikazu preho­ jene poti, podelitvi nagrad jubilantom in zelo izbra­ nem programu nastopajočih ansamblov ter solistov. Vsem »Megradovcem« iskreno čestitamo in jim želimo v prihodnje še več novih uspehov! SGP »POMURJE« PRIPOJENO K SGP »KONSTRUKTOR« Na referendumu 6. decembra 1971 so člani delov­ nih skupnosti SGP Konstruktor Maribor in SGP »Po­ murje« Murska Sobota izglasovali pripojitev. Pripojeno SGP Pomurje Murska Sobota bo v okviru SGP Kon­ struktor Maribor samostojna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe. Delovna skupnost SGP Konstruktor je štela 15. decembra 1971 doma in v tujini skupaj 2048 članov, SGP Pomurje pa 682 članov. Pripojitev je bila uveljavljena s 1. januarjem 1972. SGP »KONSTRUKTOR« — KJE IN KAJ SMO LANI GRADILI? Iz sestavka z gornjim naslovom v novoletni šte­ vilki GLASILO KONSTRUKTORJA povzemamo: V letu 1971 je naša enota izvajala dela na 56 ob­ jektih. 2e prvi podatek prikazuje veliko razdroblje­ nost proizvodnje. Na področju Maribora smo izvajali dela na na­ slednjih objektih (novogradnje): Blok in kotlovnica pri bolnici, trafo postaja Magda­ lena, stanovanjske stolpnice ST-8, ST-11, ST-12, dalje trgovski paviljon, trafo postaja Regentova, kotlovnica, zvezni kanal, ureditvena dela v okolju — vse S-21, stanovanjski blok in poslovna stavba B-2 ob Ljub­ ljanski cesti, stanovanjski blok B-5 v ruškem kareju, vrtec Vanča Šarha, vrtec Studenci, trgovski paviljon Razvanje, povečava hale C Mariborske livarne, talil­ nica in obdelovalnica, okolje talilnice livarne, dela za Zlatorog s silosi, zgradba embalaže in tiska Zlatorog, izgradnja I. faze kopališča Pristan, hala PIK, vinska klet Agrokombinata Maribor in prizidek hale pri to­ varni Swaty, Maribor ter zgradba SDK Maribor. Zunaj Maribora smo gradili na objektih: separa­ cija Plomin, dalje v Murski Soboti prizidek k hotelu Diana, avtobusna postaja Murska Sobota, hala za Pa­ nonijo - Ločilko, osnovna šola Grad, osnovna šola Vi­ dem ob Ščavnici, poslovna stavba v Gornji Radgoni, prizidek cerkve Videm ob Ščavnici, gostinska šola Ra­ denci, cementarna Koromačno, pečna hala za Fe-Si Ruše, energetski kanal Ruše in proizvodna hala Mar­ les Limbuš. Poleg naštetih novogradenj smo izvajali še števil­ ne nadzidave, adaptacije ter vzdrževalna dela. OBISK NA GRADBIŠČU OLIMPIADE (piše Pavle Hafner, dipl. inž.) Gradnja olimpijske vasi se bliža koncu, vsi objekti so v grobem dograjeni, investitorji hitijo s finali­ zacijo. V letošnjem letu si je mnogo Jugoslovanov iz do­ movine ogledalo to gradnjo. Prihajale so ekskurzije gradbenih strokovnjakov, delavci in tehniki gradbenih podjetij in drugi. 29. avgusta 1971 si je ogledal gradnjo olimpijske vasi in športnih objektov predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič in direktor Ljubljanske banke Niko Kavčič. 30. avgusta je predsednik Stane Kavčič imel razgovore v prostorih Credexa z direktorji neka­ terih podjetij v Münchnu. Izražena je bila misel, da bi slovenska gradbena podjetja v ZRN nastopala bolj povezano. Dne 18. septembra 1971 je obiskal naše gradbišče generalni direktor Poljoprivredne banke Tonev z ne­ katerimi člani uprave in zastopstva v Miinchnu. Ogle­ dali so si objekte, ki jih gradi naše podjetje ter dali našemu kolektivu priznanje za veliko in obsežno grad­ njo ter za ugled, ki smo si ga ustvarili z našim delom v tujini. GP »TEHNIKA« IN SGP »KONSTRUKTOR« V KOROMAČNU V začetku oktobra sta začeli GP »Tehnika« Ljub­ ljana in SGP »Konstruktor« Maribor z deli na rekon­ strukciji Cementarne Koromačno. Investitor del je Istarska tvornica cementa i hidri- ranog vapna Pula. Vsi objekti so izdelani v Investi­ cijskih birojih Trbovlje. Celotna investicija znaša okrog 120 milijonov dinarjev, od tega znašajo gradbena dela okrog 30 milijonov dinarjev (brez zemeljskih del). Vsa oprema bo uvožena v glavnem iz Romunije, delno pa tudi iz Avstrije in ZR Nemčije. Opremo bo montiralo podjetje Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda. Nosilec gradbenih del je GP Tehnika iz Ljubljane. Gradbišče je zelo obsežno, saj obsega 13 industrij­ skih objektov, ki so precej razgibani in zahtevni. Si­ losi homogenizacije so visoki 62 m in imajo premer približno 10 m. Tudi gradbena mehanizacija je precej močna, saj so predvideni štirje žerjavi. Vgraditi bo treba okrog 20.000 m* betona in 1600 ton železa. NAPREDNEJŠA STANOVANJSKA GRADNJA V ŠVICI Pod tem naslovom objavlja GLASILO časopis SGP Stavbenik Koper v zadnjih dveh številkah zanimiv sestavek o ogledu tovarne in gradbišč po sistemu IGECO, stanovanjske gradnje v Švici. Ogled je za svoje člane organiziralo poslovno združenje IMOS iz Ljub­ ljane. Po obisku v tovarni betonskih prefabriciranih elementov v IGECO v Volketswilu so si ogledali na­ selje že zgrajeno s temi montažnimi elementi in nase­ lja v izgradnji. Tovarna IGECO izdeluje velike sten­ ske, stropne in fasadne elemente, ki jih firma GÖH- NER vgrajuje v svojem montažnem sistemu. Tako pre- fabrikacija kot tudi gradnja montažnih objektov sta zanimivo opisani. Sestavek je zaključen s sklepno oce­ no uporabnosti tega sistema montažne gradnje v naših razmerah. PRI SGP STAVBENIK JE BIL DELAVSKI SVET SGP KONSTRUKTORJA V začetku novembra lani so člani delavskega sveta mariborskega »Konstruktorja« obiskali sorodno pod­ jetje SGP »Stavbenik« Koper. Po obojestranski izmenjavi informacij, izkušenj in predlogov so proučili možnost medsebojnega stalnega sodelovanja. Nato so si ogledali gostje še »Stavbeni­ kova« gradbišča ter zgrajene objekte v Portorožu, Izoli in Kopru. Ob prisrčnem slovesu so si zaželeli še takšnih srečanj. IZ NOVOLETNE IZJAVE ING. JOŽETA URŠIČA, DIREKTORJA BIROJA ZA PROJEKTIRANJE GIP »GRADIS« V letu 1971 je biro s povprečno zaposlenimi 36 ose­ bami v ca. 85.500 urah ustvaril lastno realizacijo ca. 3,5 milijona dinarjev. V tem letu pa se je biro tudi preselil v novo zgradbo v Kersnikovi ulici. Naj naštejem nekaj večjih projektov, ki so bili izdelani v tem letu: — most čez Dravo v Dravogradu, dolžine 216 m, — ponudbeni projektiv mostov na štiripasovni ce­ sti Hoče—Levec in sicer 2 po 140 m in na štiripasovni cesti Postojna—Razdrto, most v dolžini 400 m, — hala »EMO« v Celju (144 X 45 m), — skladišče na Čretu v Celju (180 X 60 m), — proizvodni projekti za II. fazo ELOK in Indosa v Ljubljani, — objekti v tekstilni tovarni »Svila« v Mariboru, — proizvodni objekti »Marlesa« v Ljutomeru, — tovarna za predelavo krompirja »Kolinska« v Mirni, — v sodelovanju s Komuna-projektom v Mariboru izdelujemo statično-konstruktivni elaborat za velebla­ govnico Name na glavnem trgu v Mariboru, — v sodelovanje z AB birojem pa statično-kon­ struktivni elaborat za razširitev Mestnega gledališča v Ljubljani v sklopu objektov ploščadi Borisa Kraigherja, — zadnji objekt I. faze stanovanjskega naselja v Novih Jaršah, kjer je bilo zgrajenih ca. 750 stanovanj z 2500 stanovalci. Sedaj začenjamo s projekti za II. in III. fazo tega kompleksa. Gotovo štejemo lahko kot enega največjih uspehov izdelavo konkurznega projekta za stanovanjsko sose­ sko Novo Kodeljevo, kjer so naši sodelavci z ing. Ve- detom na čelu skupaj s sodelavci iz ljubljanskega urba­ nističnega zavoda odnesli I. nagrado in si s tem zago­ tovili obsežno nalogo za v bodoče. To so samo nekateri važnejši objekti izmed ne­ štetih, ki so bili sprojektirani na mizah v našem biroju. Poleg projektiranja konkurentnih objektov je v podjetju končno spet oživela razvojno-organizacijska dejavnost. V okviru nalog te dejavnosti je tudi ponov­ na obdelava, prilagoditev novim prilikam in razširitev asortimenta tipiziranih hal za industrijo. Predvidena je elektrifikacija proge Zidani most—Šentilj, za kar pri nas projektiramo drogove, ki bodo ustrezali novim za­ htevam. Končno bo potrebno preanalizirati našo do­ sedanjo gradnjo mostov na avtocestah in se vključiti v sodelovanje že pri idejnih rešitvah zlasti, ker bo v bližnji bodočnosti treba rešiti vprašanje prehoda avto­ ceste mimo Ljubljane in Maribora, kjer je izbirati med. številnimi variantami katerih vsaka bo imeli številne in zahtevne objekte. Končno še beseda o novih trendih v razvoju grad­ beništva. Kot v trgovini in proizvodnji sploh so tudi v gradbeništvu potrebni novi komercialni prijemi. Za gotovo pa upamo in pričakujemo, da bo v tem letu pri nas organizirana grupa za inženiring, potrebno bo torej napraviti velik korak naprej in bolj pogumno stopiti novi dobi nasproti. PRVI KONGRES SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE V Ljubljani je bil 15. decembra 1971 v polno za­ sedeni festivalni dvorani I. kongres sindikata gradbe­ nih delavcev Slovenije. Delegati in gostje so predhodno prejeli kongresni material, ki izhaja iz intenzivnega predkongresnega dela v izvajanju družbenoekonomske reforme, in sedaj v stabilizacijskih naporih našega gradbeništva. Uvodno poročilo je podal predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. V raz­ pravi so bili obravnavani vsi pomembnejši problemi v zvezi z delom sindikata v gradbenih delovnih organi­ zacijah. Kongresu so bili predloženi člani novega Republi­ škega odbora, izvoljeni delegati za VII. kongres oziro­ ma I. konferenco sindikata gradbenih delavcev Jugo­ slavije in člani nadzornega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Kongres je sprejel tudi sklepe o nalogah tega sin­ dikata za naslednjo 4-letno obdobje. B o g d a n M elihar mnenje in kritika PRIPOMBE K NAČELOM ZAKONA O PROJEKTIRANJU IN GRADNJI OBJEKTOV V zvezi s pripravo novega zakona o projektiranju in gradnji objektov smo v Mariboru na iniciativo ob­ činske gradbene inšpekcije s predstavniki gradbene operative, projektive in društva gradbenih inženirjev in tehnikov obravnavali osnutek načel predvidenega zakona. Na tozadevnem posvetovanju, ki je bilo dne 9. 12. 1971, so bila sprejeta naslednja načela o vsebinski ma­ teriji predvidenega zakona: 1. Zakon naj obravnava projektiranje in graditev ločeno od politike in financiranja investicij, ker gre pri projektiranju in graditvi (izvajanju) za predpise teh­ nične narave s katerimi naj se ta materija uredi za daljše obdobje; dočim je politika financiranja bolj di­ namična ter je vezana na občasna stanja in zahteve ekonomske politike. 2. V sestavo zakona je vključiti vse pozitivne ele­ mente dosedanje zakonodaje, s tem, da se projektiranje objektov obdela detajlnejše kot je to doslej, od defini­ cije pojmov programa, idejnega in glavnega projekta in njih sestavnih delov. 3. Zakon naj vsebuje osnovna navodila — določila za obravnavano in v tč. 1 in 2 navedeno materijo. Ker zaradi že znanega pomanjkanja časa v zakon ne bo možno vključiti vsa pozitivna določila obstoječih pra­ vilnikov, bo trajnost zakona in njegova vrednost večja, če so vzporedno izdani podrobni pravilniki — ločeno od zakona, ker le tako za neko daljše obdobje ne bi bilo treba izdajati večnih popravkov kot je bil to do­ slej primer pri gradbeni zakonodaji. Obstoječe pravilnike bi bilo potrebno po izdaji za­ kona uskladiti z novim zakonom in po potrebi izdati nove pravilnike. Vsekakor bi bilo zaželeno, da bi bil novi zakon izdan tako, da bi pri posameznih določbah vseboval tudi pozitivna in po potrebi dopolnjena do­ ločila obstoječih pravilnikov, tj., da bi bil zakon izdan kot »gradbeni zakon«, iz katerega bi vsak na enem mestu črpal vse potrebno v zvezi s projektiranjem in gradnjo objektov. Verjetno to zaradi zveznih in repu­ bliških ustavnih sprememb in iz tega izhajajoče kodi­ fikacije velikega obsega naše zakonodaje ne bo možno, zato pa je ob izdaji zakona izdati tudi uradna tolmače­ nja k samem zakonu z vsemi veljavnimi pravilniki. 4. Zakon bi moral zagotoviti enostaven in stvarnim razmeram prilagojen postopek ter jasno določiti po­ goje, ki jih morajo posamezni udeleženci graditve po­ sameznih objektov izpolniti za pridobitev posameznih dovoljenj (gradbeno in uporabno dovoljenje) s tem, da se obvezno v posameznih postopkih uvedejo skladno z veljavnimi določbami zakona o splošnem upravnem postopku ogledi na kraju samem, kjer so bo gradil objekt oziroma bo vršil tehnični pregled objekta, kjer bo vsem prizadetim in zainteresiranim vključno z or­ gani inšpekcijskih služb dana možnost, da se izrečejo o svojih zahtevah oziroma podajo pogoje za izdajo upravne odločbe. Sedanje stanje, ko si posamezni investitorji sami oskrbujejo posamezna soglasja, je nevzdržno in samo zavlačuje in draži postopek. To se odraža zlasti pri tehničnem pregledu objektov, kjer sicer obstoječi za­ kon določa hiter postopek in je izdaja potrebnih sogla­ sij vezana na dograjen objekt, za katerega morajo izdati ustrezna soglasja razni organi in organizacije, katerih strokovni uslužbenci si vsak posebej podajajo kljuke v novem objektu. Če računamo, da že administrativni postopek za vsako soglasje traja najmanj 5 dni, gre za velike časovne zamude dejanske predaje objekta. Potrebno je s sistematično kontrolo v neposred­ nem procesu graditve spremljati graditev objekta tako s strani organov tehničnih inšpekcij, kot tudi s strani zainteresiranih in v zvezi z graditvijo objekta priza­ detih organizacij (vodovod, kanalizacija, požarna var­ nost, plin itd.) s čemer bo doseženo to, da se pri teh­ ničnih pregledih v večji meri ne bi pojavljali problemi, ki bi vplivali na izdajo uporabnih dovoljenj. 5. Glede smotrnosti in ekonomičnosti graditve ob­ jektov obstaja interes širše družbene skupnosti, da se vrši investiranje skladno z načeli ekonomske politike, kar velja poleg investicij posameznih gospodarskih organizacij tudi za investicije, ki se financirajo iz druž­ benih skladov. Dogovor o smotrnosti investicije naj se prepusti samoupravnim organom upravljanja in kolek­ tivom, za družbenopolitične skupnosti pa odgovornim telesom — svetom in sofinancerjem (bankam). Zakon­ sko ne bi bilo primerno uveljaviti določilo postopka, na kak način sprejme investitor odločitev o investicij­ skem programu, kjer gre za dogovor o smotrnosti in­ vesticije ter je to prepustiti investitorju, kateri bo sam ali s svojimi partnerji zagotovil smotrnost investicije z vsemi možnimi sredstvi vključno z eventualnim re­ ferendumom, kar velja zlasti za družbenopolitične skupnosti. Le v skladu s podrobno obdelanim in spre­ jetim programom je izdelati glavni projekt in vso potrebno investicijsko tehnično dokumentacijo. 6. V predvidenem zakonu bi bilo odveč ponovno uvajati obveznost potrditve o opravljeni notranji kon­ troli, bolj precizno kot doslej pa določiti materialno odgovornost projektivnih organizacij za izdelani pro­ jekt. To zahteva, da se uvede verifikacija sposobnosti projektivnih organizacij, ugotovi in določi status od­ govornega projektanta in sploh status projektive. Ker projektivne organizacije ni mogoče tretirati drugače kot druge organizacije združenega dela v gospodarstvu, naj se tudi te glede odgovornosti podredi splošno ve­ ljavnim uzancam v zvezi s svojo dejavnostjo. 7. V sam upravni postopek za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja, naj se ne vključujejo razni za­ vodi, ki zavlačujejo, draže in večkrat komplicirajo po­ stopek, pri čemer pa se ugotavlja, da je prisotnost spe­ cializiranih zavodov potrebna tako v fazi projektiranja, kot tudi izvajanja objektov in naprav. 8. Za projektiranje objektov za gradnjo občanov in civilno pravnih oseb ni predvideti izjem v odnosu na projektiranje investicijskih objektov. Iz tega sledi, da projektiranje vseh objektov izvajajo le projektivne organizacije, pri čemer pa je tudi občanom, ki izpol­ njujejo pogoje za opravljanje projektivne dejavnosti, zagotoviti možnost za pridobitev dovoljenja za oprav­ ljanje zasebne projektivne dejavnosti, kot velja to za druge poklice (odvetniki, zdravniki, obrtne dejavnosti) po predhodni ugotovitvi krajevne potrebe s strani pri­ stojnega organa. Edina izjema pa naj bi v bodoče še veljala za ob­ jekte, ki jih gradi občan sam za svoje potrebe, če ima za to ustrezno strokovno izobrazbo in prakso. 9. Za registracijo podjetij tako projektantskih in izvajalskih kot tudi za inženiringe je z zakonom pred­ pisati enotne pogoje za registracijo, izpolnitev pogojev glede registracije pa naj ugotavljajo organi pristojnih inšpekcijskih služb. Isto velja za izdajo obrtnih dovoljenj za zasebne obrtne dejavnosti v gradbeništvu, kjer je po že znani problematiki ogromno problemov zaradi imetnikov obrtnih dovoljenj, ki nimajo ustrezne izobrazbe (pol- kvalificirani, priučeni). 10. Z zakonom naj se uredijo strokovni izpiti, in to za vse stroke, udeležene pri projektiranju in izvaja­ nju objektov (gradbeniki, arhitekti, elektro stroka, strojništvo, tehnologi itd.) ter za uslužbence organov, ki so vključeni v postopek gradbenih in uporabnih do­ voljenj. Programe za strokovne izpite je uskladiti v jugoslovanskem merilu po tozadevnem predlogu Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. 11. Celotna pristojnost glede izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj naj se v bodoče prepusti obči­ nam. S tem tudi odpade določevanje specifičnih objek­ tov, ker vsak objekt (ne glede na to, če je velik ali majhen) zahteva vso strokovnost, temeljit študij in. odgovorno delo tako pri projektiranju in izvajanju. 12. Gradbeni nadzor nad neposrednim izvajanjem je poleg inšpekcijskega nadzora v zakonu predvideti kot obvezen. V zvezi z gradbenim nadzorom je določiti elemente nadzora vključno s projektantskim nadzo­ rom (dokumentacija nadzora, obračunski načrti in dokumentacija, ki se naj hrani tudi po izdaji uporab­ nega dovoljenja). 13. Postopki, predpisani v zakonu, morajo biti usklajeni za celotni jugoslovanski prostor, tehnični elementi pa prilagojeni posameznim regijam. 14. Oddaja oziroma prevzem del v projektiranje; in izvajanje naj bo javno z licitacijskim postopkom ali zbiranjem ponudb z možnostjo izločitve ponudni­ kov, ki ne izpolnjujejo pogojev v zvezi s konkretnim objektom. Z zakonom je preprečiti možnost uporabe predla­ ganih rešitev po drugih ponudnikih (projektantske osnove, rešitve), kar se ugotavlja zlasti pri projektni dejavnosti. 15. Gibanje cen naj se obravnava v zakonu, ki bo zajemal materijo financiranja investicij. 16. Zakon naj bi urejal projektiranje in gradnjo vseh vrst gradbenih objektov visokih in nizkih gradenj vključno s cestami in mostovi. 17. Ker naj bi predvideni zakon gradnjo vseh gradbenih objektov enotno obravnaval, naj bi iz bo­ dočega zakona tudi odpadla definicija »gradnje ob­ jektov za tržišče«, s tem, da je te gradnje v ta namen možno obravnavati v zakonu, ki bo reševal ekonom­ sko politiko gradnje objektov. vesti i i ZCIT POSVET O IZOBRAŽEVANJU KOMUNALNIH INŽENIRJEV (v Ljubljani, dne 17. novembra 1971) Posvet je organizirala Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije z namenom, da se osvetli pro­ blematika vzgoje kadrov za potrebe komunalnega go­ spodarstva. Dosedanje razprave so pokazale, da so kadri s tega področja tako gospodarstvu kot javnim službam in upravi potrebni in jih sedaj močno pri­ manjkuje. Leta 1958 je bil na Fakulteti za arhitekturo, grad­ beništvo in geodezijo — na oddelku za geodezijo uve­ den komunalni študij. Učni programi so se v teku let sicer spreminjali, vendar pa je vseskozi v programih preveč prevladovala geodezija. Praksa pa je poka­ zala, da je tem kadrom potrebno več znanja s pod­ ročja gradbeništva, zato je sedaj, ko se reorganizira študij na fakulteti, najprimerneje, da se na gradbe­ nem oddelku predvidi v zaključni fazi študija poseb­ na komunalna usmeritev. 18. V republiškem upravnem aparatu bi bilo po­ trebno dejavnosti gradbeništva dati več poudarka s tem, da se da gradbeništvu resorno mesto in v tem združijo tudi resorne dejavnosti gradbeništva (urba­ nizem, gradnje, varstvo narave in okolja, vodno go­ spodarstvo). 19. Vsa določila, ki se kakorkoli nanašajo na pro­ jektiranje in gradnjo objektov in jih sprejemajo drugi resorni organi, naj bi bila izdana skladno s principi gradbenega zakona, za kar bi bilo potrebno soglasje republiškega sekretarja za gospodarstvo oziroma v tč. 18 predlaganega resornega sekretariata. 20. Zakon bi se moral izogniti vsakršnih poobla­ stil in pravic zavodov in organizacij, ki nimajo po­ oblastil delovanja po zakonu o splošnem upravnem postopku. To je prepustiti dogovoru in potrebam na ravni in v okrilju gospodarskih in strokovnih zdru­ ženj. 21. Iz pristojnosti republiškega sekretariata za gospodarstvo naj bi se v izključno pristojnost občin prenesla pristojnost izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj, oziroma naj bi se ta v bodoče obravnavala v skladu z določbami o krajevni pristojnosti po za­ konu o splošnem upravnem postopku, pri čemer pa bi bila občina dolžna upoštevati medregionalne do­ govore posameznih področij v zvezi z gradnjo posa­ meznih objektov medregionalnega značaja. Obravnavana materija je izredne važnosti za naše gradbeništvo in slehernega člana našega društva, ne glede na katerem delovnem mestu deluje. Zlasti v fazi obravnave osnutka zakona o projektiranju in grad­ nji objektov bi bilo potrebno, da dobimo pravočasno navedeni osnutek zakona. Osnutek je dostaviti vsem društvom gradbenih inženirjev in tehnikov ter v re­ publiškem merilu uskladiti stališča, da dobimo jasen in uporaben zakon. B ranko Rosina v iš ji gradb. tehnik Na posvetu navzoči zastopniki so podrobneje po­ jasnili, kako nameravajo to vprašanje rešiti. Fakulteta bo z novim učnim načrtom vzgajala gradbene inže­ nirje — komunalne smeri in ne več čiste komunalne inženirje. Na posvetu je bilo danih več sugestij za bodočo vsebino študija komunalne usmeritve s poudarkom, da gre za zelo široko področje znanja. Diplomanti bi morali poleg osnov gradbeništva spoznati tudi osnove ekonomije, zlasti s področja komunalnega gospodar­ stva, pa tudi znanje s področja prostorskega načrto­ vanja, izmere zemljišč in ne nazadnje uporabe elek­ tronskih računalnikov. Vsekakor je zanimiva ugoto­ vitev, da bi se za študij komunalne usmeritve, ki bo predvidoma organiziran v IV. letniku ter IX. seme­ stru na gradbenem oddelku, lahko odločili tudi štu­ dentje drugih tehničnih fakultet (npr. strojne fakul­ tete). Glavna naloga je torej sedaj v pripravi dobrega učnega načrta, kar bo reševala fakulteta in posebna komisija, ki jo je imenovala skupščina SRS. iz strokovnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1971. St. 10 Ing. M. Š i l j a k : Neka zapažanja o putevima u SAD (USA). Str. 193—198, 14 sl. Mgr. Ing. S. E a n k o v i ć : asist, univ.: Energija de­ formacije i konstitutivne veze deplanacione teo­ rije elastičnog štapa. Str. 199—204. Ing. P. B o š n j a k o v i ć : Probijanje tunela mašinom za otkop i utovar bez upotrebe eksploziva. Str. 205—209, 5 sl. Ing. E. M a l i , Ing. V. T u r n š e k : Tehnologija kom­ paktnih hidrotehničkih betona sa osvrtom na mor­ fološke fizikalne i hemijske osobine, III. Str. 210 do 214, 8 sl. Stručne knjige i časopisi. Str. 210—216. U istom broju časopisa Tehnika: Jubilarna skupština Sav. inž. i tehn. Jugoslavije. Teh­ nika 10 — 1971, 1665—1688. Mgr. V. O t a š e v i č : docent univ.: Jedan prilaz utvrdjivanju optimalnih režima i način njihovog stimuliranja. Organizacija rada 10 — 1971, 193 do 200, 6 sl., 3 tab. Ing. M. S t o j a n o v i č : Uticaj stimulacije na efikas­ nost kvaliteta. Organizacija rada 10 — 1971, 200 do 206, 4 sl. Ing. H. G o j a č i č : Organizacija rada 10 — 1971, 206 do 208, 1 sl. Ekonom. S. D ž a k o v i č : Organizacija poslovanja sa ambalažom. Organizacija rada 10 — 1971, 209 do 212, 2 sl. GRADJEVINAR — Zagreb, 1971. št. 10 Dr. Ing. D. M i l o v i č : Naponi i pomeranja u sloju ograničene debljine proizvedeni kružnim teme­ ljem. Str. 247—252, 6 sl., 9 tab. K. B e g o v i č : Problemi planiranja nuklearnih elek­ trana. Str. 253—260, 6 sl., 2 tab. Mgr. Ing. A. R u ž d i ć : Dinamičko programiranje u optimiziranju cestne mreže. Str. 251—265, 7 sl., 1 tab. Ing. V. F a k : Zaštita gradjevina silikonima. Str. 265 do 269, 3 sl. Kratke vijesti. Str. 269—270. Gradjevna mehanizacija. Str. 271, 2 sl. Iz Saveza grad j. inž. i teh. Hrvatske. Str. 271—277. Upute i propisi. Str. 277—281. Obavijesti o medjunar. tečaju iz hidrotehn. Str, 281, IZGRADNJA — BEOGRAD, 1971. št. 12 M. Š v a b i č : 25 godina gradjevinarstva SR Srbije. Str. 2—9, 9 sl. B. Ž e ž e 1 j : Razvoj naučnoistraživačkog rada u gra- djevinarstvu i njegov uticaj na postignute rezul­ tate. Str. 10—20, 11 sl., 1 tab. V. M i j u š k o v i č : Razvoj projektiranja i projek­ tantskih kapaciteta. Str. 21—26, 7 sl. M. J a r i ć i G. N e č a j e v : Razvoj gradjevinske operative i gradjevinskih preduzeča. Str. 27—35, 12 sl., 6 tab. V. P o p o v i č : Razvoj završnih radova i preduzeča za završne radove. Str. 36—41, 6 sl. J. M i l e r : Uzdizanje stručnih kadrova. Str. 42—46,i 6 sl. A. M a r k o v i č : Stambena izgradnja. Str. 47—50, 8 sl., 5 tab. K. M a r t i n k o v i č : Izgradnja javnih objekata. Str. 51—62, 31 sl. A. F 1 a š a r : Izgradnja privrednih objekata. Str. 63—68, 10 sl., 1 tab. R. J a n k o v i č : Izgradnja putne mreže. Str. 69—79, 12 sl., 4 tab. H. E r i č : Mostovi. Str. 80—99, 42 sl. B. T r b o j e v i č : Razvoj hidrogradnje. Str. 100—104, 8 sl., 1 tab. D. M i l o v a n o v : Hidromelioracije u Vojvodini. Str. 105—114, 13 sl., 2 tab. tjjpi ' STANDARDIZACIJA — BEOGRAD, 1971. Št. 12 Početak rada na standardizaciji podnih obloga. Str. 265—266. Predlog standarda o izolacionim lakovima za javnu diskusiju. Str. 267—270 Anotacija predloga standarda. Str. 271—273 Ispravka u standardu o otporu izolacije. Str. 273 Medjunarodna standardizacija Primljena dokumentacija. Str. 274—278 Kalendar zasedanja organa ISC i IEC. Str. 278—280 Informacije ISO. Str. 281 Novi objavljeni jugoslovenski standardi koji stupaju na snagu u 1972. g. Str. 282—285 DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — BEOGRAD, 1971. Št. 222 ILG — 463. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja jula 1971. g., 4 str. ILG — 466. Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja avgusta 1971. g., 4 str. ILG — 467. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u junu 1971. g., 2 str. ILG — 468. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u junu 1971. g., 2 str. DGA — 1160. Projektovanje antierozionog uredjaja pustinjskih oblasti. 38 str., 8 tab., 38 sl. DGA —• 1161. Norme za radove pri naknadnom pred- naprezanju betona u sistemu IMS. 28 str., 17 tab. DGA — 1162. Opšti uslovi za regulisanje odnosa iz- medju učesnika u gradjenju gradjevinskih obje­ kata. 14 str. KI G — 123. Klasifikovani indikatori za gradjevinar- stvo (Prikaze članaka iz stranih stručnih časopi­ sa, od red. br. 740 do red. br. 839). 22 str. TKD — 187. Cene gradjevinskog materijala u julu 1971. g. 20 str., tabele DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — BEOGRAD, 1971. Št. 223 DGA — 1163 a. Ekonomska efikasnost industrijaliza­ cije procesa proizvodnje u gradjevinskim predu- zečima. 42 str. DGA — 1164. Modernizacija proizvodnje i dimenzio­ niranje novih cesta s obzirom na saobraćajno opterećenje. 12 str. DGA — 1165. Pravilnik o tehničkim merama i uslo- vima za izgradnju skladišta eksplozivnih materi­ jala. 24 str. KI G — 124. Klasifikovani indikatori za gradjevinar- stvo. 18 str. TKD — 188. Cene gradjevinskog materijala u avgu­ stu 1971. g. 26 str. Ing. A. S. nove strokovne knjige Prof. Dr. Fritz Keil: ZEMENT — HERSTELLUNG UND EIGENSCHAFTEN (Cement — Izdelava in lastnosti) Springer Verlag Berlin-Heidelberg, 1971 96 slik, 439 strani, vez. DM 88.— Pregled vsebine: Cement kot vezivo v gradbeni tehniki. — Kemija cementnega klinkerja. — Fizikalne lastnosti cementa in betona. — Prirodni in tehnični vplivi na beton. — Procesna tehnika žganja in mletja. — Seznam litera­ ture. — Stvarno kazalo. Knjiga odličnega strokovnjaka nazorno in dokumen­ tirano prikazuje, kako tvorijo' cementna kemija, ce­ mentna in betonska tehnologija temelje modernega grajenja v betonu in to grajenje lahko povedejo na popolnoma nova pota. Po temeljnih pojmih in normah o cementu in betonu spozna bralec vse najvažnejše podatke o cementnem klinkerju in njegovih posebno­ stih, kako se iz žgalne mase tvorijo klinkerski minerali in kako tufi in pucolani v fino mleti obliki reagirajo z vodo. Za razlago in razjasnitev teh dosti občutljivih pojavov služijo kristalografija, fizikalna kemija, ko­ loidna kemija in termokemija — njihove posebnosti in zmogljivosti so v knjigi nazorno prikazane. Drugi del knjige podaja, kako so trdnosti, gostote, prostorska obstojnost, odpornost proti zmrzovanju in življenjska doba betona odvisne od sestavin, od fine strukture cementnega kamna, od priprave, mešanja, zgoščevanja in temperature, nadalje kako preiskujemo trdnost in ugotavljamo ter prikazujemo rezultate. Tretje poglavje podaja spremembe betona in vlo­ žene armature pod vplivom atmosferskih pogojev kot tudi korozivnih tekočin in plinov ter ukrepe, s kateri­ mi lahko beton proti takim vplivom zaščitimo. Zadnje poglavje obravnava vprašanja žganja in mletja, torej tehnologijo cementne proizvodnje ter vpli­ ve, ki učinkujejo na zmogljivosti cementarne. Problemi toplote in porabe energije, peči in njihova gradnja z upoštevanjem najustreznejših materialov. Prof. Ing. O. Graf: DIE EIGENSCHAFTEN DES BETONS (Lastnosti betona) Springer Verlag Berlin-Heidelberg, 1971 348 slik, 71 tabel, 346 strani, vez. DM 60.— To je druga izdaja znamenite knjige, ki sta jo pri­ pravila W. Albrecht, Otto Graf — Institut pri Tehniški visoki šoli Stuttgart in H. Schäfler, Državna gradbena šola Stuttgart. Bralec najde v knjigi množico spoznav in ugotovi­ tev o lastnostih betona. V prvem delu so podrobno pri­ kazane lastnosti različnih vrst cementa, raznih dodat­ kov in pa tehnologija mešanja, skratka vse pomembne ugotovitve o cementni malti in betonu. W. Mandry: ÜBER DAS KÜHLEN VON BETON (O hlajenju betona) Springer Verlag Berlin-Heidelberg, 1971 111 slik, 146 strani, vez. DM 33.— Glede na vsebino, izbor primerov in celotno teh­ nično dokumentacijo je knjiga vzoren vzgled dobro obdelanega ožjega tehnološko-problemskega področja. Kakor je naslov sicer skromen, najde strokovnjak v knjigi množico teoretičnega in praktičnega znanja, teh­ nične podatke in najboljše napotke za izračun toplot­ nega režima v betonskih telesih. Dipl. Ing. A. Basalla: BAUPRAKTISCHE BETONTECHNOLOGIE (Betonska tehnologija za gradbeno prakso) Bauverlag Wiesbaden, 1971 50 slik, 20 tabel, 148 strani, vez. DM 20.— Druga, popolnoma predelana izdaja, ki v celoti upo­ števa nova spoznanja in dognanja na področju beton­ ske tehnoolgije in zlasti poudarja izredni pomen vodo- cementnega faktorja. Ta nenavadno aktualna knjiga nudi vsakemu gradbenemu inženirju in tehniku vse potrebno znanje iz praktične betonske tehnologije na temelju novih norm. Dipl. Ing. E. Oehm: STADTAUTOBAHNEN (Avtoceste v mestih) Bauverlag Wiesbaden, 1971 450 strani, številne tabele, vez. DM 140.—- Vsebina posameznih poglavij: Gradnja mest in promet. — Načrtovanje in izved­ ba. — Javni osebni lokalni promet na mestnih avto­ cestah. — Pravno1 zavarovanje za sistemsko načrtova­ nje. — Svetloba in osvetljevanje. -— Mestne avtoceste v nivoju. — Dvignjene ceste. — Poglobljene ceste. — Predori. — Pripravljalna dela. — Gradnja avtocest skozi mesta. — Izbira materialov: beton, asfalt. — Var­ nost prometa. — Ekonomski in sociološki momenti pri gradnji mestnih avtocest. Dr. Ing. Ludwig Schreiber: LÄRMSCHUTZ IM STÄDTEBAU (Zaščita proti hrupu pri gradnji mest) Bauverlag Wiesbaden, 1971 80 strani, številne tabele, vez. DM 15.— Druga, pregledana izdaja prinaša akustično tehnič­ ne osnove in zaščitne ukrepe proti hrupu pri gradnji mestnih predelov. Vsebuje vse predpise in navaja iz­ vedbene primere. Dipl. Ing. H. Hossdorf: MODELLSTATIK (Modelna statika) Bauverlag Wiesbaden, 1971 156 slik in tabel, 259 strani, vez. DM 77.— Knjiga obravnava zelo moderno in hkrati zelo per­ spektivno področje »modelne statike« po naj novejših podatkih in ugotovitvah. Prikazane so sodobne mož­ nosti za konstruktivne načrte, ki se modelni statiki od­ pirajo spričo izrednega razvoja kompjuterske in meril­ ne tehnike v zadnjem razdobju. Dr. Ing. H. Lorenz: TRASSIERUNG UND GESTALTUNG VON STRASSEN UND AUTOBAHNEN (Trasiranje in oblikovanje cest in avtocest) Bauverlag Wiesbaden, 1971 965 slik, 101 tabela, 440 strani, vez. DM 135.— Znani avtor podaja v tej knjigi, ki je hkrati od­ ličen priročnik, do podrobnosti celotno področje trasi­ ranja in oblikovanja modernih cest in avtocest, s po­ sebno pozornostjo na vključevanje ceste v naravno okolje. Knjiga je izredno popolna dokumentacija pri­ merov trasiranja, trasirne statistike in gradbene sta­ tistike. P rof. B. F. Z A V O D Z A R A Z I S K A V O MERITVE POD BETONSKO OBLOGO DOVODNEGA KANALA HE SREDNJA DRAVA 1 V spodnjem pasu betonske obloge brežin do­ vodnega kanala HE v Zlatoličju so po hudem nalivu z dne 17. 7. 1967 nastale razpoke. Da bi ugotovili vzrok teh razpok, je bil napravljen po­ skus, ki je simuliral enake pogoje, kot so bili ob nalivu. Za poskus je bilo v betonsko oblogo bre­ žine (plošča št. 105) vgrajenih 6 piezometrov ter še 2 v oblogi dna, s katerimi je bil merjen vodni pritisk, ki je nastal pod ploščami. Voda je bila v enaki intenzivnosti kot katastrofalni dež nali- vana iz rezervoarjev, postavljenih na kroni na­ sipa. Poskus je popolnoma potrdil domnevo o nastanku razpok, saj je bilo dokazano, da je bil edini vzrok vodni pritisk, ki je ob nalivu nastal pod še nedograjeno podlogo. Na temelju posku­ sa je bila projektirana sanacija poškodb in pred­ pisana hitrost praznjenja kanala, ki bo nujno ob vsakem remontu elektrarne. KOMPENZACIJSKO TEMELJENJE STOLPNIC NA TRGU REVOLUCIJE V LJUBLJANI Zemljišče, na katerem se gradijo objekti Trga revolucije, sestavlja savski prodni nanos, ki sega do globine 6 m pod površjem. Temu sledijo holo- censki sedimenti sivih srednje gnetnih meljnih glin, ki segajo do globine ca. 15 m. Nižje sloje sestavljajo ponovno savski nanosi. Podtalnica se pojavlja v dveh horizontih približno v globini 5 m in v globini 15—17 m. Temeljenje stolpnic je bilo izvedeno v globini 10,4 m pod površjem, kjer imamo geološke pritiske 20,44 t/m2. Objekt je bil temeljen s šesterokotno temeljno ploščo s stranico 25 m in višino 4,5 m. Pri tem je obtežba z objek­ tom pri normalni obremenitvi enaka teži izkopa. Kontaktni pritiski pod togo temeljno konstruk­ cijo so bili pri dimenzioniranju plošče upošte­ vani. Meritve usedanja objektov kažejo lepo so­ glasje z računsko dobljenimi vrednostmi. INJEKCIJSKA SIDRA Ob rekonstrukciji železniške proge Ljublja­ na—Dobova je bil del opornih zidov v plazovitih pobočjih pri Hrastniku zgrajen kot sidrani opor­ ni zid. Material v teh pobočjih je iz starih pla­ zov in je sestavljen iz zmesi gline, laporja in dolomitnega grušča. Izkop za klasični težnostni oporni zid z zunanjim opiranjem odkopa bi bil zelo težaven in drag ter se je zato izvedel z gna­ nim opažem in sidranjem. Vgrajena injekcijska sidra so nosilnosti 18—25 ton. Tak sistem gradnje je omogočil široko delovišče v zaporednih eta­ žah, varno delo in uporabo mehanizacije, ker v samem odkopu ni bilo nobenih razpok. Razen tega je bila tudi preprečena možnost aktiviranja plazu, saj se zaradi prednapenjanja sider ni po­ rušilo obstoječe ravnotežje v pobočju. MATERIALA IN KONSTRUKCIJ INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X III 1 Serijo: PREISKAVE JA N U A R 1972 Tabelarični pregledi trdnosti blokov iz poroznega keramzitnega betona1 * TABELA 1 Programirana sestava kompaktnih keramzitnih betonov brez pepela Keramzit — ekspandirana glina izvora »Polet« Novi Bečej M a l t a Oznaka razmerje malte k. d ro ­ bir k. dro­ bir ce­ ment vodna potreba malte betona VCG VA V 0/5 C VPdrob. VPC voda dm 3 dm 3 dm 3 kg kg dm 3 dm 3 dm 3 TO 300 700 700 1150 484 210 140 350 SO 300 700 700 1150 484 210 140 350 HO 300 700 700 1150 484 210 140 350 JO 340 660 660 1090 548 198 159 357 KO 380 620 620 1022 613 186 178 364 LO 380 620 620 1022 613 186 178 364 MO 420 580 580 957 678 174 197 371 NO 460 540 540 890 742 162 215 377 RO 500 500 500 825 806 150 234 384 Oznaka betona B e t o n razm erje betona VM 5/10 dm 3 dm 3 zrna 5/10 kg k. dro­ bir 0/5 kg ce­ ment DC kg vodna potreba zrna „ _ 1+_ be - 5/10 malte tona dm 3 dm 3 dm 3 račun. gost. kg/m 8 TO 250 750 825 288 121 67 88 155 1389 SO 350 650 715 402 170 59 123 182 1469 HO 450 550 605 519 218 50 157 207 1548 JO 450 550 605 490 246 50 161 211 1552 KO 450 550 605 460 276 50 163 213 1554 LO 500 500 550 511 307 45 182 227 1595 MO 500 500 550 478 339 45 185 230 1597 NO 500 500 550 445 371 45 189 234 1600 RO 500 500 550 413 403 45 192 237 1603 1 Priloga k članku: V. Namorš, M. Rojec, T. Gečev — Trdnost blokov iz poroznega keramzitnega betona. Gradbeni vestnik 1. 1972 št. 1. Korigirana (dejanska) sestava poroznih keramzitnih betonov brez dodatka in z dodatkom pepela ter rezultati preiskav na tankosten- skih termoizolacijskih blokih 390 X 290 X 195 mm, celotnega volumna bloka ca. 22 dm3 in izvotljenosti bloka (vol. lukenj od cel. volumna) 30 °/# Keramzit — ekspandirana glina izvora »Polet« Novi Bečej Sestava poroznih keram zitnih betonov Tlačna trdnost Prostor. teža bloka Dekla- Oznaka (serija) drobir 0—5 zrna 5—10 cem ent EFP voda vol. por. prost, teža v svež. st. prost, teža po 28 dneh po 28 dneh na cel. prerez računska na neto prerez v svežem stanju po 28 dneh rirana marka bloka kg/m 3 kg/m 3 kg/m 3 kg/m 3 dm 3/m 3 dm 3/m 3 kg/m 3 kg/m 3 kp/cm 2 kp /cm 2 kg/dm 3 kg/dm 3 kp/cm 2 TO 228 652 96 — 144 210 1120 1050 35,5 59 0,78 0,72 25 TP1 209 600 88 62 166 210 1125 1080 36,2 60 0,78 0,74 25 TP2 209 600 88 125 198 150 1220 1160 44,7 74 0,84 0,80 25 SO 329 587 139 — 173 180 1228 1190 35 58 0,84 0,82 25 SPI 317 565 134 51 193 160 1260 1230 35 58 0,88 0,86 25 SP2 330 586 139 107 229 74 1390 1365 62 102 0,96 0,94 50 HO 429 500 180 — 171 174 1280 1210 34 56 0,90 0,85 25 HP1 421 490 177 52 195 137 1335 1300 37 61 0,94 0,91 25 HP2 423 493 177 106 224 80 1423 1370 60 99 1,00 0,96 50 Podatek vsake serije je rezultat povprečne vrednosti petih preizkušancev. Korigirana (dejanska) sestava poroznih keramzitnih betonov brez dodatka in z dodatkom pepela ter rezultati preiskav na debelo- stenskih termoizolacijskih blokih 390 X 290 X 195 mm, celotnega volumna bloka ca. 22 dm3 in izvotljenosti bloka (vol. lukenj od cel. volumna) 20°/o Keramzit —■ ekspandirana glina izvora »Polet« Novi Bečej Sestava poroznih keram zitnih betonov Tlačna trdnost Prost. teža bloka Oznaka (serija) drobir 0—5 zrna 5—10 cem ent EFP voda vol. por. prost, teža v svež. st. prost, teža po 28 dneh po 28 dneh na celoten prerez račun­ ska na neto prerez v sve­ žem stanju po 28 dneh rana marka bloka kg/m 3 kg/m 3 kg/m 1 kg/m 1 dm 3/m 3 dm 3/m 3 kg/m 1 kg/m 1 kp/cm 1 kp/cm 1 kg/dm 3 kg/dm 3 kp/cm 2 HO 447 522 188 — 178 137 1335 1280 60 93 1,04 1,00 50 HP1 428 498 180 57 197 122 1360 1300 69 107 1,06 1,01 50 HP2 429 500 180 114 222 68 1445 1370 96 149 1,13 1,07 75 JO 439 542 220 — 189 104 1390 1330 70 109 1,09 1,04 50 JP1 441 544 221 42 212 58 1460 1380 93 144 1,15 1,08 75 JP2 418 517 210 81 215 73 1440 1380 103 160 1,12 1,08 100 KO 398 523 238 — 184 135 1343 1290 74 115 1,05 1,01 50 KP1 403 529 242 56 220 70 1450 1400 104 161 1,14 1,10 100 KP2 383 504 230 106 237 61 1460 1410 118 183 1,13 1,09 100 LO 439 472 264 — 215 140 1390 1370 86 133 1,09 1,08 75 LP1 439 473 264 52 242 90 1470 1440 111 172 1,13 1,11 100 LP2 417 449 250 99 255 87 1470 1430 108 167 1,13 1,10 100 MO 434 499 308 — 209 92 1450 1430 118 183 1,12 1,10 100 MP1 426 490 302 38 224 72 1480 1440 117 181 1,15 1,11 100 MP2 406 469 289 73 233 75 1472 1450 118 183 1,16 1,14 100 NO 416 514 347 — 218 65 1495 1460 124 192 1,17 1,14 100 NP1 402 496 334 31 227 66 1490 1450 124 192 1,16 1,13 100 NP2 395 487 328 61 229 53 1500 1460 132 204 1,17 1,14 125 RO 390 520 382 — 218 53 1510 1470 132 204 1,18 1,15 125 Podatek vsake serije je rezultat povprečne vrednosti petih preizkusancev. TABELA 4 Programirana sestava kompaktnih keramzitnih betonov Keramzit — ekspandirana glina »Leča« izvora Fehring — Avstrija (»Leca - Normal«) razm erje malte VCG V A dm 8 dm 3 M a l t a “ line ekS‘ cem ent oTs 0/3 c dm s kg kg vodna VP drob. dm* potreba VP cem. dm 3 malte VP malta dm 3 razm rje betona VM WU dm 3 dm 3 zrna V 3/7 dm* 3/7 3/7 kg zrna V 7/12 dm 3 B e t o n 7/12 drobir 7/12 0/3 kg kg cem ent DC kg vodna potreba VP VP VP zrn m alte betona dm 3 dm 3 dm3 račun. gostota kg/m 3 20 300 700 700 805 484 245 140 385 380 620 310 279 310 230 306 184 50 146 196 1195 AO 300 700 700 805 484 245 140 385 450 550 275 247 275 203 362 218 50 173 223 1253 BO 340 660 660 760 548 231 159 390 450 550 275 247 275 203 342 247 50 175 225 1264 CO 380 620 620 713 613 217 178 395 450 550 275 247 275 203 321 276 50 178 228 1275 DO 420 580 580 666 678 203 197 400 450 550 275 247 275 203 300 306 50 180 230 1286 EO 460 540 540 622 742 189 215 404 450 550 275 247 275 203 280 334 50 182 232 1296 FO 500 500 500 575 806 175 234 409 450 550 275 247 275 203 259 362 50 184 234 1305 TABELA 5 Korigirana (dejanska) sestava poroznih keramzitnih betonov ter rezultati preiskav na debelostenskih termoizolacij­ skih blokih 390 X 290 X 195 mm, celotnega volumna bloka ca. 22 dm3 in izvotljenosti bloka (vol. lukenj od celotnega volumna) 20 fl/o Keramzit — ekspandirana glina »Leca« — Fehring Avstrija »Leca - Normal«) Sestava poroznih keram zitnih betonov Tlačna trdnost Prost, teža zidaka Dekla- Oznaka (serija) drobir 0/3 zrna 3/7 zrna 3/12 cem ent voda vol. por. prost, teža v svežem stanju prost, teža po 28 dneh po 28 dneh na cel. prerez račun­ ska na neto. prerez v svežem stanju po 28 dneh Tirana marka bloka kg/m 3 kg/m 3 kg/m 3 kg/m 3 1/m3 dm 3/m 3 kg/m 3 kg/m* kp /cm 2 kp /cm 2 kg/dm s kg/dm 3 kp/cm 2 20 232 210 174 139 155 245 910 880 27 42 0,71 0,68 25 A 0 285 194 160 171 180 213 990 950 29 44 0,77 0,74 25 BO 276 200 164 200 180 193 1020 980 32 50 0,79 0,76 25 C0 250 193 158 216 183 218 1000 965 25 38 0,78 0,75 25 DO 25G 211 174 262 202 145 1105 1070 34 53 0,86 0,83 25 E0 231 203 167 275 191 176 1067 1010 33 52 0,82 0,78 25 F 0 230 220 180 322 208 110 1160 1110 50 77 0,90 0,86 50 Podatek vsake serije je rezultat povprečne vrednosti petih preizkušancev. SALONIT ANHOVO AZBESTCEMENTNI IZDELKI industrija cementa in azbestcementa a v t o k l a v i r a n e tlačne Cevi Za VOdOVOde Anhovo Jugoslavija jn namakalne sisteme Sedež podjetja 65210 Anhovo Telefon: (065) 78 030 Telegram: salonit anhovo Telex: 34329 yu anhovo Prodajni sektor 65001 Nova Gorica, Kidričeva 20 Telefon: (065) 22 012 Telegram: salonit nova gorica Telex: 34320 yu anhovo Predstavništva: a v t o k l a v i r a n e cevi za cestno in kabelsko kanalizacijo, drenaže ter zaščitne cevi za toplovodne napeljave a v t o k l a v i r a n e cevi in cevni filtri B i s t r a I za vodovode, industrijo in rudarstvo a v t o k l a v i r a n e cevi za hišno kanalizacijo, ventilacijske sisteme in jaške za smeti valovite in ravne plošče, naravno sive in barvane, za strehe, fasade in montažne elemente Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Zagreb CEMENTI portland cement PC 550, portland cement z dodatkom žlindre PC 25z 450 in specialni cement S a I o d u r Zahtevajte prospekte in informacije KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TEKO ČI R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O MESTO IZDELUJEMO MONTAŽNE HALE