Š*„ 67.
V* Gorici, v soboto dao 1'2. avgusta  1903.
Iah»ja trikrat na teden ˇ lestlh ladanjlb, in
sioer: vsak torek, eetrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, reeerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti prejemava  ali v Goriei   na dom pošiljana:
Vse leto......  . 13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta  ........   S . 40 ,   ,    ,   1-10
Posamične Številke stanejo 10 vin.,"/.    . ,      ...-. ,,., Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob  sredah" ,n sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki nlio Itv. 11 v Gorici v«GoriSki Tiskarni* A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroČila brei doposlaae naročnine te ne oziramo.
Oglasi In poslani«« se radunijo po petit-vretah.. če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaki vrsta. Tečkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora-— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXIir
»Vse za omiko, svobodo in napredek.! c    Tfr. K. Lavris.
Uredništvo se nahaja v Gosposki uk'oi 5t 7 v Gorioi v I. nadetr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo ss nahaja v Gosposki ulici Žt, 11.
Naročnino ta oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi n J se poglljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le iipravnlStvu.                                              J
»FBIMOBEC«
izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
w,'®0^\in lPrim«eo» se prodajata ˇ »oriol v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi «n Jellersit* v Nunski uhoi; — v Trstu v tobakami Lavrenčifl na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte deUa MBbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A. Gabr&ček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Po občnem zboru
»Krojaške zadruge".
V četrtek torej seje vršil v »Goriški Čitalnici" obfini zbor propadle »Krojaške zadruge". Od naše strani se je povdarjalo že naprej, da je ta občni zbor neveljaven, ker se ni zadostilo pri sklicanju pravilom. Vse, kar so tam sklepali, je neveljavno. Ako bi bilo veljavno, potem re3 ne vemo, čemu so tu pravila in zakoni. Vendar ne radi tega, da se jih bodo klerikalci dosledno ogibali, pri {.eni pa natvezavali svetu mnenje, da so storili vse prav, da so vsi njihovi koraki strogo zakoniti ter da so kar poosobljeno izpolnjevanje pravil in zakonov, Ponavljamo torej, da je bil obfini zbor neveljaven, saj je vendar za Člane Kr. z. velevazno, da imajo pred občnim zborom upogled v račune. Ali poleg drugega so se izognili tudi temu ter tako šli mimo § 94. c) pravil, ki ukazuje jasno, da letni račun, razkaz zadružnega premoženja, predloge na-čelstva in poročilo nadzorništva mora predsednik načelstva razpoloviti najmanj 8 dni pred občnim zborom zadružnikom v pregled ter isto obvestiti v vabilu k rednemu obč-nonu zboru, Ako se ne drži tako važne določbe, potem mislimo, je pač brez dvoma, da občni zbor, kateremu ni sledilo prej to, kar je ukazano v omenjenem paragrafu, je neveljaven. Zakone in pravila imamo, da se jih izpolnjuje in ravna po njih, in sodnijaje dolžna skrbeti, da se to zgodi.
Ker je torej občni zbor neveljaven, zato hočemo le na kratko omeniti, kaj se je godilo na tem občnem zboru, v kolikor se o tem javno govori. Kavči so se potrudili na vse kriplje, da so nagnali na občni zbor ljudi, katere so preslepili že poprej, tako da so bili preparirani in se je vedelo o njih, da potrdijo vse, kar jim predloži in pove na tem občnem zboru zastopnik Centrifuge. Račune, sklenjene za leto 1902,, je razumel le gospod Svitoslav P r e m r o v, uradni vodja Centrifuge. Prišel je in razlagal jih je s tistim zanosom in s tisto samozavestjo, katera dičita vse »katoliške* bilancierje, ki branijo — slabo stvar t Razlagal je in razlagal n povedal, da je res Centrifuga kupila Kr.
z. Njegovi računi so tako čisti, da so poslušalci strmeii, ko jim je. dajal razumeti, da je bih končen, lanskega leta še nekakega prebitka okoli 24.000 K. Torej stanje koncem leta dobro, par dnij pozneje pa je buknilav Kr. z. na dan vsa tista klerikalna mizerija, ki se pojavlja po katoliških zadrugah kakor hud oblak pred nevihto. In prišla je nevihta. Bilo je preveč blaga, dolgov na vseh koncih in krajih polno — par dnij poprej pa kažejo računi čisto in celo prebitek, Kdor zna, zna. Dr. Pavletič je imel prav, ko je rekel, da razume račune le g. Svitoslav. Zboro-valci so pričakovali radovedno, kaj poveraz-svitljeni računar o — deležih. Ali tu je bil strašno previden. Mi smo rekli, naj bi pre-čitali na tem občnem zboru obvezno izjavo Centrifuge, da od članov ne bo nič zahtevala ter da jim izplača deleže. S tako vestjo so imeli potolažiti člane, ali te tolažbe ni bilo, marveč Svitoslave se je iz te zagate iz-vil tako lepo, kakor sta se izvijala doslej »Gorica« in »Prira. List", Utis jo bil ta, da bo z izplačilom dele žov »šafli* kaj l Priča za to nam je tudi biljenski kurat Roječ (m e n d a je bil on), ki je reke), da ako se no bo moglo izplačati deležev, potem bi se združilo nekaj duhovnikov, ki bi zložili toliko, da bi se izplačali deleži vsaj revnejšim zadružnikom. Lepa tolažba! Namesto obveze od strani Centrifuge, da ne bo nič zahtevala od Članov ter da jim izplača deleže, pa taka tolažba za člane, da se zberejo nunci, če že ne bo drugače, ter dajo toliko, da se izplača baš reveže med Člani Kr. z. Ta je lepa ! To se pravi: Vi, člani, obrišite se pod nosom (oprostite nam vulgarno frazo!), ne dobite nič nazaj! Centrifuga je kupila Kr. z. po ceni, dočim bi se bilo na drug način prodaje dobilo mnogo več, takrat je |lo za žepe zadružnikov, ali na to, ko je bila tista nečedna kupčija sklenjena, pa je zadrgnila svoj žep in članom Kr. z. ga noče več odpreti... In na vse to se dobijo ljudje, ki so tako slepi, da odobrijo vse, kar jim natvezijo na takem shodu za to plačani lju, je !... Zbranih je bilo ^koli 40 ljudij, nekaj nuncev, nekaj podrepaikov, naših somišljenikov je bilo malo, no, občni zbor je, kakor smo rekli, neveljaven.
Gromovnik na tem neveljavnem občnem zboru je bil Svitoslav Premrov, uradni vodja Centrifuge, (kakšne šarže ima pri K. z,, ne vemo), ki je vihtel svoj tomahavk nad bivšim poslovodjo in nad Gabrščekom, To se umeje, Pripovedoval je, da vsega je kriv bivSi poslovodja, nd, in seveda tudi A. Ga-bršček. To se umeje. Svitoslav je mesaril bivšega poslovodjo, za nemarno načelstvo in nadzorstvo, ki ni vršilo svoje dolžnosti, ki je gospodarilo do skrajnosti zanikerno in ki je dejanski krivec propada Kr. z., pa ni imel grajalne besede. Seveda no. Svojih gospodarjev ne bo obsojal dobro plačan uslužbenec ! Ali za to pa je sodil ta razsvitljeni klerikalni računar toliko bolj bivšega poslovodjo I (Ej, Svitoslave, Svitoslave, ne sodite, da ne boute sojeni!) In v tej ognjeviti unemi »za pravico in poštenost*, kakor pravi »Prismo-jsnčo*, je grdo bevskal na nekega člana, ki se je osmelil vprašati, zakaj da niso sklicali poprej občnega zbora, takrat ko se je jela bližati Kr. z. katastrofa. Da bi ne bil tega storil! Razjarjeni Svitoslav ga jo nahrulil, da je bilo grdo, Jupiter tonans se gre lahko skrit pred njim. In da je bila sveta ogorčenost še popolnejša, je vstal dohtar Pavlica s svojimi jezuitskimi potezami, ki bi delale »čast* kakemu inkvizitorju, ter predlagal, da se izroči one, ki so Škodovali zadrugi, sodniji. Prav je povedal J Le pred sodnijo Ž njimi, namreč z načelstvom in nadzorstvom Kr. z., saj so vsi kaznivi, ker so škodovali zadrugi, jo izdali Centrifugi ter nabrisali člane za lepe denarje. Kazen za to jih mora zadeti. To je prav....
Klerikalci se bodo bahali s tem občnim zborom, o tem smo prepričani, alt v resnici pa je bil ta zbor le huda obsodba onih ma-tadorjev, ki so zapleteni v tisto nečedno kupčijo med Kr. z. in Centrifugo. Strupeno sikanje na druge kaže le obsodbo sikače v. Ali kljub temu pojdejo v svoji smelosti naprej ter se bodo bahali. Pri tem pa seveda bodo govorili resnico, čisto resnico, in nič drugega nego resnico, kakor jo je govoril na občnem zboru n. pr. gospod Svitoslav, ko je rekel, da so sklicali občni zbor prostovoljno, ne da jih je kdo prisilil v to! Ha, ta je lepa 1 Gosp.   Svitoslave, ali ste slišali
kedaj tiste latinske besede: Diligite veritatem, filiam DeiJ? Saj je vendar dr. Pavletič prosil v posebni vlogi sodnijo, naj podaljša rok, od nje ukazan za sklicanje občnega zbora, za toliko časa, da se vrne Svitoslav Premrov, ki edini razume račune Kr. z. Kako si torej tolmači g. Sv, Premrov pojem »prostovoljno*?!,,,
Utis, kateri je zapustil neveljavni občni zbor Kr. z., je ta, da so krivi propada Kr,z. klerikalci, ker so tako »uzorno« gospodarili, in da je vse do pike res, kar je bilo pisano o Kr, z. v »Soči*. — O tem občnem zboru pa bomo še govorili.
Deželna norišnica.
n.
»II Gazzeltino popolare* jo pisal glede na ogledovanje prostora Podturnom, določenega za deželno norišnico, ter glede na pregledovanje načrtov slično kakor ,1/Eco", Trdil je, da oficijelno je bil pozvan dr, Paetz, izroči se le o načrtih, sam, iz svojega nagiba pa je začel vpraševati po tem, kako je zemljišče, koliko je stalo, ter aH bo mogoče razširiti norišnico v slučaju potrebe. Glede* na to je dobil od strani komisije odgovore, ki so bili sicer odgovori, ali niso povedali tega, kar je hotel vedeti dr, Paetz. Šele zdravniki tukajšnje mestne ženske bolnišnice so mu v pogovoru povedali, kako drago so kupili tisto zemljišče Podturnom. Dr. Paetz se je začudil in zavzel, kakor tudi, ko so ga opozorili na bližino šem-peterskega pokopališča. Ni se razpravljalo o tem zemljišču, je rekel dr. Paetz, ali dopade mi, samo preblizu mesta je. Na to stran so mu rekli v komisiji, da je potrebno, da se nahaja zavod za umobolne v bližini, in sicer radi krajevnih razmer, glede" nabave potrebščin, glede razsvetljave, zdravnikov, šol itd. Ni se govorilo drugo, je rekel psihijater, ker sem čutil, da se nahajam pred dejanjem, katero se smatra že dokončanim. Zdravniki iz mestne bolnišnice so na to razgrnili pred psihijstrom zemljevid in pokazali so mu, kje stoji zemljišče za norišnico, kake so okol-ščine in kako  raste mesto na to stran. Dr,
Križarji.
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. SieBk!ewl<?J!. - Posl. Podnuski. (K*nec)
In tako udari krdelo na krdelo, in kmalu je na tisoče in tisoče Križarjev napadalo vtrujene poljske prapore. Nemci so radostno zakričali, ko so videli, da jim prihaja pomoč.
Okrutna borba se je znovič razvnela na vsej Črti. Zemlja se je zalila s potoki krvi, nebo se je pokrilo z oblaki, oglasil se oddaljen grom, kakor bi se nebo samo hotelo pomešati med to grozno borbo.
Zmaga se je jela že nagibati na nemško stran. Poljske vrste se jamejo zibati in Križarji jamejo jed-noglasno popevati zmagonosno pesem: -Christ ist srstanden«
Ali tu se zgodi še nekaj groznejšega.
Jeden Križar, ki je že ležal na tleh, razpara z nožem trebuh konju, na katerem je sedel Martin iz Vrotimovie, noseč veliko, vsej poljski vojski sveto poljsko kraljevo zastavo s kronanim orlom. Konj in jezdec padeta oba h krati in ž njima vred pade tudi zastava.
V tem trenutku se na sto železnih rok stegne po njej in iz vseh nemških prsij se izvije vzklik veselja. Zdelo se jim je, da je nastal konec; mislili so si, da sedaj so strah in trepet polasti Poljakov, da je napočil
čas poraza, klanja in seče in da bo treba samo pro-ganjati in pobijati ubežnike.
Toda čakala jih je grozna prevara.
Poljski vojaki so sicer zakričali kakor jeden mož, ko so videli, da je padel sveti prapor, toda v tem klicu ni bilo strahu, marveč besnota. človek bi dejal, daje živ ogenj padel na njihove oklepe. Kakor razjarjeni levi zdrve" najhrabrejši možje na ono mesto od obeh strani j, in zdelo se ti je, da je grozna nevihta jela razgrajati okrog kraljeve zastave. Ljudje in konji so se spletli v jeden orjaški krog, iz katerega so se dvigale roke, odsevali meči, bliskale sekire, vdarjalo železo ob železo, Culo se divje vriskanje in vpitje ranjencev, ki se je zlivalo v jeden sam gles, kakor bi zavre-ščali i^ pekla. Dviguil se je prah, iz njega pa so dirjali od strahu zaslepljeni konji brez jezdecev, s krvavimi očmi in z razkodranimi grivami.
Toda to je trajalo le kratko. Niti jeden Nemec ni ušel živ iz te zmešnjave, čez trenutek pa je znovič zaplapolala nad poljskimi vrstami rešena poljska zastava. Veter jo je razvil, da se je razširila kakor ogromna cvetka, kakor znamenje nadeje in božje jeze za Nemce in znamenje zmage za poljske viteze.
Vsi polki so jo pozdravili z zmagonosnim klicem ter udarili tako strastno na Nemce, kakor bi se bila podvojila moč v vsaki četi, v vsakem vojaku.
In Nemci, pobijani brez usmiljenja, brez odduška in brez takega odmora, kakoršen je potreben, da se napolne prsi s svežim zrakom, pritiskam od vseh stranij, sekani neizprosno z meči in sekirami, so se jeli zopet premikati in umikati. Tu pa tam so se culi gla-
sovi, proseči milosti. Tupatam je bežal iz bojnih vrst marsikateri tujezemski vitez, bledega lica in ves osup-nen. Bežal je slepo, kamor ga je nesel njegov zdivjani konj. Večina belih plaščev, katere so nosili Križarji nad oklepom, je že ležala na tleh.
Težak nemir se je polastil src križarskih vitezov, kajti razumeli so, da njih rešitev je odvisna samo od velikega mojstra, ki je načeloval šestnajsterim praporom.
On pa, zroč s svoje visočine na bitko, je tudi spoznals da je napočil usedopolen trenutek, zato je takisto odjezdil s svojim železnim oddelkom drve kakor vihar, ki žene pred seboj temen leden oblak.
Toda še poprej se prikaže na svojem zasoplje-nem konju pred tretjo poljsko vrsto, ki se še doslej ni vdeležila boja, slavni Zindram iz Maškovic, ki je sledil vsemu ter pozorno opazoval ves razvoj bitke.
»Pripravite se! Pripravite se!« je klical z grmečim glasom Zindram iz Maškovic, ki je jezdil nalik blisku mimo teh Čet.
»Pripravite se! Pripravite se!« so ponavljali nižji poveljniki.
Ko kmetje razvidijo, da je vdarila njihova ura, spuste svoja kopja, vila in kose na tla, se prekrižajo ter si jamejo pljuvati na svoje velike in delavne dlani. Na vsej črti se je začulo to pljuvanje, na kar je vsak-teri pograbil svoje orožje ter se globoko oddahnil. Med tem prihiti k Zindramu kraljev glasnik in mu poše-peta nekaj na uho, na kar se Zindram obrne k pešcem, mahne z mečem ter zakliče:
»Naprej!«
Paetz je poslušal pazljivo vse, tuintam vidno presenečen, zdravniki mestne bolnišnice pa so dobili vtis in polno prepričanje, da ako bi se bila postavila na razgovor sposobnost onega zemljišča, vsestransko seveda, je gotovo, da bi bil Paetz isto zavrgel.
Na vse to je seveda nastala polemika. »Corriere* je hotel pobijati trditve v ,L'Eco* in v .Gazzeltino", ali tu so priobčili oni trije zdravniki iz mestne bolnišnice: dr. AJler-stein, Pontoni in Villat s svojimi podpisi izjavo, v kateri zatrjujejo, da je vse tako, kakor je pisal »Gazzettino*. .Corriere« je priobčil na to zapisnik o ogledovanju zemljišča Podturnom in o pregledovanju načrtov. Ta zapisnik je velezaniiniv. Ko so našteti vsi, ki so se udele2ili komisije, čitamo v tem zapisniku j Predmet razpravi jo parere u psihiatričnega stališča glede* na splošne načrte deželne norišnice, ki se ima postaviti v Gorici, na zemljišču, že pridobljenem v to svrho, v izvršbo dotičnega sklepa visokega dež. zbora 11. jul. 190%, oziroma sklepa odbora od 18. jun. 1908. Vspored razprave je postavljen na ta način, da se pride tudi k ogledovanja zemljišča, določenega za zgradbo deželne norišnice, ter se potem vzamejo v pregled predloženi splošni načrti. 1). Zemljišče se je prehodilo in pregledalo koraisijo-nelno na licu mesta na vse strani. Sodba o tem zemljišču je absolutno ugodna, v kolikor se je izrazil tajni svetnik dr. Paetz v tem smislu, da on ne more v nikakem pogledu ugovarjati glede na omenjeno zemljišče, i). Po izvršenem ogledovanju zemljišča so se pretresali splošni načrti, in to tudi glede na splošno dispozicijo paviljonov ter potem glede na sestavo in na notranjo dispozicijo vsakega paviljona. Po izdatnem razgovarjanju in pojasnjevanju je bila razprava končana, gospod tajni svetnik dr. Paetz pa si je pri« držal, da da glede na revizijo načrtov v psihiatričnem smislu, avtografičen parere, ki bo integrujoč del pričujočega zapisnika. Razprava je trajala do 6V§ ure zvečer s preki-njenjem od 1. do 4. pop. Končano, podpisa no. Pajer, 1. r., Paetz 1. r. Na to sledijo še drugi podpisi.
Iz vsega tega je razvidno, da je šlo v tej stvari odločujočim Lahom le za to, dobiti slovečega psihiatra, ga poklicati v Gorico, mu predložiti načrte, pokazati tudi zemljišče, potem pa z lepimi frazami, ki se odtegujejo glavnemu predmetu, iztisniti iz njega parere, ki potrdi vse, kar oni hočejo. Nasproti dr. Paetzu so postopali neodkrKosrčno, slepili so ga s praznimi in dvoumnimi besedami, s skratka: vse je kazalo, da je poklican v Gorico samo za to, da odgovori na vprašanja, katera mu: stavijo, ogleda, kar mu pokažejo, ter vse potrdi in podpiše. Tako igro so vpri-zorili s slovečim psihiatrom dr. Paetzem. Podpisal jim je res parere, ali glavni del, svoje lastnoročno pisano mnenje o načrtih, še le dopošlje. Popolnoma jim torej vendar ni šel
na led, marveč si je pustil viutca, skozi katera vendar še lahko smukne na varno pred laškimi nakanami. Kdo ve, kak bo tisti parere? Morda bo treba iskati še kje drugje psihijatrično spričevalo, da se bo moglo končno začeti graditi deželno norišnico.
Prostor sam na sebi, in tudi načrti sami *ha sebi, vse to utegne biti dobro in prav v svrho gradbe norišnice, ali če se pomisli, da stoji to zemljišče ob prometni cesti v Št. Peter, da se mesto tudi na ono stran razširja, in se bo še bolj, ker po eni strani drdra mimo Vipavska železnica, izpod hriba Kostanjevice pa jo prisopiha bohinjska, ako se upošteva, da je to zemljišče že sedaj preblizumestnega šuma, da se isto ne da razširiti in da bo čez nekaj let kar sredi prometnega dela mesta ob dveh železnicah in ob cesti — takorekoč v mestu — potem menda ni dobiti psihiatra, ki bi razsodil, da oJgovara norišnica na takem prostoru svojemu namenu.
Odločujoči Lahi so stali na tem stališču: V Furlaniji ni primerno zidati norišnico, zato jo zidajmo v Gorici, nikakor pa ne kje zunaj mesta, n. pr. med vipavskimi Slovenci. Šlo jim je za to, dobiti za Gorico — molzno kravico, in kakor vse kaže, jo dobijo. Zdravstveni oziri so ostali v strani, in politični so prevladali, da je prišla norišnica v" Gorico, kamor ne pritiče. Ali pri nas, v deželi neverjetnosti, je vse narobe in bo tudi, dokler bodo gospodarili Lahi, zato mora biti tudi narobe vse glede norišnice. Najprvo so kupili prostor, potem izposlovali vse drugo, na koncu (namesto prvo) iščejo pa mnenje psihiatra, katero mora seveda biti po njihovi želji ugodno. V njihove svrhe mora služiti vse, tudi veda in znanost. In tako dobimo norišnico, ki nikakor ne odgovarja svojemu namenu, marveč je postavljena le po kapricah gospodujočih Lahov za molzno kravico Gorici....
Glede Slovencev se je samo od naše strani javno pretresavato vprašanje o norišnici tako, da se je kazalo, kako tnalo vredno delo naredijo Lahi, ako postavijo norišnico v Gorici. Klerikalci si niso bili nikdar na čistem s tem vprašanjem, marveč so se podali Lahom, in dr. Rojic je celo mešetil pri nakupu tistega zemljišča. Našim čitateljem je še v spominu komedija klerikalcev v deželnem zboru, ko so prvotno bežali, potem pa lepo pokorno glasovali, kakor so hoteli Lahi. V komisiji z dr. Paetzem sta se nahajala tudi slovenska deželna odbornika Berbuč in Klan-čič. Klančič se je jezil, češ, kaj ga pošiljajo v tako komisijo, ko o celi stvari nič ne razume, Berbuč pa si je gladil brado ter molčal v obeh deželnih jezikih. In vendar je bila tu naloga prav slovenskih odbornikov, razložiti psihiatru vse ter ga opozoriti na to in ono; vse tisto, kar je izvedel iz ust zdravnikov v mestni ženski bolnišnici, bi bil moral izvedeti iz ust slovenskih odbornikov. T u je bil čas, pokazati se in stopiti na dan za koristi  deželel  Ali prof.
Berbuč je molč-d, kimal in podpisal, kakor to dela, kadar podpisuje pobotnico za deželno blagajno, iz katere dobiva denar, pa ne ve, zakaj... Tu se je pokazalo zopet, da so Lahi pred klerikalci popolnoma varni, da delajo, kar hočejo, ker ti le molčijo, kimajo in si gladijo brade; koristi dežele prepuščajo — Lahom, in kako ti gospodarijo, nam kaže v bengalični luči — deželna norišnica, ki se postavi ob volji Lahov in ob kimanju naših klerikalcev. Ta norišnica bo živa priča, kako nespametno gospodarijo Lahi in koliko trpi dežela pod takim gospodarstvom, tudi radi tega, ker med našimi klerikalnimi poslanci ni mož, ki bi se postavili po robu taki samovolji in takemu preziranju splošnih koristij za deželo, kakoršno prihaja iz laškega tabora. Uboga dežela!
(LJaki, clovekoSjii!
Dne 8. avgusta 1903. je ugonobil silen požar v Bovcu 70 hiš, več gospodarskih poslopij in cerkev s?. Trojice. Ker se je ogenj vsled vetra širil s strahovito hitrostjo, ni bilo mogoče skoraj ničesar oteM. — Zgorele so skoraj vse prtmičnine in popolnoma ves pridelek na senu in žitu. Itak revno prebivalstvo nahaja se vsled te silne nesreCe v najstrahovitejsi bedi. Ljudstvo nima živeža, ne obleke, niti stanovanja.
Preblagi dar ljubljenega vladarja da sicer siromakom pnro pomoč, a ko nastopi zima, se reva in beda le še poveča. Radi tega se obrača podpisano županstvo do vseh blagih ljudi s ponižno in iskreno prošnjo, naj blagovole pomagati nesrečnim pogorelcem. Sprejme se hvaležno vsak milod^r, bodi v denarju ali v blagu, Darove naj se izvoli pošiljati podpisanemu županstvu, a denarne prispevke sprejema drage volje tudi uredništvo tega časopisa, katero tudi objavi imena blagih darovalcev.
Uijudno se tudi prosi razna društva slovenska, da bi se spominjala nesrečnih Bovčanov ter priredila veselice in zabave v korist revnim pogorelcem.
Županstvo v Bovcu, dne 18. avgusta 1902.
Župan: Solin m. p.
DOPISI.
Sv. Križ na Vipavskem. — Slabi časi so nastopili, trtna uš nam zaporedoma uničuje trte in slana ni menda nobene občine na Primorskem tako pokončala, kakor našo; deževje nam je pa popokoma pokvarilo vinski pridelek tako, da **.am je pričakovati jako slabo trgatev. Ali kljub tako slabim časom nas vendar naši občinski očetje bogato obdarujejo z dokladami na davek. Še nismo prav plačali .gradu", pa so nas že obložili z novimi dokladami za zvonik in drugo, kar bi bilo lahko počakalo boljših časov. Župana, ako ga hočemo k seji, moramo mastno plačati. Neki podžupan je šel nedavno obiskat
par občinskih delavcev, seveda proti plači 10 K. Ljudje božji! Kje se bo udobivalo denar za plačevanje tako uzornega gospodarstva? Ali to je — katoliško!
O katoliškem političnem društvu ni več pri nas ne duha ne sluha, odkar je pred letom dnij neki hudomušnež počastil shod, se ve po zasluženju, kakor se netijo kresi večer sv, Ivanom ! Samo naš g. Župnik si še šteje, da je na jako močni podlagi, kakor se je izrazil ob dobrartai veselici, ko ga je šel nekdo prosit neko pripravo kakor predsednika velikega bralnega društva križkega. Na kaki podlagi je, nam dokazuje znana afera, katera se utegne še popisati.
_____Čuje se, da naš organist odstopi, ker je
ljudstvo nevoljno na hruščeče petje in pre-brenčeče orgljanje, tako, da mu nočejo več plačevati. Nd pa ima službo zopet bl*'zu, saj znani Franc* Ij ga hoče po sili imeti v Vel, Žjbljab. Vprašanje je le, ako bo tudi drugo ljudstvo zadovoljno.
OtfileŽ, 16. avgusta 1903. — V ,Prim. L;stu* z dne 6. avgusta poroča nekdo iz Otaleža o dveh poštnih nabiralnikih, katere smo dobili z 1. avgustom t. I,
Dopisnik hvalisa to novo napravo, kakor da je kaka važna pridobitev. Dovolite, g. urednik, da v Vašem cenjenem listu resnici na ljubo poročam, kako smo s tem oškodovani. Posebno naroč. .Prim,*, ker bo la zopet čutil preganjanja g. nunca.
tPrim. list" jedino le zato tako hvali isto, ker se je zgodilo po volji otaleškega nunca in znanega posestnika fkrive pošte*. Poslovanje te .nove pošte* je tako, da že prva 2 tedna ne more biti z njo nikdo zadovoljen ; no, to je naravno, saj je tako urejen t in so jo izročili taki osebi, da ni bilo pričakovati nič boljega.
Poprej smo dobivali pisma, ki so prišla iz Idrije, že isti dan, in sicer proti odškodnini 4 h; ona, ki so prišla iz Garknn, na* vadno tudi. Občinsko torbo je imel g. Iv. Gruden, kateri ima trafiko in prodajalno; tam imamo seveda zmeraj opravka, in tem potom smo dobivali prav redno pisma, časnike in vse drugo. Sedaj pa dobimo piarno čez teden; časnikov, kateri niso ljubi g. nuncu, pa še tedaj ne. Kadar jih dobimo, so že vsi zamazani, raztrgani in brez pasic.
Naša .Postmeistra* t. j. Jereb v Oto-ležu in Zaje v Plužnjah sta tako oblastna gospoda, da menda mislita, da vse, kar pride po .novi pošti*, je že njihova lastnina. Izročita o pravem času le, če je naslovljenec v njihovi posebni milosti.
.Prim. lista" dopisnik je pa za te .dobrote* zapel .visoko pesem* v slavo poštnemu ravnateljstvu v Trstu in otaleškemu .Mojzesu*.
No I čudno, da ni tudi velikega župana Cimala pohvalil?! On ima pač tudi dobršen kos zasluge za to, da smo dobili tako pošto, kakoršne si nismo želeli.
(Dalje t prilogi.)
»Naprej ! Vsi skupaj! Enakomerno !« začuje se klic podpoveljnikov.
»Kvišku! Nad njo! Na pasje brate!«
In šli so. Da bi pa korali enakomerno in ne ka-zili reda, so jeli enoglasno moliti:
»če-šče-na si Ma-ri-ja, mi-lo-sti pol-na, Gospod je s te-boj!«
In tako so korakali naprej. Šli so najemniki in domačini, kmetje iz Male Poljske in Velike Poljske in Šlezije, ki so pred to vojno zbežali v kraljevino, Ma-zurji izpod Elka, ki so všli Križarjem. Od kos in cepcev se je zjasnilo in razsvetlilo celo polje.
Tako so dospeli na odločeno mesto.
»Udari!« zakličejo podpoveljniki.
»Uh!«
In vsakteri vzdihne, kakor drvar, ki prvič zamahne s težko sekiro, potem pa so jeli sekati in podirati sovražnika, kolikor jim je dopuščala njihova moč.
Krič in bojni hrup pa se je razlegal do neba. *
Kralj, ki se je s svojega vzvišeneg uesta oziral po bitki, je razpošiljal na vse strani Ovoje glasnike, razdajal povelja, da je prišel že skoro ob glas, in ko je končno videl, da so se že vsi polki spustili v borbo, se je tudi sam pripravil na boj.
Njegovi dvorniki so ga pridržavali, boje* se za posvečeno osebo kraljevo. Žolava pograbi konja za vajeti, in dasi ga je kralj vdaril po roki, jih ni hotel izpustiti. Drugi pa mu zastopijo pot, proseč in zagotovi] aje ga, da on s tem itak ne odloči bitke.
Med tem pa zapreti največja nevarnost kralju in vsemu njegovemu spremstvu.
Veliki mojster, po vzgledu onih Nemcev, ki so se po porazu Litevcev vrnili ter hoteli od strani napasti Poljake, je popeljal svojih šestnajst izbranih čet
nekoliko na stran, vsled česar so one morale korakati mimo griča, na katerem je stal Ladislav Jagiello.
Kraljevi ljudje se takoj zapazili nevarnost, toda umakniti se, niso imeli časa. Urno so zvili kraljev prapor, ob enem pa odjezdi kraljevi pisar Zbignjev iz Olešnice na svojem konju k najbližjemu praporu, ki se je bil baš pripravljal, da pozdravi sovražnika, in kateremu je zapovedoval Mikolaj Kielbasa.
»Kralj je v nevarnosti! Na pomoč!« zakliče Zbignjev.
Ali Kielbasa, izgubivši poprej svojo čelado, dvigne svojo od znoja mokro in okrvavljeno kapo z glave, jo pokaže glasniku ter zakriči s srditim glasom:
»Glej, ali morda mi tukaj pasemo lenobo! Norec! Ali ne vidiš, da drvi na nas ta oblak, ki bi se sicer zakadil nad kralja ? Pojdi od tod, ako ne, te prebodem z mečem.«
In ne mene" se za to, s kom govori, steče zares ves besen nad glasnika, a ta, ko vidi, s kom ima opraviti, in da ima stari vojak prav, se urno vrne h kralju ter mu pove, kar je pravkar slišal.
Kraljevi stražniki pa obkolijo nalik steni svojega vladarja, da ga branijo s svojimi prsi. Toda kralj se ni dal zadržati, marveč se je vstopil v prvo vrsto. Nu, komaj so se postavili, so dospeli nemški prapori že tako blizu, da so se dali dobro razločiti grbi na križarskih ščitih. Pogled na njih je zamogel prestrašiti tudi najhrabrejša srca, kajti to je bil izbran cvet nemškega vitežtva. Obdani s sijajnimi oklepi, sedeči na vojaških konjih in še povsem čili, nevtrujeni od boja, katerega se doslej šo niso vdeležili, so šli nalik nevihti s plapolajočimi prapori, a sam veliki mojster je jezdil pred njimi v svojem belem, širokem plašču ki je bil podoben krilom velikega orla.
Veliki mojster pusti na strani kraljevo spremstvo
ter zdrvi v najupornejšo bitko, ne zmotit) se za peščico vitezov na nizkem griču, med katerimi ni slutil, niti spoznal samega kralja! Toda iz jedno Čete se odtrga orjaški Nemec, ki je bodisi spoznal Jagiella, ali ga je privabil k sebi kraljev srbrni oklep, ali pa se je lr>tvl skazati s posebnim junaštvom, nameri kopje ter naravna konja naravnost nad kralja.
Kralj spodbode konja z ostrogami in zdrvi proti njemu poprej, predno so ga mogli pridržati. In bila bi se brez dvoma pobila na smrt, ako bi ne bilo mladega kraljevega tajnika Zbignjeva iz Olešnice, ki je bil takisto veščak v bojnem poslu, kakor v latinskem jeziku. Drž§ v ro' ah zlomljeno kopje, prijezdi Zbignjev od strani k Nemcu, ga oplazi ž njim ter vdari po glavi, da mu čelada pade na tla. »V tem hipu ga vdari snm kralj z mečem po odkritem čelu in ga tako lastnoročno ubije.«
»Tako je poginil slavni nemški vitez Dipold Ki-kieritz von Dieber. Njegovega konja je vjel knez Jamont, on sam pa je ležal smrtno ranjen na tleh pod svojim leskečim se oklepom in s pozlačenim pasom. Oči so se mu prevlekle z mreno, noge so Še za trenutek kopale po tleh, dokler mu največja človeška pomirjevalka — smrt — ni pokrila s temo glave in ga pomirila za vedno.
Vitezi izpod njegovega prapora so privreli, da maščujejo smrt svojega tovariša, toda sam veliki mojster jim zastopi pot, kličoč: »Herum! Herum!»,na kav jih popelje tjekaj, kjer bi se imela odločiti usoda tega krvavega dne\ v glavno bitko.
Med tem se pripeti n<»kaj čudnega. Mikolaj Kielbasa, ki je bil najbliže, spozna res sovražnika, toda radi prahu ga niso, spoznale druge poljske Čete, in v mislih, da se Litvinci vračajo v boj, mu ne pohito nasproti.
Priloia „Sntc" ti. 87. i M ZL angtuta 18D3.
Slavno poStno ravnateljstvo naj bi bilo vendar gledalo na to,, da bi bilo vstreženo vsen, ne le par osebam. Za plaCo, katero bodt dobival »Mojzes", bi bilo lahko dobilo in nastavilo sposobnega pismonošo. Take imajo n. pr. v našem okraju Novake, Bukova, itd. Pisma oddajajo po vseh vaseh vsak drugi dan. Tako bi biio lahko tudi pri nas, in občinstvo bi bilo zadovoljno.
Donite in razne novice.
Umrla je dne 18. t. m. v Ajdovščini g. Terezija Kraj ni k, rojena Verdikon, mati g. Ivana Krajnika, bivšega nadučiteljaF-v.PočU. meleu in sedanjega šolskega vodje pri Sv. Emila Štajerskem, ter g. FranjeKrajnikove; učiteljice v Ajdovščini. Pogreb je bil ponedeljek ob 6. uri zvečer. Pckojnica je dosegla starost 66 let. Naše sožalje!
Umrla je na Eeki gospi Lucija H o. z, rojena Sgolia, soproga g. Vatroslava Holza, uradnika banke »Slavijo«. Naše sožalje !
Učiteljska imenovanja r sežanskem okraju. — Stalno so nameščeni: Martin Fu r l a n iz VojšCice ravnotara, Milan V o v k h Gabrovice v Pliskovici, Andrej Roječ iz Stjaka v Rodiku, Josip Sin igo j iz Koprive v Branici, Cilka K a t n i k iz Dutovelj v Nabrežini, Helena Jerman iz Gorjan-skega v Zgoniku, H lena Skerbic iz Kostanjevice v Pliskovici; začasno: Ivan Benko iz Kazelj v Štijaku, Alojizij Bekar iz Rodi ka vKazljah, Franja Orel iz Avbera v Go-rjanskem, Franja Ličar iz Pliskovice vjto-stanjevici, Anica Debenjak iz Povirja v Sežani, Ciril % a l e n t i č iz Postojne v Koprivi. Učiteljski kandidatje: Anton Mer vi C v Povirju, Ferdinand K e n d a v Avberu, Henrik L e g i š a v Gabrovici in Fran Živec v Dulovljah.
»Pevsko In glasbeno društvo* naznanja vsem ontm gg. članom, kateri se udeleže pešizlela z »Goriškim Sokokmi* ter sodelujejo pri veselici »Bralnega in pevskega društva" na Trnovem, da je odhod jutri točno ob 5. uri zjutraj. Zbirališče na Kata-rinijevem trgu. Za točnost in obilno udeležbo vabi odbor.
Pešlzlet »6or. Sokola* na Trnovo. — Opozarjamo brate Sokole na jutrišnji , ¦¦&-izlet na Trnovo. Odhod bo^.e točno ob 5. uri zjutraj. Zbirališče je na Katarinijevem trgu, kjer naj se zberejo bratje »Sokoli* najmanj pol ure pred odhodom. Danes zvečer ob 81/, uri se vrše redovne vaje v telovadnici (ulica sv. Antona). Vsi udeležniki pešizleta se prosijo, da prisostvujejo redovnim vajam.
Na svidenje na Katarinijevem trgu. Odbor.
Prirejajte veselice! — Ta klic v »Soči«, kateri smo poslali na naslov rodoljubov po deželi, je zbodel gospodo okoli »Prirn. Lista" tako, da so začeli pisati kar članke, v katerih se poslužujejo že s početka nepoštenih sredstev  proti nam.   Ti  svetniki
trdijo, da je našo opazko, da imajo ljudske veselice tudi namen, čuvati ljudi pred vplivom klerikalizma, razumeti tako, da veselice, katere napravljajo naprednjaki, imajo namen ljudstvo odtujiti veri in nravnosti .... Kaj takega more zapisati le izprijen človek, kateremu je vseeno, ako laže, namesto da bi govoril resnico. Klerikalizem je vse kaj drugega nego vera .in nravnost, |^MfJfiji^%am^5tQJL.pj;av v. nasprotju z vero in" nravnostjo, ali prav zate se ni čuditi drznosti v »Prirn. Listu-,, da se identifikuje klerikalizem z vero in nravnostjo. Klerikalizem izrablja vero v nečedne politiške in osebne svrhf>, in kjer je klerikalizem doma, tam navadno ni nravnosti. Dokazov za to smo tekom časa navedli že nebroj.
Veselice s petjem in igro vplivajo blagodejno na mladine, in taka lepo vspela kmetska veselica zapusti za seboj lepe spomine in ugoden moralen vspeb. Kdor je prisostvoval že večkrat takim veselicam ter gledal ljudstvu v dušo, tisti ve ceniti vrednost takih veselic. To je glavni del in namen veselic. Ako pa se potem mladina tudi za-suče, kaj dč to? Ples je tako ukoreninjen v ljudstvu, da se ga ne da odpraviti kar črez noč, pa če bi ga hotel kedo še tako rad odpraviti. Ali ni torej pametnejše, da se pusti mladino porajati, pri tem pa se tudi lahko pazi, da se ne pripeti, nič nevšečnega. Tam, kjer je mladina ukaželjna, kjer se čita ter zabava po bralnih društvih, kjer se prirejajo lepe veselice, tam skonCavajo plesi vselej brez nevšečnosti, kako zgago delajo le klerikalni divjaki, poboji pa so doma tam, kjer je mladina, včasih tudi po zaslugi gg. nun-cev, odtujena vsakemu izobraževanju. Ples je bil in bo. Naše veselice imajo namen vplivati blagodejno na mladino, in ako vidite kje kako lepo veselico, nad kakoršnimi se spodtika »Prismojenec", smete biti že naprej prepričani, da na plesu za tisto veselico se ne pripeti nič hudega. Izobraževati je treba mladino, navajati jo k dobremu in plemenitemu, potem bo dobra povsodi, Laž, grda laž, kakoršne je sposoben le »Prismojenec*, je trditev, da je glavna točka našim veselicam javni ples. Hudobec pri »Prim. Lrstu-si je to izmislil, da ima toliko širše polje za laž in obrekovanje.... Sicer pa naj »Prirn. List* le lepo moiči o plesih. Dokler bo slov. klerikalna gospoda v Gorici plesala v prepovedanem času, v postu, kakor se je Že pripetilo, na kar pa je »Prirn. L'st* previdno molčal, čeprav smo ga prijeli, dotlej naj drži jezik za zobmi glede plesov. Rojčevi fantje v Biljah tudi plešejo, in nedavno temu smo bili povedali, kako so nekoga povodom onega plesa potolkli, ali »Prim. List* je trdovratno molčal. Na »katoliški podlagi" se sme plesati, le napredna mladina ne bi smela zasukati pete! ,Prismojenca, jezi, da na Vipavskem klerikalno seme ne gre v klasje tako, kakor so mislili, zato pa bruha okoli sebe ter piše proti veselicam. No, mi mu povemo, da bedo še letos prav lepe veselice na Vipavskem, pa
če si izlije radi tega »Prismojenec" vso svojo strupeno žolč.
Proti takim neumnostim, kakor so jo vprizorili v Dornbergu, se mora bojevati vsak pameten človek, komur je mar, da ljudstvo ne poneurani ter postane fanatizovano, na kar ni za nobeno pravo rabo več, ker je le privesek farovžu in tava zbegano in zmešano okoli.
Klerikalci hočejo tudi-potom--veselic- po--neumnevati naše ljudstvo, dajmo jim mi proti s tem, da prirejamo lepe, poduCne veselice!
Vodovodno vprašanje t Gorici se čudovito razvija, toda ne v tem pogledu, da bi prišli kmalu do dobre pitne vode, katere tako potrebujemo, maiveC kregajo se med seboj in učitajo si celo~=korupcijo. Po^tukajšnjih laških listih se bije živahna polemika, ki se dotika načrta za napeljavo vodovoda iz Mrzleka, kateri je predložila dunajska tvrdka Kurz & C, in pa nazora, da se mora razpisati dražba ter šele potom iste oddati delo, ne pa tebi nič meni nič sprejeti načrt omenjene tvrdke. Prvotno so bili vsi tega mnenja, da treba razpisati dražbo, potem ko je prišel inženir te tvrdke v Gorico, pa so začeli govoriti po »Gazzettinu8 in »Corrieru*, da se je ozirati kar na tvrdko Kurz & C, ker je znana glede vodovodnih del. Nastala je ostra polemika, in govovilo se je med Lahi o podkupovanju, da so dela javno mnenje v prilog dunajski tvrdki. »Gazzettino* pa je prijel na to mestnega inženirja, češ, da on dela proti tvrdki Kurz & C, iz tega vzroka; po pogodbi med njim in magistratom mu pritiče vodstvo vseh večjih del in pa nekaj procentov dobi. Na to je inženir opozoril inženirja tvrdke, ki pa ni hotela prevzeti take obveze, kakoršno je hotel mestni inženir l Radi tega da dela proti njej. Tako smo čitaii v »Gazzettino". Mestni inženir je zahteval radi tega od župana proti sebi preiskavo.
N6, lepe rečil Da vodovoda bržčas, kakor se vidi, ne pridemo le kmalu. Župan je sicer obljubil, da mora biti to vprašanje do novega leta rešeno, ali kdo mu verjame to t
Sinoči sta interpelirala v seji obč. sveta inž. Bonavia in Batistič župana radi tega, ker piše mestni inženir Bresadola žaljivo za nju v ,Eco* glede na ponudbo tvrdke Kurz & C. ter jima odreka pravico soditi o tej reči.
Pospeševanje obrti. — Po inicijativi trgovske in obrtne zbornice se ustanovi zavod za pospeševanje obrti ter je že razpisano mesto ravnatelja. Za pospeševanje zlasti male obrti je pri nas jako mnogo ugodnega polja za delo. Zato je pozdravljati korak, ki vodi v nov zavod za pospeševanje obrti v naši deželi. Samo nekaj je, in to je poglavitno, kar nam ne daje preveč upanja, da bi ta zavod vršil svojo nalogo vsestransko prav in n e p r i s t r a n s k o. Naša trgovska in obrtna zbornica je preveč laška; zato se bržčas ne motimo, ako mislimo, da se bo potom tega zavoda pospeševala mala obrt v prilog Lahom, in  ne pa  tudi tako v prilog
Slovencem/ Želimo, da bi se motili, ker enostransko postopanje bi nikakor ne bilo opravičljivo in bi bilo naravnost v nasprotju z naslovom zavoda. Želimo, da se potom tega zavoda res pospešuje mala obrt povsem nepristransko. Naše obrtnike opozarjamo na ta novi zavod.
Zavod   za  pospeševanje obrti.  —
Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica razpisuje mesto ravnatelja za novi zavod za pospeševanje obrti, kateri se ima v kratkem oživotvoriti. Plača ravnatelju je določena za sedaj na 3300 K.
Prošnje je vlagati do 30. septembra 1.1. pri tukajšnji trgovski in obrtni zbornici ter jimge priložiti dokumente za sposobnost za tako mesto, dokaze o študijah in o praktičnem službovanju, jezikovne zmožnosti ter poznavanje obrtij.
Le klerikalec Izbirajo. — V kura-torij deželne hipotečne banke so izbrali poslanca Lapanjo in Bolka, kar pomeni toliko, kakor da nismo zastopani v kuratoriju tega važnega zavoda. Lahi so prebrisani ter izbirajo le pri klerikalcih, ees s tem je vstreženo klerikalni stranki in pa laški tudi, kateri prihajajo jako prav slov, klerikalni Statisti.
Sedaj čujemo, da pride v zavod za pospeševanje obrti od strani Slovencev tudi slavnoznani župan lokavški, Vidmar, Mož ne tiče na to mesto, k večjemu v kak zavod za pospeševanje hazardnih iger!
Ii Vrtojbo nam pišejo o najnovejši vesti, da so dočakali končno, da se je župan predramil iz 5-letnega spanja ter sklical nove občinske volitve, katere bodo dne 27, — 28. t. m, m 3. volilni razred, in 29. t, m. pred-poldne za drugi, popoldne pa zp prvi volilni razred. Dopisnik pravi: »Pa naj reče kdo, da ni to pridnost, pripravljati se samo l1/, leta po pretekli dobi, da se Bklicejo volitve. Ako je še kdo sposoben tako dolgo za nos voditi tri kat. občine, kakor naš župan, ta je vreden, da dobi križ na hrbet za zasluge, — Da,* —
Odkupne obravnave t aagotovljenje užltnlne. — Ces. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu je odredilo z odloki od dne 21, julija 1903. štev. 27116, 271 J.7, 27118, 27119 in 27120 uvedenje odkupnih obravnav glede zagotovljenja užitnine na vino v spodaj imenovanih užitnin^kih okrajih za leto 1904, od-nosno s tajnim podaljšanjem za leta 1905 in 1906., radi česa se bodo vršile odkupne obravnave s strankami, podvrženimi užitnim okrajev: Goriška okolica, Tolmin, Kobarid,. Cerkno in Bovec na spodaj navedenih dneh ob 10. uri predp. na podlagi fiskalne cene, navedene v popisu. Sklenitev odkupne pogodbe je navezana na pogoje, da bo na obravnavah do 11. ure predpoludne zasto- . pana večina užitnini podvrženih strank, toliko glede njih števila, kolikor glede njih obsežnega prometa; v nasprotnem slučaju se zaključijo obravnave kakor brezvspešne. Zastopniki odsotnih interesentov na teh obrav-
Prvi zdrvi proti velikemu mojstru, ki je jezdil spredaj, Dobek iz Olešnice, ker ga je spoznal po plašču, po ščitu in po velikem relikvijam, katerega je nosil na prsih, na oklepu. Toda poljski vitez si ni drznil vdariti s kopjem po relikvijam, dasi je velikega mojstra značno nadkriljeval s svojo močjo, in veliki mojster mu odbije meč na stran ter mu rani nekoliko konja, na kar odjezdita vsak k svojim.
»Nemci! Saa veliki mojster!« zakliče Dovbek.
Poljski prapori se na to premaknejo s svojega mesta ter odjezdijo v največji naglici na sovražnika. Prvi navali nanj s svojimi Mikolaj Kielbasa, in borba se prične znovič.
Nii, bodisi da vite?,tvo iz helminskega kraja, med katerimi je bilo dokaj vitezov poljske krvi, ni vda-rilo dovolj pogumno, bodisi, da ničesar več m moglo vstaviti poljskega navala — ni dosegel ta nemški napad onega vspeha, kakor ga je bil pričakoval veliki mojster. Zdelo se mu je, da bo to poslednji udarec, ki ga zada poljski moči, med tem pa se je kmalu prepričal, da napadajo Poljaki, da gredd naprej ter bijejo, sekajo in obkoljujejo njegov oddelek, in da njegovi vitezi se le branijo, ne pa napadajo.
Zaman jih je spodbadal z grmečim glasom, in zaman jih z golim mečem podil v boj. Oni so se zares branili, branili se hrabro, toda v tem boju ni bilo več one vneme, ki vodi vojake k zmagi, katere so bila prevzeta poljska srca. V polomljenih oklepih, posuti z ranami, obliti s krvjo, s polomljenim orožjem in brez sape v prsih so vdarjali poljski vitezi na naj-gostejše tolpe Nemcev, ki so vstavljali svoje konje ter se ozirali nazaj, kakor bi hoteli videti, če se mar Že niso zaprle železne klešče, s katerimi so jih poljski vitezi Čimdalje bolj ohkoljevali, sicer počasi, toda ne-
prestano, kakor bi hoteli   zbežati iz tega zlokobnega kroga.
Med tem se jame semkaj od gozda razlegati nov krič. Ondi je peljal Zindram in spustil kmete v boj. Kmalu so zažvenkljale po železnih oklepih ostre kose in okovani cepci, in mrliči jamejo v čimdalje večjem številu padati na tla. Kri je lila v potokih na poteptano zemljo in bitka se vname znovič z jednim velikim plamenom. Nemci so spoznali, da samo v meču tiči njihova rešitev, zato so se jeli obupno braniti. *
In tako so se borili nekaj Časa v negotovosti, na katero stran se nakloni zmaga, dokler se ne dvigne nakrat s tSl silen prah na desni strani bitke.
»Litvinci se vračajo,* zakličejo radostni glasovi poljski.
In uganili so. Litvinci, katere je bilo lože raz-gnati nego premagati, so se vračali v boj ter jezdili nalik vetru na svojih urnih in lahkih honjih.
Nekateri Lomturji, njim na čelu Werner von Tet-lingen, priskočijo k velikemu mojstru.
»Reši se, gospod!« mu zakliče z obledelimi ustnicami komtur Elblong. »Reši sebe in naš red, dokler nas popolnoma ne obkoljijo.«
Toda vitežki Ulrik ga tožno pogleda in dvignivši roko k nebu, zakliče:
»Ne daj Bog, da bi jaz zapustil to polje, na katerem je  padlo toliko junakov. Ne daj Bog!«
In ko je zaklical svojim ljudem, naj gredč za njim, je odjezdil v središče bitke. Med tem pridrve Litvinci in nastane taka zmešnjava, da človeško oko ni moglo razločiti ničesar.
Veliki mojster, vdarjen z ostrino litevske sulice v usta in ranjen dvakrat v lice, je še odbijal nekaj časa z oslabljeno desnico krepke vdaree,  končno pa,
zadet z  vilami v vrat, pade kakor  posekan  hrast na tla.
In v zverinske kože oblečeni bojevniki ga pokrijejo kakor mravlje.
*
Werner von Tetlingen se spusti z nekoliko četami v beg, a vse druge obkolji železen obroč kraljeve vojske. Bitka se spremeni v klanje in v tako nezaslišan poraz Križarjev, da mu je v zgodovini človeštva bilo le malo podobnih. Nikdar se tudi v času krščanstva od borbe Rimljanov z Goti ter Karola Martela z Arabci nista borili med seboj dve tako močni vojski. Toda sedaj je jedna od njih večinoma že ležala na tleh kakor žito, pokošeno s koso. Končno se podajo prapori, ki jih je bil sam veliki mojster pripeljal v boj. Helminci vtaknejo v zemljo svoje zastave in drugi nemški vitezi poskačejo s konj, v znamenje, da se podajo. Ves polk svetega Jurija, v katerem so služili tujezemski gostje, se uda zmagovalcem skupno s svojim poveljnikom.
*
Bitka pa je Še trajala dalje, ker so mnogi križarski polki hoteli rajše umreti nego prositi milosti di iti v sužnost. Nemci so se po svoji stari navadi postavili Še nekekrati v ogromen kolobar ter se v njem branili tako, kakor se brani jata divjih mrjascev, kadar jih obkoljijo volkovi. Toda poljsko-litevski prstan je obkoljeval čimdalje tesneje ta krog, kakor kača stiska truplo bika. In znovič so se dvigale roke, vdarjali so cepci in žvenketale kose, sekali meči, zbadale sulice in sekale sekire. Naši so sekali Nemce, kakor bi podirali kak gozd, in oni so umirali molčč, stoje" nepremično, hrabro in neprestrašeno.
Nekateri so dvigali čelade, se poslavljali drug od drugega, in si dajali  pred  smrtjo  poslednji poljub;
navah se morajo izkazati s pravnimi pooblastili, pri užitniaskih okrajih:
Gorica okolica 3. septembra 1903. v Gorici, fiskalna cena na vino K 61.000, na meso 14.500, skupaj 75.500,
Tolmin 4, septembra 1903. v Tolminu, fiskalna cena na vino K 9600, na meso 3600, skupaj 13.200.
Kobarid 3. septembra 1903. v Kobaridu, fiskalna cena na vino K 7400, na meso 1600, skupaj 9000.
Cerkno 5. septembra 1903. v Cerknem, fiskalna cena na vino K 3200, na meso 720, skupaj 3920.
Bovec 2. septembra 1903. v Bovcu, fiskalna cena na vino K 4000, na meso 1460, skupaj 5460.
Draga železniška sveže s Trstom. — V Četrtek popoludne so se na Dunaju odprle ponudbe za gradnjo proge Hrušica-Jesonice-Bohinjska Bistrica (291/, kilom.) druge železniške zveze s Trstom. Predloženih je bilo 11 ponudeb.
Ker je odprt tudi že konkurz za progo PrvaCina-Tfst, se v prihodnji jeseni prične delo že na vsej Črti od Celovca do Trsta razun par kilometrov proge na Karavankah, ker se gradnja tega dela odda še le tedaj, ko ho rešeno vprašanje glede stranske veje do Celovca.
Predstava .Desetega brata1 v Dorn-bergu. — Po dolgem Času se je vendar prišlo do zaključka, da se bo v nedeljo, t. j. 80. t. nu igrala v Dornbergu velika Gove-karjeva narodna igra v petih dejanjih »Deseti brat*. Gotovo si marsikdo beli glavo z mislijo, kako je to mogoče? Mi pa smo prepričani, da premaga veselje in trdna volja tudi največje zapreke.
Taka igra se ni Se predstavljal na Goriškem nikjer* Vsakdo, kdor ima haj Čuta, kaj ljubezni za narodno stvar, si želi goto o enkrat ogledati kako narodno delo, In evo je 30. t. m. v Dornbergu. Igra .Deseti brat" je popolnoma posneta iz narodnega življenj, v polpreteklem ftasu na Kranjskem. Jasno nam kaže razmeio med kmetskii.« in graj« Sčinskim stanom.
V igri je mnogo žalostnih, a še več veselih prizorov, kakoršnih se vidi dandanašnji po deželi Se malo. Predstava traja približno dve uri, zato se ne bo pri vsporedu vrstilo mnogo drugih točk ali pa niC. Da bo lažji prihod ljudstvu iz gorenjih in dolenjih krajev lepe Vipavske doline, se je prosil poseben vlak, katerega urnik objavimo pravočasno.
Narodnjaki, ne glede strankarstva, potrudite se v obilnem številu v Dorberg dne 30. t. m. Duševnega vžitka bo gotovo dovolj za vsakega, bodisi gospod ali kmet! To vam zagotavlja veselični odsek.
Strela in požar. — V sredo zvečer se je bila razlila nad Gorico in okoli strašanska nevihta. Vzdigavali so se oblaki prahu, lilo je kakor iz Škafa. V ulici Macello je trešjilo v stanovanje mizarja Komela. Stre' je švigala semtertje, šla potem  na  dvorišče, v
kanal ter se potem izgubila blizu vodnjaka. Škoda je majhna.
V Taboru nad Dornbergom je treščilo v neki hlev, ki se je unel in poleg stojeCa hiša. K sreči se ni razširil požar še naokoli, nego je uničil le hlev in hišo.
Bazstava goveje živine t Komnu. — Kmetijski odsek c. kr. kmetijskega društva v Gorici za okraj koraenski v Komnu priredi v nedeljo, dne 6. septembra t. 1„ prvo razstavo goveje živine v Komnu. Živinorejci, spadajoči v sodnijski okraj komenski, so vabljenj, da priženejo istega dne do 8. ure zjutraj vso svojo lepšo živino ne glede na starost ter da se nemudoma prijavijo pri kmetskem odseku v Komnu, ali pa pri svojih županstvih, da se živino, namenjeno za razstavoH vpiše.
Razstava, kakoršne še ni bilo na Krasu in ki že sedaj vzbuja veliko zanimanje daleč na okrog, obeta biti splošno Zanimiva in poučna.
Za to izvoljena komisija razdeli 18 denarnih in 18 Častnih priznanj.
Otvoritev razstave bo ob 9. uri zjutraj.
Tnnel pod Kostanjevico. — Dela napredujejo na obeh straneh, ter je prodrto na eni strani 17, na drugi 20 m. Na dan se napravi tunela za 3 m.
Obesila se Je v svojem stanovanju v Podgori 46 letna Marija Simonettt, ki je trpela na neozdravljivi bolezni ter bila zadnji čas dolgo v bolnišnici.
Z revolverjem se je vstrelila, kakor poročajo iz Gradišča, komtesa Manzano iz BraCana. Njen mož je pred kratkim pobegnil, zapustivši dolgov zt* 200.000 K. To je ženo spravilo v obup, da si je v svojem gradu vzola življenje.
Pred sodnljo so stali Matija in Jakob Brajkovič ter Matija Poropat iz Istre, stari okoli 20 let, Ceš, da so se hoteli odtegniti vojaški službi ter pobegniti v Ameriko. Prijeli "O jih dne 18. t. m. v Krrninu. Saboj so | imtli vsak po 350 do 400 K, vozni red do Čikaga in jeden je imel tudi neko pismo na nekega sorojaka v Ameriki. Trdili so pred sodniki, da niso imeli namena, iti v Ameriko, marveč samo do laškega Vidma, kakor se je glasil vozni listek. Obsojeni so bili vsak na 14 dnij zapora ter na globo 10 K.
Za babico. — S 1. okt. t. 1. se otvori v Trstu na porodniški Šoli praktično-teore-tiCni tečaj v slovenskem jeziku. Prošnje za vsprejem je predložiti do 10. sept. pri pripadajoči politični oblasti.
Vozna zveza med Vipavo in Ajdovščino. — Gospod Matija Wasmeyer v Vipavi je dobil oblastveno dovoljenje, da sme prevažati ljudi v to prikladnih vozovih med Vipavo in železniško postajo Ajdovščino. Omni-busi bodo po štirikrat na dan vozili iz Vipave v Ajdovščino in nazaj. Voznina znaša za osebo po dnevu 80 st., zjutraj in zvečer pa 1 K 20 st.
Naš podlMdk. — Z današnjo številko r.» i končafi priobčevati zameniti zgodovinski roman v 4 delih »Križarji* iz peresa poljskega pisatelja H. Sienkiewicza. — Da smo svoje cenj. naročnike s tem romanom popolnoma zadovoljili, o tem ne dvomimo. S prihodnjo številko pričnemo priobčevati nov podlistek, kateri naši naročniki gotovo z veseljem pozdravijo; priobčevati začnemo namreč znamenito delo slovečega francoskega pisatelja Dumas-a: Trije mušketirji.
Naročnikom .Slovanske knjižnice« naznanjamo, da izide kmalu III. in IV. del zgodovinskega roma .Križarji" iz peresa poljskega pisatelja H. Sienkiev/icza. Veljal bode kot 121.—127. snopič, t. j. do vštetega meseca avgusta tek. leta. Naročniki ga dobe za samih K 2-10 vin. po pošti, dočim stane po knjižarski ceni K 2*30, Vse štiri dele .Križarjev" dobe" naročniki .Slov. knjižnice* za borih kron 3*90. V knjigarnah pa se bodo prodajali celi .Križarji* za kron 5*20. — Cenjene naročnike »Slov. knj.* opozarjamo, da razpošljemo konee .Križarjev* le onim, kateri imajo plačano naročnino do sn. 117. in veC. Da ne bode nepotrebnih reklamacij, prosimo, da vsakdo pravočasno vpošlje zaostalo naročnino.
Uprava .Slov. knjižnice*.
Zgubljeno — najdeno. — Dnd 6. t. m. se je našla na Komu jako stara črna denarnica s precejšnjo svoto denarja. Kdor je zgubil, se doslej še ni oglasil. Denarnica se nahaja na tukajšnjem glavarstvu pri po« iicijskem oddelku. Kakor se da soditi iz drugih stvarij v denarnici, jo je izgubil kak delavec iz goriške okolice.
Našli sta se tudi dve beležni knjižici, ki se glasita na ime Josip Cvetrežnik iz Banjšic in Martin Žbogar. Dobita se istobko na tukajšnji policiji.
Odprti lekarni. — V nedeljo pop. bosta odprti v Gorici lekarni Pontonijeva in KOr-nerjeva.
se odpravi z rednim uživanjem ZdSftfltl   rogaške  vode  .Tempel*-n   ™      ali .Styrla*-vrelea.
Razgled po svetu.
Srbija. — Nemški listi pišejo o Srbiji vse mogoče in nemogode reči. V glavnem jim je do tega, diskreditovati Srbe, kar se da, pri drugi Evropi, ter delati s tem tla nemškemu „Drangu" proti Balkanu. Tudi o sedanjih razmerah v Srbiji pišejo na dolgo in široko ter lažejo in zavijajo, da je grdo. Te dni se je oglasil v .Novem Srbobranu" v Zagrebu neki dopisnik iz Srbije, ki piše o sedanjih razmerah tako-le:
Dopisnik pravi, da bode doba kralja Milana in kralja Aleksandra zabeležena na večne čase s črnimi črkami v srbski povest-nici. Dokler sta vladala ta dva, imeli so vso oblast  v   rokah   najhujši   vragovi   srbskega
imena, gospodarili so lopovi, a Srbstvo je plakalo. In tako se je dogodilo, da je zna-čilo Aleksandrovo življenje smrt Srbije. In kdor se nad umorom zgraža, naj pomisli, da-li bi bilo bolje ubiti narod, da živi kralj, ali da pogine kralj, da ostane narod iiv in zdrav? Poleg živega kralja Aleksandra ni mogla ostati zdrava in živa Srbija! Zato se je morala izvršiti operacija, zato je moral pasti Aleksander, da se domovina reši zla. Razume pa se, da se vse ono zlo, kar ga je zadal on in njegov oče Srbiji, ni moglo po-j praviti v eni noči. V to treba časa! AH je bilo to do sedaj mogoče? Ne, ker še ni ustavnega stanja. Ustavno stanje pa ni mogoče brez skupščine, voljene po novi ustavi. Dokler se skupščina ne sestane, ne morejo nastopiti ufejene razmere. Zabx je do tega ~ Casa stanje v Srbiji, ker ga je provročil« revolucija, — revolucionarno. ?n ako se to upošteva, se mora vsakdo srbskemu rodoljubu naravnost diviti, da je v Srbiji tudi v dobi revolucionarne vlade mir in red, kakor boljši biti ne more.
Po prevratu dne 11, rožnika so častniki izročili vlado možem in narodu, ne pripravnikom ene politične stranke, ampak uglednim osebam vseh strank. V vlado so bili torej poklicani možje s celo nasprotnimi političnimi nazori. Ta vlada je bila dobra za tisti trenotek, ne pa za nadaljno delovanje. Naj se pomisli, ali bi se mogla na Ogrskem držati le 24 ur vlada, v kateri bi sedeti Khuen, Banffjr, Barabas, Ugron, Apponri, Ferjervarv! A v Srbiji se je taka vlada, v kateri so bili zastopniki najrazličnejših strank, vzdržala do danes. Da pa je sedaj odstopili., je popolnoma naravno in se to dejstvo ne more pripisovati kaki izvanredni krizi, kakor to trde Srbiji sovražni listi.
To je gotova  resnica.  Seveda  želimo j Srbiji, da skoro prebije razne krize ter krene na pota napredka in notr*' ijega miru.
Vsi možje, ki so sedaj zasedli ministor-ske stolce v Srbiji, so bili tudi nasprotniki Obrenovičev in so bili (udi udeleženi pri umoru kralja Aleksandra in kraljice Droge. Sedanji vojni minister je bil celo voditelj zarotnikov. Častniki, ki pri umoru niso bili udeleženi, so poslali kralju spomenico, v kateri zahtevajo, da naj odstavi zarotnike od njih sedanjih mest, sicer sami izstopijo iz armade. 300 častnikov se je izjavilo za podpis. Zarotniki pa očitajo kralju, da je nehvaležen. Kralj je vsled teh dogodkov baje silno nevoljen.
Maeedonlja. — Na dan sv*. Elija t. j. 2. t. m. so izdali vstaši sledečo tajno okrožnico: .Vsak neoženjen Macedonec je dolžan prijeti za orožje ter se pridružiti prostovoljcem, ker se ne maramo več omejiti na de-fenzivo, temuč bodemo prešli k ofenzivi. Oženjem možje smejo ostati pri svojih rodbinah, a so dolžni vslaše podpirati s pro-viantora in vojnim materijalom. Kdor ne sluša teh naredb, bo ubit ali na smrt obsojen ter ne uide prej aH slej -voji usodi." Neki  du-
drugi so se vrgli slepo v bojni metež, kakor bi bili znoreli; tretji so se borili, kakor v snu, četrti se ubijali sami, zbadaje se z kratkimi meči, zopet drugi so metali od sebe svoje vratnike ter prosili svoje tovariše - »Zabodi!«
PolJBka žilavost je razbila kmalu veliko kolo nekoliko manjših krdel, in sedaj je bil posameznim vitezom mnogo olajšan beg. Toda v tem razbitem krogu so se borili ljudje še vedno u največjim obupom.
Malokateri je pokleknil na tla ter prosil milosti, in ko je grozni napad Poljakov razpršil končno tudi manjše vrste, se niso hoteli posamezni vitezi več živi udati v roko zmagovalcev. To ji A za križarski red in za vso zapadno vitežtvo dan največjega poraza, toda ob enem tudi največje slave. Pod orjaškim Ar-noldom von Baden, katerega so obkoljili kmečki pešci, so ležali celi kupi poljskih mrličev, on pa močan in nepremagljiv, je stal nad njimi, kakor stoji mejnik, postavljen na višini. Kdorkoli se je približal njegovemu meču, je poginil, kakor bi bilo treščilo vanj. *
Končno prijezdi k njemu sam Zaviš Črni, Šu-limčik, toda ko je videl viteza brez konja, ga ni hotel proti vitežkemu običaju napasti od zadej, zato je skočil takisto s konja ter mu zaklical od daleč:
»Obrni, Nemec, glavo in udaj se, ali pa se spo-primes z menoj.c
Arnold se obrne, spozna Zaviša po črnem oklepu in ščitu, ter si reče v duhu:
»Smrt prihaja, in moja ura je odbila, ker temu nihče ned uide živ. Toda ko bi ga premagal, bi si pridobil neumrljivo slavo in morda bi si rešil življenje.«
Po teh besedah skoči proti njemu in ona dva se srečata kakor dve nevihti na polju z mrliči pokritem.
Toda Zaviš je tako močno nadkriljeval vsakoga, da so | bili nesrečni stariši, katerih otroci so se morali spustiti ž njim v boj. Pod vdarcem njegovega meča jej počil v Marburgu skovani ščit, razletela se je njegova j jeklena čelada kakor glinast lončič, in hrabri Arnold! je padel z razklano glavo na tla.                                 !
*
Henrik, čluhovski komtur, ta največji sovražnik! poljskega plemena, ki je prisegel, da dL nositi dotlej dva meča pred seboj, dokler oba ne omadežuje s j poljsko krvjo, je sedaj urno bežal z bojnega polja, ka-' kor beži lisica iz kroga lovcev, kar mu zastopi pot' Zbišek iz Bogdanca. Ko je videl komtur pred seboj povzdignjen meč, je zaklical: »Erbarme dich meiner!« ter od strahu sklenil roke. Mladi vitez je sicer čul njegovo prošnjo, ni pa mogel več pridržati roke; pač pa je nekoliko umaknil meč ter oplazil komturja po njegovih debelih ustnicah. Potem ga je izročil svojemu orožjenoscu, ki mu je vrgel vrv na vrat in ga vlekel kakor vola tjekaj, kamor so vodili vse križarske sužnje. *.
Stari Matija je iskal na bojišču neprestano Kuna Lichtenstoina, in Poljakom v vsem naklonjena usoda mu ga je dala končno v roke v goščavi, v kateri se je skrila peščica vitezov, bežečih iz poraza. Solnčni žarki, ki so se odbijali od njegova oklepa, so ga izdali njegovim sovražnikom. Vsi so se zgrudili na kolena in se udali preganjalcem; ko pa stari Matija izve, da je križarski veliki komtur med jetniki, da ga pripeljati pred se, in snevši si čelado, ga vpraša: »Kuno Lichtenstein, ali me poznaš ?« Kuno naježi obrvi ter uprši svoj pogled v Ma-tijčevo lice, reče čez nekaj časa:
»Videl sem te na dvoru v Plocku.«
»Nikakor!« odvrne Matija, »videl si me že poprej.
Videl si me v Krakovu, kjer sem te prosil za življenje svojega sinovca, ki jo bil radi nepremišljenega napada na-te obsojen, da mora biti obglavljen. Takrat sem napravil obljubo Bogu in prisegel na svojo vitežW čast, da te poiščem in se & teboj pobijem na smrt.
»Vem,« odvrne Lichtenstein in prezirno namrdne ustnice, dasi je ob enern grozno pobledel, »toda sedaj sem tvoj jetnik in ti bi se zelo osramotil, ko bi dvignil nd-me svoj meč.«
Blatijčevo lice se zlokobno zamradi ter postane podobno volku.
»Kuno Lichtenstein,« reče »jaz nočem dvigniti svojega meča na človeka brez orožja, toda pravim ti, <? k te dam obesiti kakor psa, ako mi odkloniš dvoLoj.«
»Nu, pa naj se zgodi, ker ne more biti d, zakliče veliki komtur.
»Na smrt ali ne na sužnost!* ponovi, še .at Matija.
»Na smrt!«
In čez trenutek se spoprimeta pred poljskimi in nemškimi vitezi. Kuno je bil mlajši in gibčnejši, vse-kako pa je Matija nadkriljeval svojega nasprotnika z močjo svojih rok in nog tako, da ga je hipoma podrl na tla in mu pokleknil na prsi.
Komturjeve oči zlezejo od strahu iz jamic.
»Usmili se me!« zajeclja, in pena se mu prikaže na ustnicah.
»Ne!« odvrne neizprosni Matija.
Nato nastavi svojo »mizerikordijo« na nasprotnikov vrat ter ga dvakrat zabode. Kuno grozno za-hrope in kri mu curkoma privre iz ust. Telo se mu jame zvijati v smrtni borbi, na kar se nategne, in velika pomirjevalka vitezov ga pomiri za vedno.
najski list je imel razgovor z nekim uglednim Macedoncem, ki je rekel, da Macedonci noCejo Turkov uničiti, niti se otresti sultanove vlade, temuC !e hočejo zbuditi velesile, ki hočejo na vsak način ohraniti na Balkanu status quo. Vstaši so morali prijeti za dina-mit, ker nimajo armade, da bi jo postavili proti turški vojski, in ni izključeno, da se bodo zatekli Se k hujšim .sredstvom,, kakor, je zastrupljeoje studencev A. dr. 7 Zeleniku so vstaši napadli železnico, ko so se po njej peljali turški vojaki. Vojaki so se maščevali nad železniškimi uslužbenci ter štiri ubili. Bolgarska spomenica je napravila na velesile najboljši vtis, ker niti ne zahteva posfedo-vanja velesil, temuč le slika položaj, kakršen je. In kneza ni doma, najbrže nit^ne ve za spomenico. V Peterburgu smatrajo kneza za mrtvega moža. dukovicevo glasilo ,Prapo-vcc" piše: .Odkar je naš knez tako v skrbi za svoje dragoceno življenje, da biva daleč od svoje dežele, se vrše dogodki, ki so za bolgarsko bodočnost največjega pomena. Le obžalovati se mora, da je knez zapustil mirno in veselo življenje ogrskega poročnika ter I prišel k nam. Vse kaže, da dogodki v Mace-dontji nikakor ne bodo čakali, da si bo naš | bolni knez popravil svoje dragoceno sdravje v lu,ini."                                                           i
Boris Sarafov je pisal ravnateljstvu orientalskih železnic vljudno pismo, naznanil splošno vstajo ter prosit iz človekoljubnosti, naj se na vlake ne sprejemajo potniki, ker so vstaši primorani napadati železnice ter bi obžalovali, ako bi bilo pri tem nepotrebnih in nedolžnih žrtev. V Plovdivu so Turki vrgli bombo v hilo trgovca Gergikova, pri čemer so zletele tri osebe v zrak, med njimi tudi bolgarska učiteljica Karadiov.
O bolgarskem knezu Ferdinandu se pro-rokuje, da je dogospod&ri. let se ne trne več v deželo. Ako pa bi se vendar-le vrnil, bi mu bili dnevi šteti.
Proti madJarNkl zastavi. — Z ozirom na ponovile se krvave dogodbe v Zaprei»'cu je ban grof Pejačevie" vsem velikim županom odposlal odredbo, da se ima na vseh želez-ničnih postajah na Hrvatskem poleg hrvatske izvohati tudi madjarska zastava. Ban je na svoji palači na cesarjev rojstni dan izobesil poleg hrvatske tudi madjarsko zastavo, vsled česar je došlo do burnih demonstracij pred baltsko palačo.
O izgredih v Zaprešiču poročajo nadalje, da je prišlo pred ta mošnjo postajo nad 500 kmetov, ki so zahtevali odstranitev ma-djarske zastave. Poveljn-i orožnikov je množico poživljal, naj se razide, a ko se ista ni zmenila za njegov poziv, ukazal je na njo streljati. Neka žena je skrivaj splezala na slrtho postaje, a ravno ko je hotela odstraniti madjarsko zastavo, začeli so orožniki streljati na množico in to jo je tako prestrašilo, da je padla s strrhe. Madjarska zastava je bila potom izobešena do 5. ure po-'»oludne.
Tudi v zlatarskem okraju, kjer so te dni imele pričete .nadomestna volitve v hrvatski sabor, je došlo do prelivanja krvi. Opozicijonalni volilci prišli so namreč oboroženi na volišče, da bi preprečili volilne sleparije madjaronski volilni komisiji. Ko so hoteli orožniki kmetom zapreti pot na volišče, so jih kmeti napadli s kamenjem in orožniki so se morali umaknti. Pozneje pa so"p^isu^rolnftom^lia^pdmoč Vojski, kateri so streljali na množico ter dva kmeta ubili, štiri težko in 13 njih lahko ranili.
V  Kronjici in Bistrici so se po tem dogodku  priredile  burne   demonstracije  proti
luadjaronom. V Kronjiei so demonstranti napadli in vse uničili v hiši madjarona Tuvsica ter jsjota^ v^
V   Zagrebu, Zapresldu in v zlatarskem okraju vlada silno razburjenje. Narod zahteva maščevanje za žrtve madjaronskega nasilstva. Ogorčenje proti banu Pejačeviču postaja vedno hujše in splošno mnenje jt\ da bo isti nadaljeval politiko grofa Kbueiu-Heder-varvja,
Žaluje vesti iz Zagreba trdijo, da se na Hrvatskem ne bo več nikjer izobelala madjarska zastava.
Na kolodvoru v Zaprešlču na Hrvatskem so razobesili na cesarjev rojstni dan poleg hrvatska tudi madjarsko zastavo, kar je izzvalo odločno reakcijo od strani naroda, Kmetje so zahtevali, naj m n adjarska zastava odstrani, a ker se tej zahtevi ni ustreglo, je došlo do vih roih demonstracij. Orožniki so streljali na demonstrante ter dva kmeta ubili, enega smrtno, dva težko in 10 njih lahko r. nili. Izzivanje z madjarsko zastavo nidaljuje se torej ludi pod novim banom, grofom Pejačevičem, ali hrvatski narod ne bo miroval prej, dokler ne preneha kršenje njegovih pravic in krvavo žaljonje njegovega narodnega ponosa.
O dohodu kralju Mvarda na Dunaj
se poroča, da uicgnt* bili velike važnosti. Avstrijski cesar, ruski car in angleški kralj se takrat dogovore o skupnem postopanju glede razmer na Balkanu. Sestanek ima baje namen potolažiti Anglijo, ki nič kaj noče zaupati Rusiji in Avstriji. Cesar Franc Jožef je obljubil, da kralju Edvardu vrne obisk prihodnje leto, ako bodo dopuščale razmere.
Nemška Šola v Skednju pri Trstu. Tržaško namestništvo je odobrilo premenjena pravila .Združenja za ustanovitev nemške šole v Skednju*. S tem je zagotovljeno, da se otvori bržčas že v kratkem nemška šola v Skednju pri Trstu !
Slovensko Šolstvo v Trstu. — V to-
!t-R je imeli možka podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu svoj občni zbor. Iz tajniko-vega poroč'la posnamemo, da je družba sv. Cirila in Metoda vzdržavaia do sedaj pri sv. Jakobu v Trstu Štirirazredno deško in dekliško ljudsko šolo, ter da se ta šola s prihodnjim šolskim letom razširi v petr»zred-nico. V preteklem šolskem letu obiskovalo je šolo 306 deCkpv in 313 deklic. Ce se pomisli, da šteje Št. Jakobski okraj Tržaški nad 30.000 prebivalcev, od katerih je n.id 3U Slovencev, potem si inoremr misliti, koliko slovenskih ctrok mora ostati brez domačega pouka, ker jih slovenska šola ne more toliko vsprejeti. Kje so pa otroci iz družili mestnih
okrajev, kekor n. pr. iz Rocola, iz Kjadina, pri sv. Alojziju, iz Skorklje in iz Belvedera, v katerih okrajih tudi po večini prebivajo Slovenci 1
Svojo mater razsekal. — Z Reke se poroča: Iz blaznice odpuščeni24-letni Jakob Ribarič iz Berloga, okraj Ogulin, je doma s sekiro pobil živino posestnika Novosela in mu zažgal hišo. Težko je ranil svojega očeta. Msti je bežala. Ribarič je letel za njo in jo razsekel s sekiro. Nato je samega~sebeobh\ Slov. akad. fer. društvo »Sava*. — Na I. rednem občnem zboru dne 18. avgusta 1903. je izvolilo akad. fer. društvo »Sava* v Ljubljani sledeči odbor: predsednik cand. iur. Fran Kandare, podpreds.: stud. jur. Ernst Chamrtajnik: Alojzij Lavš, blagajnik: stud. tech. Ivo Tejkal, namestnika: stud. jur. BV. Hubad in Mirko Triller, preglednika: slud. tech. Milan Lenarčič incand,phil. Emil. Vodeb.
Nova opera na slovenskem odru.— Upravj slovenskega gledališča v Ljubljani je vsprejela opero .Peter Svačič" tržJškega mladega komponista g. Josipa Mandtča, sina dr. Fr. Mandiča, ter so bo ista predstavljala v bodoči sezoni.
,Šao« Je kopal. — Franc Ojster, ki je že marsikak »šac* zasledil, pa še nobenega vzdignil, je kopal v petek po noči v gozdu na gradu v Ljubljani v potu svojega obraza in iskal po skritih zakladih. Bilo je o polnoči. Kopanje se je v tihi noči slišalo na Karlovslrj cesto in dva radovedneža sta poklicala policaja, da je šel ž njima na grad, Po mačje so se plazil7, ti trije do prostora, od koder je prihajal glas. Ko so bili prav blizu, prižgal je policaj svetilko in razsvetlil prostor. Ojster se je tako prestrašil, kakor da bi bil sam hudi duh prišel po njega. Kar spregovoriti ni mogel. Ko m je spel ©hrabril, ozmerjal je policaja in njegova spremljevalca, ker so ga motili, ko je bil v risu in tako preprečili, da ne bode mogel vzdigniti zaklada, ki je po njegovem mnenju in prepričanju na mestu v gozdu zakopan, Ves ne-voljen jo šel s policajem na Karlovsko cesto in je ves čas mrmral, kako da jo bil spet nesreč*n.
Soli družbe sv. Cirila In Hetodlja ? Vabregl (r Istri) je miniiler za bogo-časlje in nauk podelil pravico javnosti, Šola je enorazcedna.
Zaradi gamomoror v italijanski armadi je izdal vojno minister Otlolenghi tajno okrožnico vsem vojaškim oddelkom. V isti se naroča, naj ne bodo predstojniki z vojakom nikoli osorni ter naj ne opustijo pri obiy~ vanju z vojaštvom očetovskih čutil in dostojnega vedenja, Takih odrede!) bi potrebovali tudi v Avstriji!
Delavski nemiri na Ruskem. — Nemiri so se razširili Že po vsem južnem delu velikega ruskega cesarstva. Ti nciuiri imajo deloma politične, deloma socialne motive. Tako n. pr. v Kavkazu, ki je pravi Ba-bilom vseh jezikov, protestirajo proti rusifi-kaciji ondotnih krajev, med tem ko socialisti protestirajo proti zastarelemu absolutistiskemu sistemu. V krajih Baku, Batum, TifPs, Odesa in drugih manjših mestih so stopili v štrajk delavci raznih obrti, posebno tovarniški delavci, tudi mornarji, železničarji itd., in ti provzročajo potem poulične nomirc. Po nekaterih provincij:di je daleč na okoli proglašeno obsedno stanje, vojaštvo je vedno pripravljeno, prišlo je že do krvavih spopadov med vojaki in šlrajkujočimi, ječe so že prenapolnjene.
IlljiŽBY10St
Hrvatski Skolski muzej. — Njegov postanak i uredenje. U Zagrebu 190S. Tako glasi 128 strani obsegajoča knjiga, ki jasno in natančno razkazuje, kako je nastal ter s« ^ uredil hrvatski šolski muzej, kakor že pravi naslov.
UHiniiv obliž.
Ta obliž, ki se izdeluje izključno le v lekarni
Frana Wilhelma
o. kr. dvornega zalagratelja v ileunkirchen, Spodnje Avstrijsko
se rabi z dobrim vspeb/m v vsakem slučaju, ko se sploh rabi kak obliž. Posebno koristen pa je pri starih nevncUjivih bolečinah, kakor pri kurjih ocoslfa, roženicl itd Dotično bolno mesto se očisi, potem seobliz namaže na kos toftta ali usnja in se nanje položi. Ceiu zavitku 80 vin. 12 zavitkov 7 kron, 5 ducietov SO kron. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Ncunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se no dob!, vrli so poS IJutev direktno.
Štv. 01.
Dražbeni oklic.
Podpisani cestni odbor odda dne 1. septembra t. 1. v uradu oesinega odboja v Podgorl zgradbo dveh nov h mostioev na okrajni cesti KromberSkl, na ponudbeni dražbi od 10. do l i, ure dopoldne.
Ponudniki naj vlagajo svoje postavno pismeno kolekovane ponudbe, opremljene z 10% varščino na cestni odbor v Podgorl do dne 81. avgusta 1.1.
Načrti in pogoji se lahko ogledajo v uradu cestnega odbora v Podgorl.
(J<\stiil odbor kr goriško okolico.
V Podgorl dno 14 nvgusln 1000. Načelnik:
Klančič.
Oglas.
Semenj v Renčah, kateri je bil do sedaj 6. septembra vsakega leta, bode odslej dalje z dovoljenjem visokega c. kr. namestništva v Trstu vedno prvi pondeljek v septembru vsakega leta.
Županstvo v  Renčah,
dne 10. avgusta 1903.
Župan: Merljak.
Bitka se spremeni v pravo klan jo. Kdor so ni ¦jotel udati, je poginil. V onem Času je hilo na svetu q mnogo bitek in bojev, toda nihče se še ni spominjal t ko groznega poraza. Pod nogami velikega kralja ni padel le križarski red, marveč so popadali tudi vsi Nemci, ki so s svojim najboljšim vitežtvcm pomagali tej tevtonski prednji straži, ki se je zadirala dimdalje globleje v slovansko telo.
Od sedemdeset »belih plaščev,^> ki so vodili to germansko povodenj, jih je ostalo komaj petnajst. Na tisoče trupel je ležalo v večnem snfc na krvavem bojišču.
Različni prapori, ki so* še opoludne plapolali nad neizmerno križarsko vojsko, so padli v krvave, zmagujoče roke Poljakov. Niti jeden ni ostal, ali se rešil. Sedaj so jih metali poljski in litevski vitezi kralju Jagiellu pod noge, kateri je dvigal pobožno roke proti nebu, ter ponavljal z ganjenim glasom »Bog je tako hotel !* Predenj so pripeljali tud! odličnejše sužnje. Abdank Skarbek iz G6r je pripekal šee-tinskega kneza Kazimira, češki vitez Trocnovski obeš< niškega kneza Konrada, Predpelko Kropidlovski težko ranjenega Jurija Gersdorfa, ki je pod zastavo svetega Jurija zapovedoval vsem vitežkim gostom.
Dvaindvajset narodov je stalo v tej vojni križarskega reda proti Poljakom, in sedaj so kraljevi pisarji zapisovali sužnje, kateri so pokleknili pred kralja ter so ga prosili milosti, da se proti odkupnini smejo vrniti domu.
Križarski armadi je bil s tem zadan konec. Poljaki so si osvojili ves križarski  tabor in v njem neizmerno množico voz, naloženih z verigami za Poljake, ter z vinom, pripravljenim za veliko gostijo po zmagi. *
Solnce se je nagibalo k zapadu. Iz oblakov se je vsul kratek, toda  obilen dež, ki je ugonobil prah.
Kralj, Vitold in Zindram iz Maškovic so hoteli baš oditi na bojišče, ko so je)> donašati prod njih trupla padlih poveljnikov. Litvinci so prinesli na sulicah s krvjo in s prahom pokrito truplo velikega mojstra Ulrika von Juningen ter ga položili pred kralja, on pa jo otožno vzdalinil in rekel:
»To je torej človek, ki si je Še danes jutro mislil, da je večji od vseh kraljev na svetu, c
Na to mu jamejo kapati solze na lice; toda čez trenutek spregovori zopet:
»Ker pa je poginil kot hraber bojevnik, torej proslavimo njegovo hrabrost in mu oskrbimo krščanski pogreb.«
Na to zapove, naj se truplo skrbno umije v jezeru, čedno obleče, in dokler krsta ni izdelana, naj se pokrije z belim križarskim plaščem.
Med tem so mu donašali neprestano nove mrliče, katere so jetniki poznali. Prinesli so velikega kom-turja Kuno Lichtensteina z grozno prebodenim grlom ter križarskega maršala Fridrika Wallenroda, velikega upravnika grofa Alberta Schwarzberga, in glavnega blagajnika Tomaža Mercheima, in grofa von Wende, ki je padel pod roko Povale iz TaČeva, ter še nad šestdeset trupel znamenitih komturjev in bratov.
Ljudje so jih pokladali drugega do drugega, in oni so ležali kakor posekana debla z lici, belimi, kakor so bili njihovi plašči, z odprtimi steklenimi očmi, iz katerih je Še neprestano odsevala jeza in strah.
Nad njihovimi glavami so vtaknili v tla osvojene zastave. Večerni vetrič jih je zvijal in razvijal, da so plapolale, kakor bi hotele zbuditi mrliče. V daljavi so bili videti v večerni zarji litovski oddelki, ki so vlačili zajete topove, katerih so se v tej bitki prvič posluževali Križarji, s katerim pa niso prizadjali velike zgube zmagovalcem.
Na višini so se zbrali okrog kralja najve^i vitezi; dihali so globoko z utrujenimi prsi ter ogledovali zastave in mrliče, ležeče pri njihovih nogah, kakor gledajo vtrujene žonjice požeto in povezano snopje na njivi. Težak je bil dan in strašen vspeh te košnje, toda evo,   .*počil je velik božji radostni večer.
Neizmerna sreča je razjasnila lica vitezov; vsi
so spoznali, da je bil to večer, s katerim so se končale muko ne le tega dneva, marveč celih stoletij.
Ali kralj, dasi je dobro razumel velikost poraza, je vsekako le zamišljeno zrl p*ed se ter končno vprašal:
»Ali ves križarski red leži tukaj?«
Na to mu podkancelar Mikolaj, kateremu je bilo znano prerokovanje svete Brigite, odvrne:
»Napočil je Čas, ko so jim polomljeni zobje in jim je odsekana desna roka!...«
Na to dvigne roko ter jame blagoslovljati z znamenjem sv. križa ne le one, ki so ležali najbliže, marveč vse bojno polje med Grumvaldom in Tannenber-gom. V jasni večerni svetlobi in v od dežja očiščenem zraku se je dobro videlo ogromno krvavo bojišče, pokrito s polomljenimi sulicami, vilami hi kosami,skupi konjskih in človeških trupel, iz katerih so štrlele kvišku mrtve noge in roke... Žalostno polje smrti, pokrito z mnogimi tisoči mrtvih bojevnikov, se je raztegalo dalje nego je mogel segati človeški pogled.
Služabniki so dirjali po tem ogromnem pokopališču ter  pobirali orožje in slačili oklepe s padlih borilcev.
V višini pod rudastim nebom pa je krožila jata vran. orlov in krokarjev, krokajoča in veseleča se obilne gostije.
Ali pod kraljevimi nogami ni ležal le red križarski, marveč tudi vsa nemška moč, ki jo doslej nalik valu zalivala nesrečne slovanske pokrajine, na ta dan rešitve pa se je razbila ob poljske prsi.
Tebi, velika  sveta minulost in  tebi,  žrtvovana kri, pa bodi čast in slava na veke! XXX.   ,
Matija in Zbišek sta se vrnila v Bogdanec. Stari vitez je še dolgo živel, Zbišek pa je v popolni moški moči doživel oni srečen čas, ko je skozi jedna vrata v Marburgu odhajal križarski veliki mojster s solznimi očmi; skozi druga pa prihajal v mesto, načelu svojih polkov, poljski vojvoda, da v imenu kralja in kraljevine zasede to mesto in vso pokrajino tjekaj do sinjih valov baltiškega morja.
J. Zorilik   Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo Za dame:
Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajColane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnčnike, bluse, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, guocbe, vezenj«;, saponke itd.
blaga: Za gospodos
Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hrilid^&ce, kolesarje, veslarje; zadnje ^* *  i ovratnic, ovratmkd&^jpestnic, nogavic, rokavic, hIŠgnikov, čepic, čevljev, dež.iikov itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene.
Za blrmanca
in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo.
Za slavnosti
in druge!veseliw; "vsakovrstne J narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Christofle & C.^
c. in kr. dvorni založniki
¦¦                                                                                                                                                                               Znunk,
Heinriehhof Dunaj L Opern Rlng 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodjo vseH vrst
(žlice, vilice, noži itd.).
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnost-.
Največja izbira najlepših modelov.
ST* Ilustrovan cenik na zalite vanje. ""VOJ
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Cena I
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Mafeelstvo In nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4»/,%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojilni na vknjižbe po 5'/,%» na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta &%%.
Stanja 81. dec. 1901. (v kronah): članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70.— Posojila 1,448.030 10 — Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne vec). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-ljern in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno Izdelane
stole, fotelja, vrtne stole, gugalnike, naslonjače Itd. itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in
gugalnikov iz trstovine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
ISaznanilo.
Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da imam razun pekarije v Gorici v Haštclju št. 29. tudi
novo pekarijo v Kanalu
na glavnem trgu.
Priporočam domačinom ter rojakom po soški dolini vedno sveži kruh vsake vrste. Nadalje sprejemam tudi od zasebnikov kruh v peko, katerega spečem po ugodnih cenah. Imam tudi zalogo moke raznih vrst, po ugodnih  cenah.
Jožef Valentinčič.
pekovski mojster v Gorici in v Kanala.
Anton Potatzkv v Corici.
Na sredi RaStelJii 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
I Najceneje kupovallič* nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE                               j
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE
za kroj aH in Čevljarje.
Svetinjlce. — Rožni venci. — MaŠne knjižice.
fiišna obuvala za vse letne čase.
Po sebnos t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.    2    35   8
Anton Pečenko
Vrtna uhea 8      GORICA priporoča pristna bel« in Lrna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom
vse  kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih od 5P
litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cmnm zemera«. f»o»!rat&® potlvna.
Via (Jiardino !
briških, dalmatinskih ir Isterskih vinogradov
razpošilja po železni«! na
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinovee, fini rum, različna vina, goružlee (Senf), Ciril-Metoiovo kavo in Ciril-Motodovo milo ter drugo v to stroko gpadajoče blago. Postrežba točna in po   rnernih conah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trsrovcc r Ni-nifliiKkl ulic! 8t. 1 v lastni hiši  kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Odlikovana krojaška delavnica
krojaški mojster v Vrtni ulici Itev. 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letno čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
fBejf- Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    ""JOM0
Izdelke iz lastnega blaga jamčim!
Rimske toplice v Tržiču
(MonfaS cone)
= in blatne kopelji =
priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatismu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z alektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti.
Zahtevajte
moj il:wtn>\iuii rciiik z več kakor 500 podobami ml ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, knterega poittja zastonj in poštnine prost«
Hanns Konrad,
tvornim   ur   in   ek«portna    hi»-i Mu: it. 2*0. — vtVk ).
I^arol prašdK.
pekovski mojst3r m sladčičar v Gorici na Kornu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače z\>
birma nee, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   zi
mnogobrojna  naročila   ter  obljublja soiidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačana odškodnine in kapltalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na§e države
z vseskozi slovansko-aarodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni sestop v LJubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
_ Gospgdsklh ulicah štev, te.
Zatraruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-j kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
Božjast,
Kdor lipi na božjasti, krčih in drug.h nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobi.a se zastonj in franko v Schwaunen-Apot<?ke, Frank-fart a. M.
Elegantne zalepke za | | f
»Šaljivo pošto"
vedno v zalogi pri Iv. Banaču v Ljubljani.
Cena 100 komadov K3'
Mizarska zadruga
i Borici (lolkan)
Naznanja slavnemu obSinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdkc Ant. Čeraigoja v Trsta, Via Piazza vccchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
= ._-—    Cene zmerne.
Dela je lično ter dobro osušeno.