SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 43
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 2 de noviembre - 2. novembra 2006
Z MLADIMI MOCM VZTRA NO NAPRE
Po občinskih volitvah
VINKO RODE
(Gio^ior na 39- olbletni^^ Sh^^'enshe Prista^'e)
Deloma je kronika pristavske družine zapisana v Zborniku ZS. Tam berem, ,,da je bil poslovnem letu (50-51) najbolj važen nakup pristave v Moronu (oz. Castelarju)". Tako je poročal na občnem zboru okt. 51, gospodar ZS Janez Kralj. Pristava je zapisano z malo začetnico: seveda, bila je res le prispevek sredipča. A tako se je začelo. Na občnem zboru okt. 1966 pa izvemo naslednje: „kar zadeva pristavo, je stvar dokončno repena. Toda to se je zgodilo tako, da se je po nasvetu ZS ustanovilo krajevno druptvo, kateremu je ZS predala svoje delnice, (90% vseh) ..."
Od leta 67 dalje se smatra Pristava (z veliko) samostojno krajevno druptvo in je eden od trdnih Domov z močno slovensko polo, s prosvetno, versko in pportno dejavnostjo.
Pa kot vse kaže, se te dejavnosti lepo prenapajo na nove rodove, kar pomeni: uspepno in skladno z novimi izzivi, ki jih prinapa čas: nove okolipčine posebno v Sloveniji, nam naklonjene. Da pristavski oder gostuje v matici, to bi bilo nekaj čisto nemogočega pred 20 leti. Kulturna izmenjava s Slovenijo pa poživlja nape slovenstvo, nas spodbuja in v neki meri tudi poplača napa narodnostna prizadevanja. Pa upamo, da bogati tudi matično Slovenijo, saj napi zgledi zvestobe izročilom ne morejo ostati brez odmeva.
Tako: z mladimi močmi, vztrajno naprej!
Res ste srečni, da morete sploh to trditi. Kajti dejstvo je, da se Pristava redno obnavlja z mladimi močmi D na vseh področjih. V tem pogledu, ob novi obletnici, ob vapem žegnanju, čestitke in priznanje vse slovenske srenje. A geslo meri tudi v prihodnost: vztrajno naprej! S tem se navezujete D kot vodilni D, da bo delo na vseh poljih teklo naprej. Da je volje dovolj za nadaljevanje. Vse je že utečeno in tudi pravilno uravnano, zato je pač treba po isti poti naprej. Pogoji so dani: imate dobro zaledje, imate streho, potrebne izkupnje, imeli ste dobro ,,performanco" vseskozi. Glejte vse to se steka v spoznanje, da je Pristava lahko ponosna na svoje dosežke in da zato zasluženo proslavlja svoje obletnice.
Živimo pa, kot slovenska skupnost v diaspori, v prav posebnih okolipčinah. Kateri od Domov je imel kot simbol izruvano drevo? Strapen vihar ga je podrl in nas D begunce D kot listje raznesel po svetu. Tako smo vsi mi, v večji ali v manjpi meri kulturne dvoživke. Taka je napa danost. Živimo v dveh svetovih, imamo dve domovini (če smo pametni), ali pa nobene, če se kje pri vzgoji kaj zavozla. Zato je važno, da se ta dva svetova harmonično usklajata, dopolnjujeta in bogatita.
Težko je bilo posebno za prvo generacijo, v prvem desetletju naselitve: za nape starpe, stare starpe. Vrženi v tuje vode D nepripravljeni D povrhu pe v mnogih primerih s podeželja, s kmetov v velemesto, to je bila huda preizkupnja. Pridni za delo in popteni, to že; a neznanje jezika, navad, običajev, to je bil hud izziv. Čez teden trdo delo, a nedelje, prazniki so morali imeti vsaj malo domačnosti. Zato neznanska potreba, želja po slovenski pesmi, besedi, molitvi: mape na Belgrano, romanja, srečanja na Martincu, pa igre in koncerti in pport na Pristavi.
Če malo ponazorim: ves teden je dvoživka vzdržala v vodah tujstva (takrat pe nedvomno tujstva), vztrajno plavala D za preživetje (in pe v upanju na vrnitev), a za konec tedna si je želela na otok domačnosti, na oazo slovenstva po malo kisika. To ni izmipljeno. Hranim dnevnik svoje sestre Francke; v letih 49-50 je delala kot služkinja v Jauregui, ppansko ni znala, samogovor v materinpčini ji je bil kot zrak. In kaj beleži? Kako si želi in kako nestrpno pričakuje srečanja z domačimi, s sopolkami, z znanci na Belgrano, v Lujanu, na kaki prireditvi.
Da, tako smo hrepeneli v tistih prvih letih po domači besedi, pesmi. Danes je to seveda drugače. Danes se prosto gibljemo med eno in drugo razsežnostjo napega vsakdana: prosto in bolj spropčeno, ne več tako zadihano. Kot prebivalci dveh kultur nas obe bogatita, če ne pretiravamo ne v eni ne v drugi smeri. Za samske osebe
(nad. na str. 2)
Državna volilna komisija je za nedeljo, 12. novembra, razpisala drugi krog rednih županskih volitev. Na podlagi ugotovitev občinskih volilnih komisij o izidu glasovanja v prvem krogu - ta je v vseh 210 občinah potekal minulo nedeljo - bodo o županu v drugem krogu odločali v 72 občinah.
Drugi krog volitev bo potekal v vseh tistih občinah, kjer nihče od kandidatov ni dobil večine veljavnih glasov, pomerila pa se bosta tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.
Na volipča se bodo med drugi odpravili tudi volivke in volivci v petih od 11 mestnih občin, in sicer v Kranju, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in Velenju.
V boljpe razumevanje položaja, vključujemo komentar, ki nam ga je poslal prijatelj iz Slovenije. Takole pipe:
Skupal bom položaj razložiti s pomočjo podatkov. Najprej tole: vsi se strinjajo, da ni mogoča absolutna primerjava med volitvami v parlament in občinskimi volitvami. Pri slednjih se pojavljajo posamezniki, neodvisne liste in kandidati in tudi lokalne stranke, ki se v parlamentarnih volitvah ne pojavljajo. Ti posamezniki, liste in lokalne stranke poberejo kar precej glasov pri občinskih volitvah - letos kar 32.86 %. Nekdo voli pri občinskih volitvah neodvisnega kandidata, znanca pri parlamentarnih pa določeno stranko. Tabela, v primerjavi z letom 2002, pokaže naslednje :
Stranka	2002	2006
SDS	12.60	16.76
LDS	23.57	14.95
ZLSD - SD	10.71	11.98
SLS	9.98	9.43
NSI	8.31	6.32
DESUS	5.29	5.24
SNS	2.35	2.46
OSTALI	27.19	32.86
Največji poraženec med strankami je LDS, ki je izgubila napram prejpnjim občinskim volitvam preko 120.000 glasov, največ pa je pridobila SDS. Kandidat LDS je v Ljubljani dobil le borih 1.7 odstotka glasov. Tudi kandidatka SD, dosedanja županja Simpičeva, je dobila le 7.7 % glasov. LDS je v Ljubljani izgubila 10 sedežev, SD 4 sedeže, SDS je pridobila 1 sedež v mestnem svetu. Je pa v Ljubljani zmagal Jankovič, bivpi direktor Mercatorja in njegova lista, ki ima v mestnem svetu večino za 1 glas. Kaj bo ta populistični župan resnično naredil in ali ne bo izkoripčal tega mesta za bogatenje podjetij v lasti njegovih sinov kot doslej, se pe ne ve.
ZLSD ali po novem SD je izgubila župansko mesto v Mariboru in Ljubljani. To je hud udarec. Maribor, ki je bil doslej v objemu SD in LDS, je naredil popolni zasuk Preko 50 % glasov sta dobila kandidata za župana iz SLS IN SDS.
Tudi na obali, ki je bila doslej rdeča, razen Kopra, kjer so že pred 4 leti izgubili in kjer je Popovič na teh volitvah dobil kar 7o % glasov, se nekaj premika. V Piranu in Izoli, obeh doslej SD županji, nista bili več izvoljeni v 1 krogu in tudi v mestnem svetu nimajo več večine.
Največ županov bo verjetno imela SLS, kar pa bo znano čez dobrih 14 dni.
Posledica slabih rezultatov na volitvah so ptevilni odstopi v vrstah LDS. Podpredsednik Lahovnik je odstopil, odstopajo pa tudi predsedniki lokalnih LDS v Ljubljani, Mariboru itd. Tudi v SD se pričakuje, da bo priplo do odstopov v Ljubljani in Mariboru. Napovedujejo, da zna priti do sprememb v NSI, ki je izgubila 2 % glasov.
Značilnost teh volitev, je hud padec pri LDS, izguba županov SD v Ljubljani in Mariboru in preboj raznih neodvisnih list.
Na Lo kem prekopavajo žrtve povojnih pobojev
so
Komisija za evidentiranje in urejanje prikritih grobipč v Škofji Loki je z arheologi podjetja Magelan iz Kranja na območju prikritih grobipč povojnih pobojev v Lovrenpki grapi že pričela izkopavati posmrtne ostanke. Po tem ko so v ponedeljek začeli s pripravami in izkopali vrečo posmrtnih ostankov petih golenic in reber, ki izkopali že lani pri sondiranju in jih nato ponovno zakopali, so v ponedeljek popoldne in danes že napli ptiri okostja, pod katerimi so verjetno tudi druga.
Kot je pojasnil predsednik
komisije za evidentiranje in urejanje prikritih grobipč v Škofji Loki Janez Pintar, so v ponedeljek začeli s prekopavanjem manjpega izmed dveh grobipč na območju Lovrenpke grape. Na globini 60 centimetrov so odkrili ptiri okostja. Pod njimi pa Pintar pričakuje posmrtne ostanke od devetih do 12 ljudi. Pintar predvideva, da gre za tiste, ki so nekaj metrov proč pokopavali domobrance, najverjetneje nempke vojake.
V bližnjem grobipču domobrancev, kjer naj bi bilo pokopanih 47 ljudi, pa so po sedanjih kopanjih zaenkrat pripli do prvih kosti, ki so precej globoko, in sicer 110 centimetrov, čeprav so običajno prvi ostanki le pol metra globoko. V tem večjem grobipču ležijo izključno domobranci, večinoma z območja Žiri, Poljan in pkofjelopke okolice, je poja-
nenic
tudi
snil Pintar. Pobili so jih 30. maja 1945. Torej na isti dan, ko se je odvijal poboj v bližnji Bodoveljski grapi, kjer so arheologi pred letom dni že izkopali posmrtne ostanke 25 ljudi.
Arheolopko izkopavanje poteka tako, da se vidi lega okostij in da se lahko le-ta sestavljajo. Tako bo jasno, na kakpen način so bili pobiti. Pri prvih ptirih okostjih, ki so jih izkopali iz manjpega grobipča, kaže, da so ljudje, ki so pokopavali domobrance, tudi sami sebi izkopali jamo, v kateri so jih nato pobili in v njej zakopali.
Izkopavanja naj bi potekala ves teden in naj bi bila predvidoma končana v petek. Tedaj naj bi iz steg-
že
izrezali plopčice, ki jih bodo poslali na nadaljnjo forenzično preiskavo.	V mesecu dni naj bi že dobili forenzične izide iz posmrtnih ostankov in tudi rezultate DNK preiskave pri njihovih svojcih, tako da bi lahko opravili identifikacijo. Tiste posmrtne ostanke, ki jih bodo uspeli identificirati, bodo svojci lahko vzeli in jih sami pokopali.
Poboji so se nedvomno dogajali tudi na Lopkem gradu, ki je bil takoj po koncu vojne zbirni center, prek katerega je plo na tisoče ljudi, je pojasnil Pintar. Prve dni po koncu vojne je vladala nepopisna gneča, neredi in brezvladje, v katerem se je dogajalo marsikaj. Ne le poboji domobrancev, pač pa tudi drugih ljudi, ki so se morebiti komu zamerili, meni Pintar.
BERI_
NAŠI UMETNICI RAZSTAVLJATA V SLOVENIJI..............................2
ŠOLSKI OTROCI SO SE VESELILI V NARAVI.....................................3
SANMARTINSKI ZBOR PRED ARGENTINSKO PUBLIKO.........3
PISMO BRALCEV O LOKALNIH VOLITVAH ................................6
Stran 2			2. novembra 2006 • SVOBODNA SLOVENIJA
			
VTISI IZ SLOVENIJE			IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Zanimivosti dveh razstav
TONE MIZERIT
(Od na ega dopisnika) .
Razstave likovnih del so lahko zanimive iz raznih vidikov. Ali zaradi avtorjev, ali ustvarjalne smeri avtorja, ali prostora, kjer se razstava dogaja, ali okoli pčin, ki se vrtijo okoli avtorja, del ali prostora ... Ne vem, v katero od teh bi
uvrstil te, ki sta bili odprti v drugi polovici meseca oktobra v prostorih Zavoda sv. Stanislava (Škofovih zavodih) v Šentvidu pri Ljubljani. Morda kar v vse naptete, ali le nekatere; morda v kategorijo, ki je nisem omenil. Zanimivi pa sta, vsekakor!
Žal se iz raznoraznih (,,raznorazno" bi lahko prevedli ,,por hache o por be") osebnih razlogov nisem mogel udeležiti nobene izmed uradnih odprtij, kjer bi imel možnost razčistiti, kateri vidik je primernejpi za oznako zanimivosti; kjer bi slipal kaj tehtnega in strokovnega o
delu avtoric, kjer bi jih osebno pozdravil in jima čestital za njuna dela.
Torej avtorici sta ženskega spola. Obe sta živeli na isti celini, tudi sedaj živita na isti, nikoli pa nista živeli v isti državi. Že to je zanimivo.
Naj pričnem pri tisti, ki je prej (16. oktobra) odprla svojo razstavo in to je Zalka Arn ek. Svoje ustvarjalno pot je začela že v domačih argentinskih Bariločah, po preselitvi v Slovenijo pa razvila do prepoznavnosti. Sedanjo razstavo je naslovila Svitanja. Glina pod njenimi prijemi zadobi oblinaste oblike, iz katerih je v primerkih te razstave -kljub majhnosti -zaznati poteze, ki človeku zbujajo občutek tople domačnosti. Kipci večinoma predstav-Ijajo osebe, kljub temu pa je tudi nekaj takih eksponatov, ki se poigravajo z abstraktnostjo.
Druga je Sonja Bavdaž. Kot (bivpi) Pristavčan sem jo seveda kdaj videl v družbi družine Čop, nisem pa vedel, da je zapisana med likovne ustvarjalce. No, marsikaj pe danes ne vem, a tako kot Zalka, je tudi ona (že pred več kot 30. leti) iz Brazilije preskočila lužo nazaj v Evropo in se naselila med Koropce. V torek, 24. oktobra je predstavila predvsem slike rož in ikone z naslovom Brazilija in Koropka v srcu Slovenke. Žive barve in
ostre poteze izripejo cvetje, na platnu pa je izpisano tudi latinsko ime rastline (tako natančno, da če bi slike ogledoval botanik, bi ne potreboval tega detajla). Drugo skupino predstavljajo ikone, ki jih je ga. Sonja spoznala v vetrinjskem taboripču med ukrajinskimi begunci, pa jih je čez leta
sama hotela slikati.
Dve Slovenki, likovni ustvarjalki z južnoameripko preteklostjo in evropsko sedanjostjo, ki živita na slovenskem narodnostnem ozemlju, zapisani iskanju lepote z različnimi sredstvi, na istem kraju.
Zanimivo!
GB
(nad. s str.1)
Z mladimi močmi, vztrajno naprej
je bilo najtežje, to sem videl, ko sem delal v Iliriji. V družinah so bili boljpi pogoji za bolj normalno, postopno vživljanje v novo okolje. Tako so tudi krajevni domovi bili rojeni iz silne potrebe po druženju za družabnost in za rast v skupnosti.
Še druga primerjava je možna med nami vseljenci D in nekim biolopkim pojavom. Ko je bil g. Matjaž Puc med nami, ni samo posle odpravljal, ampak nas je tudi opazoval. Pripel je na idejo, da smo v nekem smislu kot endemiti. Klasični primer endemita je človepsa ribica: ko je padla v podzemsko okolje je izgubila vid in pigmenta-cijo. Pač kot nepotrebno, kot prilagoditev. Ko smo mi padli v novo okolje, kaj smo izgubili in kaj pridobili? Ko skozi desetletja ni bilo stika z matico! Naj se malo popilim. Napa slovenpčina se onim tam zgoraj zdi arhaična, nam pa njihova izgovorjava, posebno pri ženskah, kot z neko novo, neznano koloraturo. Sicer pa simpatično.
Ali tale primer. Dobim pismo povabilo za neko praznovanje, pa ti nedolžni ,,endemit" v nekem sklonu udari čisto mimo pravila. O, pomislim, oslepeli smo za sklanjatve; poanski svet jih z obrazili ne pozna. No, veste, tole je čisto neznanstveno, ni jemati zares. A je vendar vabilo na razmislek o tem kaj izgubljamo v novem okolju in v čem smo na boljpem. Recimo: novo, latinsko okolje nas ogroža predvsem v tem, da bi izgubili tisti moralni pigment, ki se imenuje poptenost in odgovornost. To smo prinesli s sabo skoraj kot na kožo napisano. A nap novi svet je v tem drugačen, saj vemo.
Ali tole razhajanje z matico. Še danes ne moremo razumeti, kako da je toliko Slovencev — doma — idejno tako daleč od tradicionalnih vrednot — katerim smo si
menda bliže. A je tako: pol stoletja in več pod Južnim križem me more biti brez posledic.
Kaj bi rekel na vse to? Vsaj to, da smo tudi zanimivi. V Meddobju že vrsto let objavljamo diplomske naloge slovenskih ptudentov o nas izseljencih: ptudije o napih pisateljih, pesnikih, likovnikih, o glasbenem udejstvovanju, o slovenskih skupnostih v Bariločah in v Mendozi. Ali pred leti g. Kermauner: samo čudil se je D in je napisal Argentinski čudež.
A napa stvarnost je v resnici borba za obstoj: izražena je v geslu. Napa volja je, da vztrajamo na poti, ki so jo začrtali napi pionirji. Prepričani smo, da je prava pot. Ne zatiskamo pa si oči pred dejstvi: nape slovenstvo je otoček v tujem morju. Zato tudi nas v živo nagovorijo verzi Alojzija Gradnika, ki jih je on naslovil na svoje rojake Primorce in zamejce: takole v sonetu Brda:
Se na a tu glasi se govorica^, e svojemu so rodu sr^ca vemai, e čitcjo tu pesmi se Preerna, e naida je v bolesti pomočnica.
A se sprapaje:
Bo e ž^^ve^a na a tu besede?
Bo e f^ed brati s^a^kom^^a vez?
Srce vpr^a uje, trepeta ^n g^e^a
na tri str^am^^; tam ^ odprt je j^e^: ...
A za nas, ne na tri, ampak na vse strani je odprt jez — in tod odteka slovenstvo v tuje vodovje. A za zdaj je Pristava eden od branikov napih svetinj. Naj bo pe dolgo tako!
Nekaj se premika. V dosedanji solospev vladne politike so se začeli vmepavati drugačni glasovi. Sicer se pe ne smemo navdupevati, a če bo opozicija znala razbrati dogodke in povzeti nauke, se lahko marsikaj spremeni, v dobro naroda.
V Misionesu so rekli ,,NE". V prejpnjih ptevilkah smo opisali položaj v provinci Misiones. Guverner Rovira je po dveh mandatih hotel spremeniti ustavo, da bi imel možnost nenehnih kandidatur. Opozicija je nastopila enotna in trdno povezana. Prvi kandidat opozicije za ustavodajni mandat je bil bivpi pkof Pu-erta Iguazu Joaqu^n Pina. Volilna kampanja je bila napeta. Kar je deževalo obtožb poskusa volilnih goljufij. Preteklo nedeljo so volitve potekale v napetem ozračju. A takoj, ko so začeli preptevati glasove je bilo jasno, da bo opozicija zmagala. Končni (neuradni) rezultat kaže, da je Rovira propadel v svojih namenih neskončnega vladanja. Za svoj projekt je prejel 43,43 % glasov; opozicija je zbrala 56,57 %. Ustavne spremembe v Misionesu ne bo.
Kdo je zmagal, kdo je zgubil. Ne bomo povedali nič originalnega če zatrdimo, da je zmagala demokracija, poražena pa je bila stara politika korupcije in klientelizma. To je bil že pesti poizkus v državi, da se v neki provinci dovoli neomejena vladna obdobja guvernerjev. V petih jim je uspelo, to pot ne. A med poražence nedeljskih volitev je treba pripteti tudi zvezno vlado in predsednika Kirchnerja. Med svojim vladanjem v provinci Santa Cruz je dosegel enako spremembo. V tem primeru je jasno in izrazito podprl sedanjega guvernerja, ki mu je pokoren. Osebno se je udeležil kampanje in v zadnjih dneh tja poslal vrsto funkcionarjev in celo lastno sestro, ki vodi ministrstvo za socialno skrbstvo.Vodja pokojninskih skladov Sergio Massa je tri dni pred volitvami ponesel v provinco tri milijone pesov, ki so jih sramotno razdelili med volivce kot socialno podporo. Čeprav se Kirchner zadnje dni ni jasno izrazil glede volitev v Misionesu, je bil ves državni aparat v službi projekta zloglasnega guvernerja.
Razlogi zmage. Iz te točke se lahko argentinski politiki marsikaj naučijo. Ni običajno, da opozicija premaga guvernerja, ki ima v rokah polnost oblasti in mu pomaga predsednik, ki v provinci uživa 70% podporo. Kako je priplo do presenetljivega izida? Enostavno: 1) opozicija je nastopila združeno; 2) pojavila se je alternativna osebnost (pkof Pina), spoptovana in vredna zaupanja; 3) v samih vrstah vladne stranke (peronizma) so se pojavile razpoke. Prva
dva razloga sta nauk za opozicijo. Tretji pa bi moral zdramiti predsednika. Čeprav razne peronistične skupine niso javno nastopale, so v ozadju tudi pero-nisti delovali proti guvernerju, naveličani njegove avtoritarnosti in želje po neskončni oblasti. Seveda ni treba pe posebej poudarjati, da sta se proti guvernerju postavili dve bistveni ustanovi: katolipka Cerkev (priplo je do požiga po-deželne kapele) in evangeličanska Cerkev, ki je v tej provinci zelo močna. V Misionesu se začenja nova doba. Kdaj pa v ostalih delih države?
Samo ena stran. Prilično je, da si ogledamo tudi primer „enodnevnega" funkcionarja. Pretekli petek je nastopil v avtonomnem mestu Buenos Aires kot Glavni direktor mestne politike za reciklacijo Roberto Felicetti. Omenjeni funkcionar pa je bil stratepki vodja gverilske skupine, ki je leta 1989, v polnem stanju demokracije,	napadla
vojapnico v La Tablada in pustila za sabo izredno ptevilo mrtvih. Felicetti je bil v rednem sodnem postopku obsojen na dosmrtno ječo, a ga je leta 2002, skupaj z drugimi gverilci in nekaterimi vojapkimi uporniki (polkovnik Seineld^n) pomilostil predsednik Duhalde. Zanimivo je, da v času ostre sodne ofenzive proti vojapkim oficirjem, ki so bili tudi pomilopčeni, ni enega sodnega koraka proti gverilskim vodjem. Nasprotno: namepčajo jih v javni upravi in postavljajo na visoke funkcije. Seveda, zaradi reakcije večinskega dela družbe je Felicetti takoj naslednji dan podal ostavko. A deluje pe naprej kot uradnik mestne uprave.
Vzorne kazni? Dotekel je sodni postopek proti zločincem, ki so svojčas ugrabili in ubili Aksela Blumberga. Glavnima dvema obtožencema so naložili dosmrtne kazni, ostalim pa od 4 do 20 let. Gotovo so te kazni mnogo bolj stroge, kot smo jih bili vajeni doslej, a Akselov oče, Juan Carlos Blumberg, ni bil zadovoljen. Tisti, ki so dobili manjpe kazni, bodo namreč v kratkem na svobodi. Bistveno nezadovoljstvo pa je, da so bili opropčeni člani policije, katerih vloga v tem dogodku ni jasna, oziroma so bili globoko zapleteni. Čeprav je Blumberg napovedal nadaljnji boj, je malo verjetno, da bi ta del zgodbe kdaj postal jasen in storilci kaznovani.
Nevzdržen	pritisk.
Vprapanje cen se nenehno vrača v ospredje. Vlada sicer podpisuje nove dogovore o zamrznenju cen, a pritisk je vedno hujpi. Sedaj grozijo s povipanjem privatne zdravstvene ustanove (medicina pre-paga). Da je mera težav polna, pa se pojavljajo divje sindikalne stavke (primer telefonskih delavcev - mimo sindikalnega vodstva), ki postavljajo pod vprapaj celotno vladno politiko na tem področju.
SLOVENCI V ARGENTINI
ŠOLSKI IZLET 2006
Veselo v naravi
Dan izleta je pripel!!
Letos pa ni bilo dvoma. Že ves teden smo gledali vremensko napoved. Vroče bo, sonce bo sijalo^ in tako je bilo!
Počasi smo prihajali v Glew in končno smo že bili vsi. Leto za letom se dobivamo na pristavi pole Marije Kraljice
očetov lazar i sto v	v Glewu, da se igramo, počivamo in poklepetamo (to velja samo za učiteljice).
Začel se je dnevni program. Napotili smo se v dvorano in tam počakali duhovnika. Medtem smo vadili pesmi, ki sta jih lepo in prav za to
priložnost pripravili ga. Monika Urbanija Koprivnikar in ga. Anči Koprivnikar Rozina. Ko je g. Jože Bokalič vstopil smo bili že pripravljeni in tako začeli s sveto mapo.
Zelo lepo nam je govoril o prijateljstvu in kako napa draga Mati Marija želi, da bi vsi ljudje na svetu bili prijatelji in si pomagali. Seveda nas je tudi opozarjal kako spopiovati naravo, da bi jo predvsem pazili in jo ohranjali, ker nam jo je Bog podaril, za nas in tudi za prihodnje rodove. Da bi znali biti hvaležni za tako lepo darilo kot je narava!
Po obhajilu smo skupaj molili ,,Zdravo Marijo", da nas bo ona iz nebes čuvala.
Zdaj smo imeli petnajst minut, da bi se malo osvežili kajti sonce je bilo že zelo močno.
Takoj po tem je prof. Jure Urbančič razdelil otroke po skupinah in dajal zadnja navodila učiteljem, da bi pomagali pri igrah.
Ko so vsi otroci sedeli skupaj, smo se pe slikali. Kar nekaj nas je bilo: iz Balantičeve pole 72 otrok, iz Baragove 19, iz Jurčičeve 9, iz Prepernove 39, iz Rožma-nove 31 in iz Slompkove 76. Kar nekaj, kajne? Skupaj 246 otrok in 39 učiteljic. Pa priptejmo pe tiste starpe, ki so pekli asado, saj nikdar ne manjka, prav tako kot mate.
Prav smepno je bilo ko so se morali otroci skrit pod potorom, ali pa žogice po ceveh metati. Sonce je že močno pripekalo nad napimi glavami. Mali metuljčki so morali žogice metati v vreče, tudi domine sestavit in počasi, počasi so postali tako utrujeni, da so na zadnji igri komaj tekli do polovico poti.
Na vrsti je bilo kosilo, in seveda tudi pijača ter sladoled. Za fante pa vemo, da ni nič bolj važnega kot žoga in nogomet, pa naj bo pri 32 stopinjah ali pa pod ničlo!
Starejpa dekleta so se pa takoj organizirala za ,,med dvema ognjema", zbirala skupine in čakala, da se pe katera pridruži. In en, dva, tri, so se že začele izogibati žoge.
Otroci so hodili na oddih, kajti sonce je močno pripekalo. ,,Nihče nima vode?", so sprapevali. ,,Prosim kaj za pit!", so moledovali. A res smo že vse popili! Zopet je bil sladoled na vrsti!!
Najmlajpi so risali in barvali, v senci seveda! Gospodične, ki so ^skrbele za otroke iz vrtca, so pripravile risbice o ,,Arieli". Čudovito so jih okrasili: kralja Tritona, hudobno Urpo, tudi raka in male ribice.
Vsi smo iskali malo sence, učiteljice smo si kot vedno razdelile spominčke: bomboni, jagode, pecivo, malo kavice in pe za nazdraviti je bilo!
Otrokom je bilo tako vroče, da so se kar sami začeli polivati z vodo. Polnili so steklenice in plastenke, kozarce, lončke, karkoli, samo da so se lahko polili in nekoliko osvežili.
Kot bi mignil je bila ura pol ptirih in avtobusi so že prihajali. Ojoj, kako hitro minejo lepi trenutki! Hitro otroci, pospravite za seboj! Torbice, igrače, risbice, kapice, kozarčke in seveda tudi smeti! Saj nam je duhovnik pri mapi naročal, kako paziti na naravo. Ali se pe spomnimo?
Počasi smo sedli na avtobuse, pomahali z rokami, malo pe zavpili; in sedaj je treba zopet čakati leto dni.
Morda se nekateri srečamo v koloniji ali med počitnicami. A ni isto kot na izletu!
LS
SAN MARTIN
Lep nastop pevskega zbora
UNSAM (Universidad Nacional de General San Mart^n - Secretar^a de Extension Universitaria) organizira in prireja redne vsebinsko različne kulturne večere, ki jih poimenujejo ,,Cafe cultural". Na tako prireditev so dra. Amanda Ballester, prof. Mar^a Rosa Pedrazzini in prof. Norma Terrazo že drugič povabile Slovenski pevski zbor San Martin, ki ga vodi prof. Lučka Marinček Kastelic.
Srečanje je bilo v petek 20. oktobra v dvorani, ki jo ima Univerza za tovrstne prilžnosti na cesti 25 de Mayo v San Martinu. Proslava je bila namenjena spominu odkritja Amerike (ali D^a de la Raza), pe bolj so pa poudarili ne razlike temveč podobnosti med rasami ter narodnimi tradicijami.
Prof. Pedrazzini nas je v začetku sporeda vodila v premipljevanje z branjem kratkih poučnih zgodb. Številni (zelo spoptljivi) udeleženci so napeto poslupali.
Za tem je zbor zapel sledeče pesmi: En gratitud (Psalm 13B - Bortniansky), Kupice nalijmo (narodni motiv), Planinska (Ivan Resman - Anton Foerster), Addio, mia bella, addio (italijanski napev), Pero mira como beben (ppanska božična pesem), Keep your lamps (črnska duhovna), River (Alan Billingsley - Ennio Morricone - film ,,The mission"), Pueblito mi pueblo (F. Silva - Carlos Guastavino), Milonga sentimental (Homero Manzi - Sebastian Plana), Pueblo mio - a San Martin (M. R. B. Pedrazzini - Ruben D^az) ob spremljavi kitare Tonija Podržaja in Rumi cani -Piedra soy (Peteco Carabajal).
Publika je po vsakem izvajanju glasbenih del navdupeno ploskala in pohvalila pevce za nastopanje. Nekaj se jih je opogumilo in spropčeno izrazilo svoje mnenje; zanimivo je bilo, ko se je med navzočimi javil pripadnik nempke skup-
nosti v Villa Ballester (tudi pevec v zboru), ki je ganjeno pripovedoval, kako je pe kot mladenič hodil k slovenski mapi v ,,katedralo" in poslupal ljudsko ptiriglasno petje.
Zaključila je zopet prof. Pedrazzini s prav toplimi, iskrenimi besedami zahvale
ter priznanja; slovenska skupnost in pe prav posebno Pevski zbor sta v tem krogu zelo upoptevana. Nadaljne zgodbe so nas ponovno pripravile na razmipljanje. Nazadnje pa so nas seveda povezali kava, pecivo in družaben pogovor.
Marta
Prenova ljubljanske Opere
Kdo pa je Jankovič
G. urednik Svobodne Slovenije!
Znano je, da v Sloveniji doslej občinske volitve niso imele kaj dosti zveze z državnimi. Prav tako, kot je nimajo volitve za evro-poslance. Zato je NSi zmagala na volitvah za evro-poslance, a na občinskih volitvah leta 2002 je dobila samo 9,98 %, letos pa komaj 6,31 %, to se pravi, 5 županov od 250 občin v RS.
Zdi se mi, da ljudem ni vpeč dodatno ime ,,Krpčanska ljudska stranka". Pomislimo samo na to, da so že pred več kot 100 leti na 1. katolipkem shodu ustanovili Katolipko narodno stranko, a so jo kmalu spremenili v Slovensko ljudsko stranko. V Evropi je sedaj veliko manj kr pčansko-demokratskih strank. Tudi je verjetno v Sloveniji pe precej ljudi, ki nočejo niti slipati o kaki novi Sloveniji, ker hočejo ostati pri starem, celo pri zelo, zelo starem; vzemimo za primer samo to, kar se je zgodilo v Ljubljani! Ali ne bi bilo primerno izbrati kakpno bolj primerno, bolj zagrabljivo ime? Koliko strank pa ni spremenilo v zadnjih letih svojega imena? Pomislimo samo na komuniste, ki so se iz ZLSD zdaj spremenili v Socialne demokrate - da, socialne in pe demokrate po vrhu! -, in na pe nekaj drugih strank.
Drnovpkova LDS (Liberalna demokracija Slovenije) je izgubila veliko glasov: leta 2002 je prejela 23,57 % glasov, letos pa samo 14,95 %. Kam so pli ti glasovi? Verjetno med zelo krajevne in najbrž tudi zelo začasne stranke, ki so letos skupaj dosegle 32,86 % glasov!
Edini dve stranki, ki sta med večjimi strankami pridobili na glasovih sta Janpeva SDS (Slovenska demokratska stranka) in Slovenski demokrati (SD). S padcem glasov za LDS so se nekoliko -samo nekoliko! - okoristili Slovenski demokrati (SD, levičarji): od 10,71 % leta 2002 do 11,98 % letos. Janpeva SDS pa je dobila največji odstotek glasov (16,73 %), medtem ko jih je leta 2002 prejela 12,63 %.
V prvem krogu je po ptevilu izvoljenih županov na prvem mestu SLS, ki je dobila 36 županov, na drugem mestu SDS (izvoljenih 15 županov), na tretjem mestu LDS (10), sledijo pa SD (7), NSi (5) in SNS (1). Izvoljenih je bilo 14 kandidatov, ki so jih skupaj predlagale koalicijske stranke, ptevilo izvoljenih kandidatov, ki so jih predlagale skupine volivcev ali so bili samostojni kandidati, pa je 45. To zadnje bi morali dati misliti marsikateremu preveč v svojo stranko zagledanemu politiku.
Vsi ti volilni rezultati pa so vsaj zame precej relativni. Kar me res moti, pravzaprav celo malo jezi, je strahotno dejstvo, da je postal ljubljanski župan Srb Jankovič! In to ,,s podporo volivcev", kot se zdaj reče v Sloveniji, kot da bi vsi drugi bili izvoljeni s podporo koga drugega! Morali bi reči s podporo volivcev drugih strank ali nestrankarskih oseb.
Kdo pa je Jankovič? Če sem prav poučen, je začel kot prodajalec zelenjave, potem pa se je povzpel do glavnega direktorja Merka-torja. Nedvomno mora biti sposoben! Poleg tega, da ima dobre in vplivne prijatelje, npr., bivpega predsednika Kučana, s katerim je menda celo družabnik. Tudi njegovi sinovi so podjetniki, morda z očetovim denarjem, ali pa so tudi sami tako sposobni, da ,,nadmudrijo" zabite Slovence. Vprapanje ni samo, če bo delal popteno, to se pravi, v korist Ljubljane in ne sebe in svojih sinov, temveč, če ne bo izrabil mesta za to, da pripravi vzpon na oblast kakemu slovenskemu Putinu! Vsekakor pa se mi zdi, da nekdanje visoko mesto v Mercatorju ne govori njemu v prid, ker zame Mercator dela na slovenskem trgu, kar se mu le zahoče - ljudje pa so celo ponosni nanj!
Lepo pozdravljam,
Jože Rant Haedo, 29. oktobra 2006
Prenova SNG Opera in balet Ljubljana se je pričela. ,,Dela na zemljipču Druptva slovenskih pisateljev in na zemljipču t.i. Piccolijeve vile že potekajo. Nape uprizoritve potekajo že skoraj v celoti zunaj hipe," je povedal ravnatelj ljubljanske opernoba-letne hipe Kristijan Ukmar. Projekt prenove je po njegovih besedah vreden 5,28 milijarde tolarjev, dela pa naj bi bila končana do konca leta 2008.
Začetek obnove ljubljanske Opere je ministrstvo umestilo na prednostni seznam na področju investicij za letopnje leto. Prenova zajema tri sklope - nov prizidek, prenovo odra ter prenovo avditorija in poteka po načrtih arhitektov Jurija Kobeta in Marjana Zupanca, ki sta leta 1998 zmagala na javnem natečaju za celotno posodobitev ljubljanske Opere.
Nov prizidek, ki bo stal na mestu Picco-
lijeve vile, bo vseboval prostore za kolektiv, ki se je doslej na predstave pripravljal v utesnjenih sobah in celo na hodnikih. Sestavljen bo iz osrednjega dela in stranskih kril. V prvem bodo veliki prostori, vadbene dvorane za orkester, za pripravo generalk, dve baletni dvorani in dvorana za zbor. V stranskih krilih bodo prostori za garderobe za soliste, operni zbor in orkester ter za druge gledalipke sodelavce, kot so garderoberji, maskerji in drugi.
Prenova odra bo obsega dvig opernega stolpa in poglobitev odra, pri načrtovanju prenove avditorija, pa sta arhitekta izkoristili prostor pod parterjem in vzpostavila nove poglobljene vhode prek atrijev neposredno s Cankarjeve in Tompičeve ulice. V osrednjem foyerju pod zemljo so zamipljeni tudi dnevna blagajna, prostor za novinarske konference in restavracija.
ZENA IN NJEN SVET
Hitra kuhinja dobra in poceni po domačih receptih.
Brstični ohrovt v sirovi omaki
(priprava 20 minut)
Sestavine: 400 gr.
brstičnega ohrovta (repo li-tos de Bruselas), slan krop.
Omaka: 20 gr. masla ali margarine, 1 žlica moke, 50 gr. sira, 4 žlice smetane.
Priprava: Očipčene glavice ohrovta skuhamo v slanem kropu, odcedimo ga, stresemo v ogreto skledo in postavimo na toplo.
Omaka: pripravimo svetlorumeno prežganje, ga zalijemo z vodo, gladko razmepamo in prevremo. Dodamo nariban sir, smetano (po želji mesno kocko)
in z omako prelijemo brstični ohrovt.
Breskvina melba
(priprava 10 minut)
Sestavine: vanilijev sladoled, vložene ali kuhane breskve, jagodni obliv iz jagodne marmelade in ma-raskina ter stepena sladka smetana.
Priprava: v ohlajen pirok kozarec položimo eno ali dve kepici sladoleda in nanju položimo polovico breskve. Prelijemo z jagodnim oblivom in okrasimo s smetano.
Jagodni obliv: jagodno marmelado segrejemo, do-
damo malo maraskina in dobro premepamo.
Jagodni sladoled
(priprava 25 minut)
Sestavine: 500 gr. jagod, 200 gr. sladkorja, + litra smetane, sok 1 limone.
Priprava: jagode in sladkor zmepamo z električnim mepalcem ali pa pretlačimo. Dodamo sok 1 limone in posebej stepeno smetano.
Narahlo premepamo, stre-semo v plitev model in postavimo v zmrzovalnik, da zmrzne. Da sladoled lažje zvrnemo na krožnik, pomočimo model za trenutek v vročo vodo.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI.
Slovenska obala - II
Izola
10.300 prebivalcev. Staro mestno jedro stoji na bivpem otoku, ki je sedaj povezan z nasipi s kopnem. Bilo je ribipko naselje s kmetijskim zaledjem, predvsem vinogradi in vrtnarija. Pred koncem 19. stol. so zgradili tovarne za konzerviranje rib, po drugi svetovni vojni pa tovarno igrač in ladjedelnico. Na južnem delu, v Simonovem zalivu, se razvija turistično območje.
V	tem zalivu so že Rimljani imeli pristanipče. Naselje Izola je prvič omenjeno leta 972. Pripadalo je Oglejskim patriarhom, med 1280 do 1797 Benepki republiki, do 1918 Avstriji. Med obema vojnama je bilo pod Italijo in po letu 1954, kot del cone B Svobodnega tržapkega ozemlja, je bilo dodeljeno Jugoslaviji.
Stari del mesta ima srednjevepko urbanistično zasnovo, z ozkimi ulicami in visokimi hipami. Župnijska cerkev sv. Mavra je iz 16. stol., pozneje je bila večkrat prezidana. V njej je več umetnipkih slik, shranjena je tudi monptranca iz 1444. Kot primer baročne arhitekture je palača Besenghi degli Ughi, s konca 18. stol., ki ima dvonadstropno dvorano, bogato okrapeno s slikami. Izstopata tudi Manzi-olijeva hipa iz 1470 v benepkem slogu in hipa Lovisato iz 16. stol.
Bolj proti jugu je naselje Strunjan, s hotelom z zdravilipčem in kopalipčem. V bližini je laguna, v kateri so bile v preteklosti urejene soline.
Piran
4.800 prebivalcev. Tesno pozidano srednjevepko mesto, stoji na ozkem polotoku, ki se konča na Punti, s rtom Madona. Ozke in vijugaste ceste onemogočajo promet z avtomobili. Okraj je dvojezičen, mesto ima slovensko in italijansko osnovno polo, gimnazijo, glasbeno polo, Pomorski muzej, gledalipče, spomenike, akvarij in Morsko biolopko postajo. Gospodarsko je tudi pomemben turizem in gostinstvo.
V	7. stol. je stala tu trdnjava, v 13. in pod Benečani se je mesto začelo razvijati, v 15. stol. so ga obdali z obzidjem, od katerega se je ohranilo ok. 200 m.
Prebivalci so se skozi stoletja posvečali pomorski trgovini, ribiptvu in pridobivanju soli. Razvita je bila trgovina z oljem, vinom in žitom, kar je uspevalo v bližnjem zaledju in pa s pridelki in izdelki, ki so prihajali iz Kranjske in zahodne Hrvapke: les, kože, govedo, železarski izdelki. Ta trgovina je pospepila piranski razvoj, ki pa je zastal, ko je postal Trst glavna luka avstrijske monarhije.
Med obema vojnama je bil Piran pod Italijo, po 2. sv. vojni se je veliko Italijanov izselilo, leta 1954 pa je bil priključen Jugoslaviji, to je Sloveniji.
Piran; pogled z morja na Tartinijev trg
V sredipču mesta je Tartinijev trg, ki z okolico tvori arhitektonsko enoto. Prvotno je do sem segal zaliv, ki so ga potem delno zasuli in je zato trg razmeroma prostoren. Stavbe, ki ga obdajajo, so različnih stilov, od gotike do 20. stol. Sredi trga stoji kip Giuseppe-ja Tartini-ja (1692-1770, italijanski skladatelj, violinist, pedagog in glasbeni teoretik. Glasba za violino: 125 koncertov, 200 sonat), ki je bil rojen v tem mestu. Na trgu sta od leta 1466 tudi dva
kamnita stebra za zastave, na katerih so vrezane dolžinske mere, ki so jih cenilci in trgovci uporabljali za kontrolo mer lesa in podobno. Količinske mere so v veži občinske stavbe.
Ob trgu stoji Benepka hipa - Benečanka, iz srede 15. stol., grajena v benepkem gotskem slogu, s kontrastom med belim kamnom oken in vrat in rdečimi zidovi. Občinska palača, v dunajskem slogu, je iz 19. stol. Cerkev sv. Petra je bila prezidana v klasicističnem slogu leta 1818. Poleg stoji Tartinijeva rojstna hipa, s spominsko sobo, v njej je sedež italijanske skupnosti.
Na najvipji točki stoji cerkev sv. Jurija, iz leta 1637, zgrajena na mestu starejpe cerkve, iz vsaj 10. stol. Ob cerkvi stojita samostojno zvonik in krstilnica. Notranjost je bogato opremljena, slike so italijanskih in holandskih slikarjev, nastale so med 17. in 19. stol. V zakladnici hranijo srebrni kip sv Jurija, delo domačega zlatarja. S cerkvene terase je lep razgled na tržapki zaliv, do Krnskih in Julijskih Alp in Dolomitov.
Na vzhodnem delu trga se začne Bolnipka ulica, ob njej je cerkev Marije Snežne, iz 15. stol., pozneje prezidana v baročnem slogu. V njej so značilne slike na platnu. Nasproti stoji cerkev sv. Frančipka s samostanom, iz 14. stol., pozneje prezidana. V njej so shranjene ptevilne kiparske in slikarske umetnine. V samostanskem hodniku poleti prirejajo koncerte.
Značilno zgodovinsko mestno jedro je na skrajnem delu polotoka, na Punti. Sredi ulic pestre arhitekture je bil do 13. stoletja osrednji prostor, baročni, danapnji Prvomajski trg, sredi katerega stoji vodnjak, ki zavzema skoraj ves prostor, zgrajen sredi 18. stol. po hudi supi, za oskrbo vode prebivalstvu. Na koncu rtiča stoji utrdba, prerejena v svetilnik, ob njej je cerkev sv. Klementa iz 13. stol., pozneje predelana. Pod rtom Madona je morski naravni rezervat.
Obalni cesti sta Cankarjevo in Prepernovo obrežje. Jugovzhodni del mesta se je včasih imenoval Marčana, z Rasporpkimi vrati, ob koncu ohranjenega obzidja.
Ne južnem delu Pirana, ob Cankarjevem nabrežju, je Pomorski muzej Sergej Mapera, v katerem je predstavljena slovenska pomorska preteklost in gospodarske dejavnosti, povezane z morjem. Poleg tega so se zbirke, ki predstavljajo avstro-ogrsko in jugoslovansko mornarico, ter oddelek posvečen solinarstvu - pripomočki, orodje, slike.
Zbral in priredil Franci Markež
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ISKRA PO KITAJSKO
Iskra Avtoelektrika je v kitajskem mestu Taicang pripravila slovesnost ob začetku proizvodnje avtoelektričnih proizvodov v odvisni družbi Iskra Suzhou Autoelectric. Ta trenutno zaposluje 60 ljudi, za leto 2007 pa načrtuje prodajo zaganjalnikov, alternatorjev in enosmernih motorjev v vrednosti nad 10 milijonov evrov.
BR©TNIKOV PRSTAN TERNOV©KU
S podelitvijo nagrad na slovesnosti v Veliki dvorani SNG Maribor se je končalo 41. Borptnikovo srečanje, ki je postreglo z desetimi tekmovalnimi predstavami. Dobitnik letopnjega Borptnikovega prstana za življenjsko delo je igralec mariborske Drame Peter Ternovpek, za katerim je 137 gledalipkih vlog.
20 LET VPISA ©KOCJANSKIH JAM
Na sedežu UNESCO v Parizu so odprli razstavo ob 20. obletnici vpisa Škocjanskih jam na seznam svetovne kulturne in naravne dedipčine. Škocjanske jame so naravni pojav svetovnega pomena, postavljen ob bok Grand Cany-onu, koralnim grebenom, Galapagosu, Mount Everestu in drugim lokalitetam.
JEŽEK HRIBARJU
LJUBLJANA - Nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2006 je prejel Sapo Hribar, ki s svojim radijskim satiriko-nom Radio Ga Ga navdupuje že skoraj dve desetletji, zadnji dve sezoni pa je tudi glavni protagonist v popularni televizijski oddaji Hri-bar. Nagrado za dosežke v radijski in televizijski ustvarjalnosti podeljuje RTV Slovenija.
BO OBJEKTIV OBJEKTIVEN?
Časopisna družba Dnevnik je začela izdajati nov tednik, Dnevnikov Objektiv, ki bo poslej vsako soboto izhajal s časnikom Dnevnik. Odgovorni urednik tednika, ki je dostopen tudi na spletni strani www.dnevnik.si, je Miran Lesjak, Dnevnikov Objektiv pa je prepoznaven tudi z geslom "Svoboda pisane besede".
USPEH MLADE DIRIGENTKE
Mlada slovenska dirigentka Martina Batič je zmagala na tekmovanju za mlade zborovske dirigente (Eric Ericson Award), ki je potekalo v Uppsali in Stockholmu na Švedskem. Gre za najprodornejp mednarodni uspeh kakpnega slovenskega glasbenika na področju dirigiranja.
PO SVETU
NOVA SRBIJA
Srbija je po pestnmajstih letih dobila novo ustavo, ki jo je 30. septembra najprej potrdil njen parlament, na dvodnevnem referendumu pa pe zavezujoča dobra polovica volilnega telesa države. Predsednik srbske skuppčine Predrag Markovič je napovedal, da jo bo skuppčina slovesno razglasila 5. novembra. V ospredju ustave je pokrajina Kosovo, ki je v njej opredeljena kot „sestavni del Srbije, v okviru katere bo imela piroko avtonomijo".
VOLITVE V BOLGARIJI
V nedeljskem drugem krogu predsednipkih volitev v Bolgariji je za sedanjega, proevropsko usmerjenega predsednika Georgija Parvanova glasovalo 76 odstotkov volivcev. Njegov tekmec, nacionalist Volen Siderov, je prejel 24 odstotkov glasov, vendar 59 odstotkov volilnih upravičencev v nedeljo sploh ni glasovalo. Parvanov je sicer zmagal že v prvem krogu, vendar je bil drugi krog potreben, ker je bila volilna udeležba manj kot 50-odstotna.
UBOJI SE NADALJUJEJO
Pakistanske sile so pretekli ponedeljek uničile islamsko versko polo blizu afganistanske meje na severozahodu države, kjer naj bi se urili teroristi. Pri tem je bilo po zadnjih podatkih ubitih približno 80 ljudi. Po navedbah pakistanskih oblasti je po za teroriste, povezane z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida, medtem ko voditelji lokalne skupnosti trdijo, da so bile žrtve nedolžni civilisti. Ta napad je je bil največji v zadnjih mesecih na nemirnem obmejnem območju, kamor so se po letu 2001 zatekli mnogi uporniki iz vrst Al Kaide in talibani. Verska pola je bila daleč stran od območij, kjer se nahajajo civilisti, v času napada pa v njej ni bilo žensk ali otrok.
PONOVNO LULA
Nedeljske predsednipke volitve v Braziliji so prinesle pričakovani rezultat. Dosedanji predsednik Inacio Lula da Silva je dobil 61odstotno podporo volivcev. Za svoj drugi zaporedni mandat je napovedal, da bo njegova politika, kot že doslej, namenjena predvsem revnim. Pravičnejpo delitev bogastva namerava doseči ob strogi davčni politiki, boljp delitvi dohodka in večji gospodarski rasti, obljubil pa je tudi ostrejpe ukrepanje proti korupciji, ki ga je stala zmage v prvem krogu letopnjih volitev. Prav zaradi korup-cijskega pkandala, ki je v sredini septembra pretresel njegovo stranko, namreč ni zmagal že prej.
OPOMBA UREDNI©TVA
Zaradi neznanih razlogov, ptevilka Svobodne Slovenije v prvem tednu v novembru ni izpla. Zato v tem in naslednjem izvodu povzamemo gradivo iz iste, 44. ptevilke.
POZDRAVLJENI, PREVZVI©ENI!
Neizmerno smo se razveselili te dni, ko je bila potrjena novica, da nas bo znova obiskal nap tako spoptovani in ljubljeni pkof dr. Gregorji Rožman. G. direktor Anton Orehar je namreč prav te dni dobil od njega pismo, v katerem mu sporoča, da bo pripel v Buenos Aires v petek, 9. novembra. Izrecno pa želi, da ne bi bilo nobenega slavnostnega sprejema.
Tej njegovi želji bo ustreženo. Čutimo pa vsi Slovenci v Argentini tolikpno radost, ko prihaja med nas pkof dr. Gregorji Rožman, da te novice ne moremo skrivati in jo povemo vsem naglas z vzklikom:
Bodite, Prevzvipeni, prisrčno pozdravljeni med nami!
29. OKTOBER V BUENOSAIRE©KI RADIJSKI ODDAJI
Za slovenski narodni praznik 29. oktober sta bili v buenosairepkih radijskih postajah Excelsior in Radio Portena lepo pripravljeni oddaji. Obe sta bili v ciklu Sentimiento y voz del mundo. Oddaja na Radio Excelsior je bila v nedeljo 28. oktobra ob tri četrt na deseto uro dopoldne, na Radio Portena pa v nedeljo 4. novembra pet minut pred sedmo uro zvečer.
Spored se je začel s koračnico Naprej zastava Slave. Sledil je govor tajnika Narodnega odbora za Slovenijo g. Milopa Stareta, ki je v zgopčenih besedah v kasteljanpčini prikazal borbo Slovencev in ostalih južnih Slovanov za osvoboditev med prvo svetovno vojno. Omenjal je dogodke, ki so se odigravali med drugo svetovno vojno in po njej in sedanje trpljenje slovenskega naroda, ki čaka na novi 29. oktober, ko bo zopet lahko zaživel v popolni svobodi.
Po govoru g. Milopa Stareta sta radijski postaji pe oddajali pesmi Oj Doberdob in Slovenska zemljica. Obe v izvedbi mopkega zbora.
Vse točke sporeda je napovedovalec lepo povezal z opisom Slovenije in njenih naravnih lepot.
Oddaji sta bili namenjeni argentinskim poslupalcem. Bili sta tehnično in vsebinsko zelo lepo pripravljeni.
DEMONSTRACIJE EMIGRANTOV V ARGENTINI PROTI KOMUNIZMU
V nedeljo je bila 39. obletnica sovjetske komunistične revolucije. Tega dne je 36 emigrantskih protikomunističnih druptev v Buenos Airesu sklicalo veliko protestno zborovanje.
Pred zborovanjem je bila v dopoldanskih urah v cerkvi Karmelske Matere božje mapa za padle junake v sed. madžarskem osvobodilnem boju, zatem so se pa predstavniki emigrantskih narodnosti podali v sprevodu pred spomenik Osvoboditelju gen. San Martinu ter so nanj položili vence.
Protestnega zborovanja popoldne v dvorani Argentinske ženske katolipke akcije se je udeležilo več tisoč emigrantov iz dežel, ki ječe pod komunističnim suženjstvom. Na odru so bile zastave vseh sodelujočih emigrantskih skupin. Na častnem mestu je bila tudi slovenska narodna zastava. ... V imenu Slovencev je govoril g. Rudolf Žitnik, član N.O. za Slovenijo.
Po zborovanju so se udeleženci protestnega zborovanja podali na ulice. V dolgem sprevodu so za svojimi narodnimi zastavami manifestirali za svobodo ter demonstrirali proti komunizmu pa naj se pojavlja pod firmo leninizma, stalinizma ali pa titoizma.
Svobodna Slovenija, 8. novembra 1956 - Št. 44
SLOVENCI IN ©PORT
OD BRONA DO ZLATA
Naporno posamično tekmovanje na kegljapkem svetovnem prvenstvu v Skopju se je končalo tudi s slovenskim uspehom. Barbara Fidel si je priborila bronasto odličje, potem ko je premagala Hrvatico Željko Orehovec s 3:1 (576:551). To je bila že 100. slovenska kolajna na velikih tekmovanjih. V polfinalu je Fidlova s 553:563 (2:2) izgubila z Madžarko Noro Miklos. - Tekmovanje ženskih dvojic se je končalo pe imenitneje za slovensko reprezentanco. Barbara Fidel in Brankica Pavlovič sta postali svetovni prvakinji, potem ko sta podrli 1152 kegljev (567+585), Fideleva pa je s 1174 keglji za nameček osvojila zlato kolajno v kombinaciji.
IN SPET PEGAN!
Slovenski telovadec Aljaž Pegan, ki je na nedavno končanem svetovnem prvenstvu v pportni gimnastiki na Danskem osvojil srebrno kolajno na drogu, je uspepno nastopil tudi v kvalifikacijah svetovnega pokala, 24. pokala Nempke gimnastične zveze (DTB) v Stuttgartu. Prikazal je sestavo z izhodipčno oceno 6,3 točke, kar je bilo dovolj, da se je z najvipjo oceno (15,8) kvalifikacij, ki jo je prejel skupaj z domačinom Fabianom Hambuechnom, zlahka uvrstil v nedeljski finale. In tu je osvojil pe 26. zmago v svetovnem pokalu: slavil je z oceno 16,025 točke pred Japoncem Ejčijem Sekigučijem (15,825) in Švicarjem Cris-tophom Skhaererjem (15,575).
ZMAGA NA ROKOMETNEM TURNIRJU
Slovenski rokometap so osvojili mednarodni turnir v pvicarskem Kirchbergu, potem ko so v odločilni tekmi za prvo mesto premagali Švico s 34:29. Slovenija je v uvodnem krogu premagala Romunijo 37:34, v drugem pa Izrael 30:29.
RUGBY PO SLOVENSKO
Slovenska ragbi reprezentanca je v prvi tekmi evropskega prvenstva v skupini 3C v Netanyi premagala Izrael z 28:5 (15:5). Pri Sloveniji je bil z 11 točkami najučinkovitejp Urban Volavpek, Damjan Volavpek, Darko Maslakovič in Grega Miljup so jih prispevali pet, Peter Kavčič pa dve.
V TRETJIČ (NE) GRE RADO ...
Rokometapce Krima Mercatorja so v finalu evropskega superpokala v Viborgu izgubile proti domači ekipi s 26:31 (15:15). Galjevičanke tako ostajajo pri dveh osvojenih superpokalih (Farum leta 2003 in Leipzig 2004). - Na tem turnirju so izžrebali skupine za najelitnejpe evropsko klubsko tekmovanje, ki se bo začelo po novem letu. Rokometapcam Krima Mercatorja je žreb skupin za ligo prvakinj namenil skupino A, v kateri so poleg dvakratnih evropskih prvakinj pe ppanska Cementos Ribarroja, ruski Dinamo Volgograd in danski Aalborg.
KATARINA SREBOTNIK V DVOJE
Najboljpi slovenski tenipki igralki Katarini Srebotnik v konkurenci ženskih dvojic ni uspelo osvojiti turnirja v Linzu z nagradnim skladom 475.000 evrov. Srebotnikova in Američanka Corina Morariu, ki sta se v finale uvrstili brez boja, sta v finalu klonili proti prvima nosilkama Američanki Lisi Raymond in Avstralki Samanthi Stosur. Najboljpa ženska dvojica ta čas na svetu s tekmicama nista imeli nikakrpnih težav, saj sta Raymondova in Stosurjeva prvi niz dobili s 6:3, v drugem pa nista izgubili niti igre.
OSEBNE NOVICE
Krst
Krpčena je bila Marija Emilija Koželnik. Očka je Miha, mamica pa Mariela Torres. Srečnim star em iskreno čestitamo!
Poroka
V	cerkvi Sagrado Corazon v Villa Ballester sta se dne 7. oktobra potočila Sabrina Vera in Damijan Burgar-Zorko. Čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt
V	San Justo je umrla Ljerka Lavrenčič (87). Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so e: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marta Petelin, Lucijana Servin Čeč, Marta Jenko Škulj, Dani Žagar, Jože Rant, Pavlina Dobovpek in Vinko Rode.
Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino p 100, pri popiljanju po popti pa p 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
NUTRICIONISTA Carolina L. Šerjak. Licenciada en nutricion — UBA. Planes de alimen-tacion personalizados. Pedir turnos al 4441-6475 o 155-746-9422. cs-goodnutrition@yahoo.com.ar
PORAVNAJTE NAROČNINO!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
31. oktobra 2006
EVRO US dolar
239,6 SIT 188,3 SIT
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo tevajo!
Vo čilnice
Zveza slovenskih mater in žena ima v prodaji božične razglednice. Na razpolago so tudi vopčilnice za godove in rojstne dveve, ter za sožalje ob smrti. Nabavite jih lahko v Slovenski hip in pri odbornicah Zveze.
Balantičeva ola praznuje
55-letnico delovanja in 85. obletnico Balantičevega rojstva
v nedeljo, 12. novembra 2006
ob 8. uri: zahvalna sv. mapa ob 18. uri: Spored pod geslom ,,Pri nas je pesem doma"
Nastopajo vsi polski otroci.
Vabljeni starpi, nekdanji učenci in učitelji ter vsi prijatelji Balantičeve pole. Po proslavi prijateljsko srečanje ob zakuski.
ZAHVALA
V ponedeljek 16. oktobra smo prejeli v napem domu obisk članic zveze slovenskih mater in žena iz Castelarja. Presenetile so nas z odličnim pecivom.
Preživeli smo izredno lepe trenutke, skupaj smo peli in se pogovarjali. Iskreno se jim zahvaljujemo za prijeten in ljubeznjiv obisk, in se priporočamo pe za prihodnje.
V	Sloveniji so premaknili ure
V	nedeljo, 29. oktobra, ob 3. uri zjutraj so kazalce premaknili za eno uro nazaj, torej na 2. uro, in tako prepli na srednjeevropsko računanje časa. Premik je v
OBVESTILA
NEDELJA, 4. novembra:
Zvezni Mladinski dan, v Slompkovem domu.
SREDA, 8. novembra:
Redna seja območnega odbora NSi za Južno Ameriko,
ob 20. uri v Slovenski hipi. ČETRTEK, 9. novembra:
Zveza slovenskih mater in žena bo imel svoj sestanek
ob 15. uri v Slovenski hipi. SOBOTA, 11. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB, v Slovenski hip. Predavanje za visoko olce, ob 20. uri v Slovenski hip. G. Pavle Novak CM bo govoril o temi „Svoboda in odgovornost".
NEDELJA, 12. novembra:
Film o delu misijonarja Petra Opeka na Madagaskarju,
na Pristavi ob 11. uri. Nato bo razgovor z g. Jesus M. Silveyrom, avtorjem knjige ,,Un viaje a la esperanza".
Kosilo v Carapachayu ob 13. uri; nato ob 15. film: „Prisilna mobilizacija Slovencev v nempko vojsko 1941-1945".
V Balantičevi oli, 55.letnica delovanja in 85-letnica Balantičevega rojstva. Ob 8. uri: zahvalna sv. mapa; ob 18. uri kulturni spored.
ČETRTEK, 16. novembra:
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina lepo vabi na svoj mesečni sestanek. Imele bomo srečanje v kuhinji. Pekle bodo potice in nam dajale nasvete sestre Škulj-Petkovpek, v domu ob 16 uri. NEDELJA, 26. novembra: Nedelja Kristusa Kralja.
// «i»aD«s
\ /
SVODODII
Rožmanov dom
skladu z uredbo o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje časa in prehoda nazaj v letih od 2002 do 2006, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Na podlagi določil uredbe o določitvi obdobja poletnega časa, ki jo je vlada sprejela januarja letos, se poletni čas začne zadnjo nedeljo v marcu in konča zadnjo nedeljo v oktobru.
Evropska komisija se je z direktivo zavezala, da bo vsakih pet let v uradnem listu EU objavila sporočilo s časovnim razporedom, iz katerega so razvidni datumi začetka in prenehanja poletnega časa v naslednjih petih letih. Vsaka država članica mora o preteklem petletnem obdobju poročati komisiji, ki do 31. decembra 2007 pripravi poročilo za Evropski parlament in ekonomsko-socialni odbor.
Časovna razlika med Slovenijo in Argentino je sedaj 4 ure.
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
snma svaBoam
M.
wf auaQ^ IN aaßmaRNas¥
^it HßJttaHmmwsf'Siiia šoj i wati mpMosf mwaoam iti aOommKost smaoa
S g. Pavle Novak ^M bo zakljuiSil ciklus predavanj 24 v\5okošo\ce ZOOG I 1,.. novembra ob 20:00 v frtali dvorani Slovenske hiše
Sklepna prireditev slovenskega srednje olskega tečaja
ravnatelja Marka Bajuka
11. novembra 2006
ob 16,30: razdelitev spričeval ob 17,00: sv. mapa ob 18,00: prireditev v dvorani Dijaki, star i in prijatelji tečaja prisrčno vabljeni!
Globoko užalopčeni sporočamo, da nas je po dolgi in težki bolezni v 47. letu življenja 23. oktobra 2006 za vedno zapustila napa mama, sestra, teta, hči in snaha, gospa
Rosa Irma Barrazaro vdova Pipan
Priporočamo jo v molitev in naj počiva v nebesnih planjavah.
Žalujoči:
hči, Griselda;
sinova, Martin in Marko;
svak Danilo s Kristino in hčerama;
brata Daniel in Marcelo;
mati Elvira
tapča Tatjana, in ostalo sorodstvo.
Prijateljem, znancem in vsem rojakom sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila napa prijateljica in daljna sorodnica, gospa
Ljerka Lavrenčič
Njena dupa, vedno odprta za vse lepo in dobro, je odpa po plačilo k Njemu, ki je večna Lepota in Dobrota.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Katja Kobi in Marjanca Rus
Vsem rojakom sporočamo, da je po dolgi bolezni 22. oktobra, v 87 letu starosti umrla dolgoletna sodelavka in stanovalka, gospa
Ljerka Lavrenčič
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od nje, posebej dr. Juretu Rodetu in g. Janezu Pintarju za molitve in obrede. Priporočamo jo v molitev in blag spomin
Rožmanov dom