ZANIMALO VAS BO
Gunceljski zadružni dom je pred leti kazal precej drugačno podobo kot jo ima danes — bU je namreč precej zanemar-jen in razpadajoč. V njem je bila tudi go-stilna, ki jo je vodil zasebnik. Gunceljča-ni so v njej res dobili pijačo za pogasitev najhujše žeje, toda razmere, v katerih je gostilna delovala, so bile zelo slabe. Zato so sanitarni inšpektorji gostilno tudi zapr-li in Gunceljčani so tako povsem na Ie-pem ostali še brez tiste skromne gostilne, ki so jo imeli.
• Preko krajevne skupnosti so iskali no-vega lastnika gostinskega lokala, ki bi bil pripravljen vložiti tudi nekaj sredstev. Ta-ko so se dogovorili z Gradbenim podjet-jem   Megrad, TOZD Družbeni standard, da v zadružnem domu uredi svoj lokal.
•   Dom so res  temeljito preuredili,  v njem   napravili   štiristezno   avtomatskc kegljišče, ob njem sodoben bife, poleg te-ga pa so odprli še taverno »Am-Am«. Prav okrog  te  taverne pa so se dolgo lomila kopja občanov, saj je bilo splošno znano, da je to najdražja restavracija v Sloveni-ji, kjer si Jahko za večerjo v dvoje pora-bil 600 novih dinarjev in seveda več. Res je, da si za ta denar dobil jedila, ki jih drugače ne dobiš skoraj v nobeni drugi restavraciji, da si si lahko privoščil tudi francoski šampanjec, katerega steklenica je stala 600 dinarjev, res pa je tudi, da kakšnega   navadnega   merlota enostavno nisi mogel piti, ker ga pač niso imeli. Pa ostalih cenejših vin tudi ne!
•  Toda tako poslovanje je sedaj že pre-teklost! V tej nekdaj zloglasni restavra-ciji sedaj ponujajo menuje, ki stanejo od 35—45  dinarjev, malice ponujajo po  15 dinarjev, postrežejo pa tudi z »običajni-mi«   vini, ki stanejo od 50—60 dinarjev liter.
•  Zgodovino te nekdaj zloglasne resta-vracije »Am-Am« smo hoteli nekoliko po-drobneje osvetliti in zato smo poprosili direktorja    TOZD    Družbeni     standard Frana Horjaka, da nam nekaj več pove o tem.
•  »Res je, da je v zadružnem domu bila pred Megradovimi lokali zasebna gostil-na.   Krajevna   skupnost je zaradi slabih izkušenj glede oddajanja prostorov za go-stinski  lokal  zasebnikom iskala primer nejšega partnerja in tako je prišlo do so-
Obljubijajo nov veter v »zloglasnem« Am-amu
Bo ,,Am-am" še bav-bav?
KONEC JE EKSKLUZIVNOSTI ZARADI KATERE JE BILA TAVERNA PRANA CELO V TV ŽEHTNIKU
delovanja z GP Megrad. Megrad je že-ta-krat iskal prostore, kjer bi lahko uredil svoje kegljišče, ki ga je do takrat za po-trebe rekreacije svojih delavcev imel na-
jetega na Kodeljevem. Ker filmske pred-stave v kinodvorani niso bile več priljub-ljene, smo se odločili prostore preurediti. Uredili smo svoje kegljišče, ob njem bife, pa taverno »Am-Am«, poleg tega pa še dvorano s 130 sedeži.
• Za dnevne potrebe občanov Guncelj smo uredili bife, vendar pa je Megrad že-
lel urediti tudi moderno restavracijo, ki bo funkcionalna in primerna vsaj nasled-njih deset let. Toda Megrad si nikakor ni želel restavracije, ki bi diferencirala ob-čane, ki bi jih kategorizirala na tiste z bolj debelo denarnico, ki si bo kdaj lahko privoščil kosilo ali večerjo v »Am-Amu« in tiste, ki jim denarnica tega ne dopušča.
•  Zaradi različnosti pogledov na poslo-vanje taverne med vodstvom taverne in ostalimi zaposlenimi v Megradu je prišlo po  tej   preusmeritvi tudi do kadrovskih sprememb, tako da se je zamenjalo kar okrog 80 odstotkov zaposlenih«, je svojo pripoved o dosedanji zgodovini Am-Ama zaključil direktor Horjak.
•  »Kako pa sedaj posluje ta restavraci-ja?«
•  »Danes služi kuhinja restavracije, ki lahko sprejme 45 gostov, za pripravo 180 toplih obrokov, ki jih prevzemajo nekate-re delovne organizacije v neposredni bli-žini, tople malice pa lahko dobite tudi v restavraciji in bifeju. Restavracija »Am-Am« sprejema sedaj večje skupine ob raz-nih jubilejih — v zgornji dvorani lahko postrežemo do 130 gostom, v klasični re-stavraciji pa pripravljamo razna svečana kosila ob raznih jubilejih, porokah, lahko priredimo poslovna kosila in večerje in podobno. V  kratkem bomo odprli tudi lastno slaščičarno prav tako v zadružnem domu, kjer bomo izdelovali slaščice za hladne obroke med delovnim časom in pa za družbeno prehrano delavcev Megrada.
•  Po novem letu pa se je sedanja de-lovna skupina v taberni odločila, da bo vsako soboto v restavraciji zabava, kjer bodo ob klasični plesni glasbi lahko za-plesali tudi nekoliko starejši. Prav gotovo bo ta poteza naletela na ugoden odmev, saj tovrstnega lokala v Ljubljani doslej ni bilo«, je dejal tovariš Horjak.
•  »Kakšni pa so nadaljnji načrti Megra-da?«
•  »Skupaj s krajevno skupnostjo bomo morali dokončno urediti še preostali del vrta,   saj so poleti bližnji gozdovi polni sprehajalcev,   ki  bi ob povratku domov prav gotovo radi še malo posedeli na sve-žem zraku ob kakšnem »tekočem pribolj-šku«, je zaključil svoj odgovor direktor Horjak.
France Kmetič