Št. 86. V Gorici, dne 27. oktobra 1899. Izhaja dvakrat na teden r Štirih tadAnjih, in sicer: vsaktorek in petek, zjutrnnje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ,,Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom poŠiljana: Vse leto.......gld. 6-— ¦ pol leta........» 3-— četrt leta "r V-..'-t-. S-*«** .,1:50 . «, Posamične številke stanejo fi kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9, do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine «io ne oziramo. »PRIMOREC" izdaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto' gld. 1^20." * «Snča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčid na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. S O C A (Večerno izdanje). Urei* se nahaja v Gosposki ulici 88 Z urednikom je mogoče gov^j IS. dopohidne ter od 2. uo {T in praznikih od 9. do 1 se nahaja v Gosposki ulici i dopisi naj se pošiljajo L ......___„_.. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravnistvu. . Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. _"____ Oglasi in poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 3-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi^— Večje črke po prostoru. ../" Naročnino in oglase je plačati l««» Oorlc«. „«oriSkn Tiskarna44 A. «»t>rglla (lab. bi bilo spoznanje pregreška, obžalovanje in preklic le potuhnjen os t,hinavsčina, farizejslvo, kaj ne zelena „Soea"? Mi »Goricam* pa smo te vere: Pasli, to je človeško, ali vstali t. j. pregrešek spoznati, obžalovati in preklicati, to je božje. In to je dr. Gr. svoj čas storil — naj bi ga v Icm po&ucmal tudi gorižki ovaduh". Ali ne, da je to lepo, prav po krščanski inoralki — ako bi bilo le vse res tako! P a ni! Ni namreč res, da je dr. Greg. v p r v i r si z b u r j e n o s l i sam članek obsodil s svojo izjavo in tako pregrešek popravil! Dr. Greg. ni bil razburjeu radi svojega članka, marveč radi gibanja med duhovščino in njenega protesta proti njegovemu članku »Tonklijeva okolica", in vse je kazalo, tla bo imel tu protest velik vpliv pri državnozborski voiilvi nekaj pardnij pozneje... Dr. Gregorčič se je s posebno izjavo p r i-družil protestu goriške duhovščine, a to na način: da je le odvrnil od sebe MARCO VISCONTI Zgodovinski roman -;&• italijanski napisal tlommaso Grossi. (Dalje) Novodošli vojščak je imel pri sedlu obešen ščit, ki je bil gladek kakor vsa ostala njegova bojna oprava, ker se je hotel bojevati nepoznan. Toda za njim ie bil oproda z drugim ščitom, pokritim s črnim in rujavim suknom. Te boje so pomenjale nevtolažljivo žalost. Oproda, pustivši svojega gospoda tam pri ograji poleg gozda, je šel čez bojišče in nesel v šotor sodnikov, ki je bil na nasprotnem koncu, tisti zatrti ščit. Sodniki so bili vezani s prisego, da niso smeli nikoli in na noben način izdati tajnosti tistega, ki se je hotel bojevati nepoznan, vendar so po postavi morali pogledati njegov grb, in izjaviti se, ali je dotičnik vreden Časti, da bi se meril s prirpje-valci iger. Nastop tega skrivnostnega viteza je vzbudil med množico nemirno veselje prokletstvo in ga zvrnil na mene. O kakem »spoznanju pregreška" takrat je smešno govoriti, kajti dr. Gregorčič ni napisal le članka »Tonklijeva okolica", marveč prav odlično število drugih, sploh vse one, ki so rezko oščipali njegovo najožje tovariše v semenišču in zunaj njega. Če hočete — jih še nekaj naštejem; pri marsikaterem lahko povem zgodovino, namen in tisto, kar sem jaz iz črt al. Še manj more biti govora o »obžalovanju in preklicu", ker dr. Greg. tega ni storil — marveč je le sleherno odgovornost pehal od sebe, da je padla edino na mene! Njegova izjava v »N. S." je dovolj jasna vsakomur in ne daje povoda niti temu »odličnemu rodoljubu", da izvaja iž nje — lepo čednost za svojega varovanca I In kakd krasno teorijo razvija ta »odlični rodoljub" o tem, kal<6 se p r e g r e š k i odpuščajo. Prav po krščanski! Pregrešek je treba spoznati in ga o b ž a 1 o v a t i — pa je člankarju dovolj, cel6 »božja" mu je taka spokornost...... Toda — in zdaj pride druga morala »Goričanov !* — ta teorija velja samo za tir. Gregorčičii in njegovo privržence, z a Gnbrščoka in „S o ča n e" pa ne, njim no velja ne spoznanje, ne obžalovanje, ne spoved....., ako je tudi Bog že odpustil, to »Goričane" nič ne briga, oni se drže" za nas »Sočane" take moralo: ,Škandalozna morala pa je misel, da potem, ko je bil kdo pri spovedi, da jo tudi pred svetom vse odpravil. Tat (prav primerna prilika! op. pis.!) <"e tudi gre desetkrat, k spovedi, a pride pred sodnika, mu lo nič ne pomaga. Spoved gor, spoved dol, pravi sodnik, ker si kral. si tat in zat6 bos kaznovan. Lepa uredba bi bila na svetu, ako bi se po storjenih hudodelstvih teklo hitro k spovedi in bi bilo potem vse odpravljeno. Vsi sodniki in odvetniki, vsi zapori bi bili potem brezpotrebni. Zdaj ni tako, v Avstriji ue in tudi drugod po svetu ne. Tako bode v državi, kateri na čelu bode stal A. Gabršček! Živela!" Ponatisnil sem doslovno te besede iz zadnje »Gorice", da čitatelji vidijo: kakošne prismodarijc prinaša glasilo semeniskega profesorja dogmatike dr. Gregorčiča. Zakaj pa ne bi veljala ta morala tudi za — dr. Gregorčiča. Ali njemu zadošča že, da pregrešek le obžaluje (— in ga zvrne na drugo rame!! ~), pa je odpravil vse pred Uogom in pred svetom ? Ali pripndobj o tatu ne velja zanj?! Kaj še! „ GoriciL jo dr. Gregorčič še vedno in zauimanjo, katero so je pojavljalo s splošnim šepetanjem. Ko je stopil oproda v, šotor sodnikov, je šepetanje potihnilo, in vsi so molče* pričakovali, kaj bo. Kmalu so prišli iz Šotora bojni sodniki z onim zastrtim ščitom. Zasadili so v zemljo kol, obesili nanj tisti ščit, ter vpognivši koleno pred njim, namignili klicarju, kateri je zaklieal: «Bojišče je vitezu odprto«. Nepoznanec je jezdil počasi preko bojišča, dokler ni dospel do šotora pri-rejevalcev iger. Tam se je ustavil pred Ottorinovim ščitom, in mesto da bi se ga dotaknil š sulico, kakor \e bila navada, ga je odtrgal doli in vrgel na tla. Potem ga je zopet obesil, toda z glavo navzdol. To je bilo največje raz-žaljenje, ki se je moglo prizadjati kakemu vitezu, in je pomonjalo, da se ga poziva v boj na življenje in smrt. Med ljudstvom, ki je videlo to počen j anje in dobro umelo njegov pomen, se je vzdignil šum vsakovrstnih govoric. Nekateri so ugibali, kdo bi mogel biti tisti nepoznani vojščak in odkod bi moglo izvirati to smrtno sovraštvo. Starejši ljudje so pravili, da namestnik ne dovoli bojevanja; mlajši rod je pa ugo- „vzor poštenjaka, vzor duhovnika", katerega dvigajrno v deveta nebesa... Kaznovan mora Lili le Gab., ker je »ovadil" Gregorčičeve pregreške...! Taka je morala »Goričanov« I *•* V isti številki, kjer takč velikodušno spregleduje Gregorčičeve pregreške, pa pogreva na satansko zloben način laži, podtikanja in natolcevanja o mojem zasebnem življenju, o prelamljanju zakonske zvestobe, o..., ne, ne morem dalje...! Takč nizko je padel Gregorčič - Coroni-nijev »RevoIver-journal«! Tak6 podlega, tak6 infernalno zlobnega lista Slovenci še nismo imeli; zahvaliti se imamu zanj s e-meniSkemu profesorju in a ri stokrat u, ki se pred svetom niti ne sramujeta svojega otroka!— Jaz podpisuje m svoje članke, v katerih povem brez ovinkov svoje misli; vsakdo, ki je kakorkoli zadet, me more zgrabiti! Vprašam pa: zakaj so »Goričani* skrivate Ie za hrbet ubogega črkoslavca, katerega ime* zlorabite za odgovornpga urednika, da skrivate zanj vse svoje lumparijePI Za infamije, obseženo v nekaterih prejšnjih Številkah in ponovljene v zadnji, si moram poiskati zadoščenja, in sicer samostojnega ali pa sodnega, a tega ne morem storili nasproti črkostavcu! Zalegadel po-zivljem pisca onih člankov, naj ima tudi toliko možkega poguma, da naznani svoje ime 1 V stvarnem pogledu zanikam resničnost njegovih namiga vanj in njega imenujem : i op ov-skoga tatu pluje Časti in zakonske sreče! Pozivljem semeniSkega profesorja dr. Gregorčiča, naj pove, kak6 se sklada tako ravnanje njegove »Gorice" z nauki kalol. vere; grofa Goroninija pa pozivljem, naj pove, ali na take lumparije ni edini odgovor — pasji bič?! Takč nizko so padli »narodni divjaki"! Mi »Sočani8 jim na tem žalostnem polju ne bomo kratili slave ! Po njihovi teoriji, l.iko jasno razviti v zadnji štev., ni smel ni kdo p relomili nijedne božje zapovedi, moral bi bili torej cel svetnik brez greha in madeža, ako hoče delovati v politiki.... Ako je pa zagrešil kaj, kar nikogar na svetu nič ne briga : tedaj na sramotni oder ž njim..., naj-gre tje, kamor ga vleče (!) strast...! Take ostudnosti prodaja semeniški profesor dr. varjal, da bi bilo sramotno zoperstav-ljati se. Mnogi so bili v skrbeh za Ot-torina. Drugi, ki so mu bili ravno tak<5 naklonjeni, so se radovali, da se mu ponuja lepa prilika v dosego nove časti. Nekateri pa, ki so mu zavidali njegovo Slavo, so se na skrivnem veselili mračne opasnosti, katera mu je pretila, in se nadejali, da ga bodo kmalu videli pahnjenega z njegove visočine. Velika večina gledalcev pa, brez sovraštva in brez sočutja, si je že naprej obetala iz-vanredno zabavo kot odškodnino za prestano dolgočasnost. Kakšno pa je bilo med tem srce uboge Biče ? Ko so početkom izzivanja dohajali napadovalci, da bi trčili s sulico ob kak Ščit, se je ona, omahuje med slavo in opasnostjo ljubljenega mladeniča, sedaj nadejala, a sedaj zopot bala, da bi se kdo dotaknil njegovega ščita. Vendr.r, ko je videla, da se je zvršilo že toliko spopadov brez prelivanja krvi, se je bila polagoma osrčila, in nazadnje je kar hrepenela, da bi mogel tudi njen dragi skazati svojo hrabrost; in že naprej se je v svojem srcu veselila njegove zmage in hvale vitezov, gospe in gospodičan ter tihega J in le slabo prikritega občudovanja oče- Gregorčič v svojem listu! Ukljub temu je še vedno »vzor poštenjaka in duhovnika", — Kaj bi nastalo, ako bi postavila »Soča" na rešeto celo vrsto »Goričanskih" prvakov in začela šteti njihove grehe?! To bi zagnali vriSC isti poštenjaki okoli »Gorice"!! To bi se zgražali nad drznostjo »Soče« in bi privlekli zopet na dtn — krščansko moralko, katero so vzeli vso oni v zakup, da je ni nič več ostalo za nas »Sočane", Sklepam. Čitatelji naj pa premišljajo, kam pridemo po taki poti, ako obvelja d vojn« »Goričan^ka" morala! Kdo bi bil Se varen pred glasilom »narodnega divjaštva" P A. Gubrfttek. članek izven uredništva). H, Trdili smo zadnjič, da nimamo »talno narodne organizacije; dopustili pa gnio, da so možje, ki so na čelu političnega delo* vanja, vsi vneti za splošen napredek našega naroda, in da je v delu posameznih iskali posamezne vspehe. Ako bi se vse osebe, ki delujejo v javnosti, med seboj razumele in si zaupale, ne bilo bi težko izvesti tudi stalne, dosledne organizacije. Tudi, ako bi želja po napredku našega naroda bila tako iskrena, da bi posamezniki, ki so delavni v javnem življenju, imeli pred seboj edino le stvar in vspehe v posameznih strokah, kjer • delujejo, tudi v tem slučaju ne bi bilo težko izvesti dosledne organizacije, da bi le imeli eno osebo v deželi, ki bi imela pregled n.id celotnim položajem. Pustimo danes ob strani, ali so ali niso U predpogoji; ozrimo se r.ijši na posamezne stroke našega javnega deki. P::.nimo z ono stroko, kjer je organizacija najiažja, zalo ker gre za mnogo obdelano polje, na katero kliče najnujnejša potreba, t. j. organizacija naših denarnih m oči j. Ozrimo se pred vsem na zgodovino. Prvi narodni denarni zavod „Goriška ljudska posojilnica" se je ustanovil pričetkom leta 1883. Ustanovljen je bil po vzgledu skoro istočasno naslopivse »Kmetijske posojilnice za ljubljansko okolico". Iz pravil se vidi, da je bil namenjen za povsem skromno delovanje; kajti dopušča le dvojno jamstvo in dovoljuje, da se hranilne vloge, ne glede na znesek, izplačajo nadalje v GO dneh. Dovolj je vsakemu veščaku, itnajočemu pred očmi tovega. A ko je zaslišala rog, ko je videla dospeti nepoznanega viteza, se je nje polastila neka skrivnostna slutnja, stresla se je vsa, in dozdevalo se jej je, kakor da bi ji neki notranji glas pravil: »Gorje" tvojemu ljubemu!* Ko je strašni vitez jezdil preko bojšča, bližajoč se šotoru prirejevalcev, ga je spremljala s plahim pogledom, kakor otrok, ko vidi, da se mu v nočni temi počasi bliža strašilo. Bilo je njej, kakor da bi se jej krčilo življenje, čimbolj se jo on bližal svojemu smotru. Ko je dospel tja, je komaj mogla še dihati; ropot ob tla vrženega ščita je tako" grozno pretresel njeno dušo, da se jej je za hip stemnilo pred očmi. Njen oče, ki je zapazil to, je mislil, da bi bilo najbolje zanjo, Če bi šla proč od tam. Zato jo je j^rijel za roko ter jo nagovarjal k odhodu. Toda nesreč-nica, kateri se je dozdevalo bolj neznosno, če bi morala oddaljena ter v vednem strahu čakati sporočila o izidu, nego če bi.vse gledala z lastnimi očmi, ni hotela oditi. «Ali ne veš, kdo je izzvan ?» ji je dejal grof s čudnim glasom. 1 (Dalje pride). msasms^m^^j-^s^^^. naše razmere, da iz teh dveh toček vidi, ~ * l je bil ta denarni zavod omejen le za len krog in za majhne potrebe.. Po fcmem nastopu njega ustanoviteljev, ka-.^ ._._.# se gotovo ne more odrekati želje po t&Z v^#%&dku, je soditi, da je manjkalo takrat ^ž^ttjatenanja materije in strokovnega znanja, *"* in da je manjkalo gotovosti, katere ne sme pogrešati trgovec. Zato pa je »Goriška ljudska posojilnica* tekom dveh let, t. j. celo leto 1883 in 1884 kazala, kakor ne bi bilo mogoče večjega razvoja, in skoro neverjetno je, ali arhiv »Goriške ljudske posojilnica" kaže, da je bilo hranilnih vlog v prvih 3k/2 letih vsega 30, in da so po štiriletnem obstanku hranilne vloge narasle na 15000 gld. Danes, ko je znanje v tej stroki bolj razširjeno, seveda, ko je ljudstvo tudi bolj razvito in na to pripravljeno, ima skoro vsaka najmanjša vaška posojilnica v enem letu več vspeha, nego jih je imela »Goriška ljudska posojilnica" tekom 4 let. Vzemimo le Št. Petersko posojilnico, katera je imela v prvem letu gotovo več prometa, kakor »Goriška ljudska posojilnica" v 4 letih; ta je imela okrog 37000 prometa konc 1886. Za »Gor. Ij. posojilnico* so se bile ustanovile cerkljanska, nabrežinska, šebreljska in tolminska. L. 1895. so delovale ravno imenovane posojilnice; vse z je.ko skromnim obssžjem. Konec I. 1894. je imela »Gor. ljudska posojilnica" nekaj črez 100.000 gld. hranilnih vlog in 9800 gld. reservnega zaklada. Ako pomislimo, da poleg »Gor. ljud. posojilnice" ni bilo skoro drugega narodnega zavoda, in da je v 12 letih svojega obstanka prišla »Gor. ljud. posojilnica" le tako daleč, mora iz tega sklepati, da pri tem delu ni bilo agttaioričnih in veščih močij, marveč, da so ta zavod vzdrževali le nekateri požrtvovalni rodoljubi, katere ja vodila pri ustanovitvi in pri voditvi tega zavoda edino le želja, koristiti narodu. Največ gibanja posojilništvu privela sta dva činitelja. Mahničeva stranka, oziroma nje mlajši privrženci, so uvideli, da z golo teorijo, razvito v »Rimskem Katoliku", ne pridejo daleč, in da se masa ljudstva ne more ogrevati za tako abstraktne nauke. Lotili so se torej dela, pričetega po krščanskih socijalistih v sosedni kronovini kranjski. .Morda ni izključeno, da jih je k temu nastopu na Goriškem vzbodrila ravno vodeča moč kranjske klerikalne organizacije. Naj si bode to tako ali tako, 1. 1896. so nastopili v naši deželi krščanski socijalisti dejanski. Priznavati se jim mora največjo čilost in vnetost do dela, in v kratkem času so omrežili skoro celo deželo s posojilnicami. V teku 4 let so zasnovali posojilnice v Černicah, v St. Pet-u, v^ Renčah, v Solkanu, v Mirna, v Biljah, v Tomaju, v Biljani in v Kojskem. Poleg delovanja krščanskih socijalistov pa so se ustanovile neodvisno od njih še posojilnice v Kobaridu, v Bovcu, v Kanalu in v Ajdovščini. S temi posojilnicami je danes obilno skrbljeno za stvarne potrebe. Večina teh posojilnic je bolj orodje stranke, katera jih je zasnovala, služi bolj v namen, osredotočiti moč v rokah gospodov, ki jih vodijo. Vender so te posojilnice tudi tako jako korstne za naš narodni napredek in razvoj našega ljudstva. Počasi se priučevajo po njih tudi posestniki poslu posojilnic, uvidevajo korist denarne organizacije i« tako pripravljajo ugodna tla za večjo, močnejšo organizacijo. Že danes lahko rečemo, da se to ljudstvo v manjših posojilnicah sčasoma oprosti vodstva, ki izvira iz političnih načel, in samo prevzame vodstvo in poslovanje na stvarni podlagi. (Konec pride). DOPISI. V Gorici, 25. oktobra. (Porotno zasedanje). Znano je, s kolikimi težavami se je bilo boriti za — slovensko poroto in izključno slovenske obravnave. Vspeh v tem pogledu je bil že popolen, in to v kratkem času, kajti začetek tega doslednega boja je povzročil šele »Sočin„ lastnik; on in dr. Stanič sta delo nadaljevala.... Ko so bile dosežene slovensko obtožnice za navadni sodni dvor, je prišla na vrsto tudi — slovenska porota. Obtožnice so bile že slovenske. Skrbeti je bilo torej potreba, da so imeli slovenski obtoženci tudi slovenskega zagovornika. Odvetniška zbornica je kljubovala in je imenovala vedno le laškega uradnega zagovornika tudi za Slovence. Dr. Stanič pa je v takih slučajih rad prevzemal tudi brezplačno zagovorništvo, ako ga je stranka pozvala. In tak6 smo bili prišli že do čisto slovenskih porotnih obravnav. V torek pa smo imeli zopet obravnavo — s tolmačem. To pa zategadel, ker so sedeli na porotni klopi tudi štirje Italijani. Kako pa to, saj je 21 slov. porotnikov ? Reč je taka! Uvodno preiskavo je vodil neizogibni sodni tajnik — Musina, seveda izključno v laškem jeziku. Ta mož se nil ne briga za vse predpise, njegovi višji pa imajo ž njim preveč potrpljenja. Na italij. uvodno preiskavo- je sledila tudi italijanska obtožnica, ker se drži drž. pravdništva takega načela!! Obtožnica je bila sicer prevedena tudi na slovenski jezik, ali ker je g. Jeglič na odpustu — jo je zastopal sam drž. prav-dnik Vidulich. Zagovornika sta bila — dr. Stanič in dr. Vinci. Uradno sta bila določena oba slovenska zagovornika. Toda jeden se je umaknil in je raje najel in plačal dr. Vinci j a, da je ta skazil slovensko obravnavo, ker je odklanjal Slovence in spravil na porotno klop nekaj Italijanov. Obravnava se je na to vlekla s pomočjo tolmača pozno v noč, docim bi bila končala brez tolmača že popoldne... Dr. Stanič se je udal, da j'e svoj zagovor povedal' tudi italijanski, ali z izjavo, da se je to zadnjič zgodilo. Na to je pa tudi dr. Vinci govoril italijanski in slovenski (kakor je pač znal, ali govoril je). Drž. prav-dnik je govoril tudi slovenski I Po mojem mnenju je slov. odvetnik zagrešil, da je najel dr. Vincija. Kaj podobnega naj se ne ponavlja več I Slovenskega odvetnika dolžnost je, da ostane v takem slučaju na mestu in se ne odteguje, ker s tem nam kvari dosedanje težke pridobitve! — Dostavljam, da ime odvetnika in ostreji ukor naj bi objavila »Gorica"; to je v tem slučaju njena dolžnost! X. Y. Iz Lokavea, dne 24*-t.-aw „Rako-delsko podporno društvo" v Lokav cu je imelo v nedeljo dn& 22. t. m, svoj redni letni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni gg. Ang. Kovač predsednikom, J03. L o k a r tajnikom in An ton Novinec denarničarjem. Po dovršenem zborovanju smo se »po-* dali v gostilno g. Rebka. kjer so naši vrli pevci zapeli več narodnih pesmij in nas tako kratkočasili z lepim petjem. Tudi več na-pitnic se je govorilo na predsednika in razne drušlvenike, izmed katerih naj omenim le napitnico g. Ivana B a t i Č a, ki je napil društvu na sploh: Že Bog sam je vstvaril v raju društvo rekoč: Človeku ni dobro samemu biti; naredimo mu tovarišico — ter je tako ustanovil prvo društvo.'Potem je sv. Janez videl v skrivnem razodenju iz vseh rodov Izraelovih otrok po dvanajst tisoč zaznamovanih, in potem še velike trumo, katere nihče ni mogel prešteti. Kaj ne da, to je bilo veli'-o društvo, kc.koršno naše nikdar ne more bi»« Ker pa vidimo, dragi soudje, da je dobro in koristno društvo Bogu ljubo že od začetka sveta, napredujmo tudi mi tako, kakor je nam dal vzgled On sam, ko je ustvaril Adamu tovarišico — da tudi mi še vsak za-se po enega uda pridobimo. Potem bo štelo društvo na prihodnjem občnem zboru še enkrat toliko udov kakor nas je danes, v kar nam pomozi Bog!" Veseli smo bili teh besed in v veselju smo se tudi razšli, navdahnjeni s srčno željo, da bi naše društvo rastlo in cvetelo narodu v čast in korist! Iz Kopra, dne 25. t. m. (S tr a j k i t a 1. dijakov). — Kakor ste že omenili, italijanski učiteljiščniki v Kopru „štrajkajo" Prišlo je do tega na tak način : Dne 14; t. m. je svirala slavna koperška godba na trgu „Piazza del Duoino14 v spomin nekega italijanskega pesnika. Pri tem sviranju ni smela izostali znana goriške Slovence skrajno žaleča pesem-izzivalka „Marameo". Ko so Italijani to culi, so nekateri jeli klicati: Viva V Italia! Med temi je bilo tudi laških dijakov. Slovenski dijaki, ki so culi take proti-avstrijske pojave svojih sošolcev, so bili ogorčeni, in storili so le prav, da so jih naznanili ravnateljstvu! Da so storili slovenski dijaki kaj takega, takoj so jih ovadili Italijani, in kaj vse bi se bilo ž njimi zgodilo!! „Piccolo" poroča, da v konferenčni sobi profesorjev bi bilo prišlo skoro do tepeža, ko se je obravnavalo, da treba take nevarne življe nemudoma spoditi iz zavoda. Je pač tako, ker nočejo vsi uvideti, da na avstrijski šoli ni več prostora za tiste mladeniče, ki se predrznejo na prej označeni način demonstrovati proti Avstriji! No, k tistim, ki so mislili, da se ne sme izgnati z učiteljišča takih ultra-Italijanov, so se pridružili tudi vsi ostali italijanski dijaki, katerih od 20. t. m. ni več v šolo. Pisali so ravna*-teiju pismo, na katero so se podpisali vsi, da ne pridejo več v šolo, ker se jim ne veruje na besede, s katerimi so protestovali proti temu, da so Italijanski dijaki zagrešili zgornje vsklike!! — Ko so šli slovenski dijaki dne 24. t. m. v šolo, so videli na šolskih vratih list, na katerem je bilo pisano: Viva V Italia! Fo'ra isciavi, abasso il Markeii, e vi va noi! V šolo hodijo 4 v prvi tečaj, 1 v drugi, 5 v tretji in 1 v četrti. V šolo pa jih ni 7 v prvi, 12 v drugi, 12 v tretji in 11 v četrti tečaj. Vse je radovedno, kako se skonča ta reč. Zgodilo se je pač nekaj takega, kar zasluži prav eksemplarično iazen, ali kdo ve, se li zgodi kaj Italijanom ali nič ?! Morda da bi celo nekateri radi videli, da bi bili kaznovani slovenski dijaki, ker so storili svojo dolžnost!! No, slučaj nas poučuje zopet, v kaki družbi morajo živeti slovenski dijaki v Kopru, in da je zadnji čas, da se jih premesti kam drugam, zlasti če se upošteva, da se ž njimi postopa kar najstrožje, z Italijani pa popust* Jjivo do skrajnosti. Saj niti v predstoječem tako značilnem slučaju se ni ukrenilo še nič odločilno energičnega, in kdo ve, če se sploh ukrene ?! ? Od ohalljj sinje Idrije, dne 24. t. m. (Spominjajmo se mrtvih!) Pred par dnevi me je nanesla noga na Sv. I v a n s k o pokopališče. V misli zatopljen sem šetal tik grobov, kar pridem do groba našega skladatelja, žal prerano umrlega učitelja Hra-broslava Volariča. Nemilo me je zadelo v srce, ko sem videl, da grob nam dragega pokojnika je puščen v nemar, da le že na pol strohnjeni križ naznanja, kje počivajo zernski ostanki našega skladatelja, ki se je v kratkem času svojega življenja vendar toliko proslavil s svojimi deli kot skladatelj, katerega skladbe vidimo dan za dnevom na vsporedu naših čitalnic, naših pevskih društev, itd. in katere narod kaj rad popeva,inda so nekatere izmed njih postale že prava narodova last. Vse to in še marsikaj drugega mi je šlo po glavi, in žalosten sem bil v dno duše, gledaje pred saboj grob blagega pokojnika — tako zanemarjen ! Če se ne motim, je pred leti neko učiteljsko društvo si bilo postavilo nalogo, postaviti Hrabroslavu Volariču primeren spomenik, ali iz tega ni bilo nič! Zato pa se sedaj obračam do rodoljubov po Goriškem, do županstev, kjer je služboval, in učite!jstva, ter jih pozi vijem, da bi se storili koraki v to svrho, da bi imel pokojni Hrabroslav jrsaj dostojen grob in malce primeren spomenik.„ Mislim, da goriški Slovenci smo pač dolžni, to storiti. Torej na noge l Gostimo svoje umrle odlične može! Domače in razne novice. Poroka. — G. Emil pl. Obereigner, c. kr. pristav gozdnega nadzorstva, se je poročil z g.čno Regino Balančevo, hčerjo znane rodoljubne rodbine na Proseku. Na mnogaja Ijeta! V Št. Andrežn pri Gorici je umrla po dolgotrajnem bolehanju za sušico gospa Furlani roj. Uršič, rodom iz Kobarida, nadučiteljeva soproga. Blaga gospa Karolina je bila stara šele 35 let, pc je morala že zapustiti ljubljenega soproga in sina Vladimira. Rodom iz znane kobariške rodbine se je izšolala za učiteljico in je tudi nekaj let službovala na raznih krajih. Bolehala je že več let. — Gosp. soprogu in ceii rodbini naše sožalje! Njej pa večni miri Loterija »Šolskega doma". —Srečke so dotiskane in se te dni razpošljejo poverjenikom po deželi. V Gorici so vsi slovenski trgovci in nekteri gostilničarji blagohotno prevzeli njih razprodajo. Izredno povoljni vspeh predlanske loterije pač opravičuje nado, da tudi letošnja vrže lep donesek našemu dičnemu »Šolske-niu domu". Prav s prisrčno prošnjo se obračamo do častitih rodoljubov, da bi zopet pripomogli k enako lepemu vspehu, bodisi z darovanjem dobitkov, da se vzbudi zanimanje občinstva za loterijo, bodisi z razpečevanjem srečk kot poverjeniki, bodisi s kupovanjem istih. Žrebanje je določeno na dan 31. decembra t. 1. v »Šolskem domu", kjer bodo prej vsi dobitki teden dni na ogled razpostavljeni, v spodbujo kupovalcev, pa tudi na čast darežljivih in spretnih darova teljic in darovateljev. — Ženski oddelek društva »Šolski dom", Naša polemika. — Vsakemu pametnemu človeku že do grla preseda način najnovejše polemike..... Mi je nismo zakrivili. Gregorčič-Coroninijev »Revolverjournal" je dosegel v tem oziru vrhunec smelosti in brezobraznosti..... Kar smo odgovarjali mi, ni bilo le v obrambo napadenih in žaljenih oseb, marveč v obrambo najprimitivnejšega prava in dostojnosti, v obrambo splošno-veljavnih načet v družabnem življenju.... Kar se zgodi danes meni, se more pripetiti jutri —Tebi, či ta tel j! Zato smo zavračali napade in laži;...; Doslej smo povedali pač dovolj.... Zato se bomo v »Soči" izogibali polemiki enake vrste; ni menda mogoče najti še kakega napada, ki ne bi mogel biti zavrnjen z razlogi iz dosedanje polemike. Tistim Slovencem, katerim ugaja »Goričanska" hrana: dober jim tek! Stvarni kritiki ali zavrnitvi pa se ne odrekamo. L uvodnemu članka v zadnji štev. smo dobili iz Gorice od strani, ki je gotovo dobro informovana o reči, ta-Ie dopisič: »Uvodni članek bi proti koncu potreboval bistvenega popravka. L. 1889. je vse dopise o Avški aferi pisal dr. Gr. sam, po-dučen po svoji kuharici Avčanki in njenem bratu, a čez d» e leti jih je podtikal svojemu kolegi v semenišču, ki niti črkice ni bil zapisal, ampak se je le, ker so mu bile zadeve znane, večkrat o njih z dr. Gr. razgovarjal. Se ve, te razmere sedanjemu lastniku »Soče" ne morejo biti znane, ko ga 1. 1885. še ni bilo v Gorici. — Zdaj vidite, dr. Gr. ni kršil le uredniške tajnosti, ampak je zraven tudi nesram no......." Kome.ntarja ne pišemo, ker je razviden sam po sebi. V siromaštva. — 61 let staro Marijo Ž n i d e r č i č, spadajočo v občino Ajbo, so prenesli v bolnišnico pretekli teden iz ulice Leoni, kjer je reva ležala še par dnij brez vsake jedi v nekem hlevu. Not italijanski list? — Iz Gorice poročajo v „il Risveglio", da se cdpre v Gorici v kratkem nova tiskarna, v kateri bodo tiskali italijansk list, ki bo glasilo naeijonalno-liberalne laške stranke. Naj torej .ovajamol" — Ker Gregorčičeva »Gorica* nadaljuje svoje ostudnosti o zasebnem življenju polit, nasprotnika, da o njem laže — bilo bi morda vendarle prav, ako dobi odgovor — ne v »Soči", marveč v posebni brošuri, ki se bo imenovala:,^. Gregorčič in njegova okolica". Gradiva imamo prav veliko, zanimivega, pikantnega, tudi za kriminalne romane... Brošura bo lahko pisana docela v žanru Gregorčičevem. Zameriti ne bo smel nihče, narobe: ako je dr. Greg. ostal ukljub svojim Činom v tem oziru še vedno vzor poštenjaka in duhovnika, ostane lahko tudi spisatelj brošure; ako je postal dr. Greg. državni poslanec in »ljubenec naroda", postane pisatelj cele brošure najmanj minister..... Prijatelje prosimo, naj nam pošljejo za tako brošuro zanesljive prispevke, ki so tudi njim znani. To bo zabave! »Gorica" bo morala delo le hvaliti; pisano bo docela v duhu njene najnovejše morale in v Stilu njenega »vzora". Ta njen vzor ima v »Gorici" vrednih posnemovalcev, ako sam ne piše vsega. Saj je hotel pred volitvami 1. 1891. o g r d i t i pred vsem svetom ce!6 slovensko damo, soprogo svojega tekmeca, s tendencijoznim poročilom o »častniškem plesu". K sreči, da je Gab. izčrtai besede.....za katere bi častniki poiskali zadoščenja s sabljo..... Ni mu bila mari čast slovenske dame in rodbine — kaj mu mari zdaj samo za jednega Gab.?! Moža, ki je bil za toliko sposoben, bi izključilo vsako častno razsodišče od — sposobnosti za častno zadoščenje. Ostalo bi Je preziranje — ali pa bič! Tal'6 je, vidite — z vzori! OttUaJa mitnic. — V Vipavi bo dne 10, novembra dražba za oddajo mitnic na Golu, v Šturijah in v Vipavi na potih pod Nanosom in od Vipave do Gorice. Vsklicne cene so: gld. 550, gld. 280 in gld. 360. Jako ljubeznivo I — Anonimna pisma na Gabrščeka so že več let priljubljen šport lahonskih zagrizencev in pa Gašparja L. Ta teden je prišlo italijansko pismo s podpisom »Don.....", v katerem je rečeno, da Gab. bi bilo treba obesiti na Travniku, »perche Voi siete 1'assasino di Gorizia" (ker vi ste ropar Gorice). Čuden človek, ta Gab. I »Goričani" in lahoni so o njem enih mislij, da bi ga bilo treba obesiti.... Torej kar na kol ž njim in Slevenija bo rešena ! Velik požar. — V Rihembergu je požar uničil hišo in gospodarska poslopja, orodje, vino, itd. g. Maksu L i č e n u. Škode je okoli 7000 gld. Zavarovan je pri »Fran-cosko-Ogerski". Med »trgovci" in »obrtniki", ki so zborovali v nedeljo na Goriščeku, so bili 2 slugi, 1 čuvaj, 1 drvar, 3 učitelji (z Med-veščekorn vred), 1 bivši učitelj, ki je vpo-kojen, 1 kmet z majhnim mlinom v okolici, 1. »zasebni tajnik". Sedaj pa štejmo še, dr. Gregorčič, svetnik Vodopivec, dr. Rojic, od trgovcev Gašper Likar in Ivan Kavčič na Kornu (3 drugih, ki so šli le „špas" gledat, ne imenujemo.) S tem je bila zastopana vsa trgovina. Od obrtnikov štejemo Hrovatina, svščarja Kopača, in 18 malih rokodelcev in njihovih pomočnikov, od katerih jih je večina šla tudi gledat le »špas", kakor sami zatrjujejo. Tako klavern je bil drugi shod, tretji bo še bolj itd. In ; laj bi bilo kako zastopstvo trgovskeg? in obrtnega stanu? Ljubljanski »Slovenec" naj le bo ponosen na tako gibanje. — Sicer pa le na delo, bomo videli, kaj pokažejo. Ovira1' jih ne bomo! Prof. Berbnč pravi v »Gorici", da je tendencijozna izmišljotina trditev: »daje naložil dijakom realke, da morajo kupovati zvezke pri Italijanu". — Mogoče da, a najbrže d • ne! Tako lepo novico so pripovedovali stariši realskih dijakov, ki najbrže niso lagali..,. Mogoče pa je, da ima tudi prof. Berbuč prav, ako namreč smatra onega trgovca za-----Nemca". »Corrlere" je priobčil »zaradi zanimivosti" tudi odgovor »Gorice" na Gab. odprto pismo z dostavkom: da pod odgovorom ni nikakega podpisa. — Radovedni smo, ali si bo »Gorica" kaj častitala na tej izredni časti, kakor je častitala »Soči". Ljubljanski „Slovenec" bo gotovo tudi molčal. Na podlagi pastirskega lista avstrijskih škofov. — »Glasnik", ki izhaja v Ljubljani ter je glasilo slovenskih krščanskih socijalistov, je priobčil v svoji zadnji številki »Pismo iz Goriške" iz peresa moža, ki se je podpisal »Goriški krščanski socijalist". Da razvidijo po priliki naši čitatelji, kako piše ta list, ponatiskujemu to-le: »V političnem oziru se je pri nas v zadnjem času pojavil — hvala Bogu razdor. Hvala Bogu, pravim še enkrat! Kajti tako je nujno moralo priti, priti smo morali do jasnosti. In danes imamo tudi na Goriškem dve stranki v početku, kakor jih je prerokoval že pred leti duhoviti nositelj katoliške misli na Slovenskem, prezaslužni monsignor doktor Mahnič, sedanji vladika Krški. In prav takratni najhujši nasprotniki sedanjega vladike so danes zanesli prepir v dozdaj složne goriške Slovence in prav ti brezvestni ljudje so danes nositelji takozvanih naprednih načel reete liberalnih. Razume se, da so zajedno tudi strastni nasprotniki zadružne misli. Toda ogromna večina naroda stoji še vedno pod zastavo dičnega dr. Antona Gregorčiča, ki deluje na podlagi p as tirskega lista avstrijskih škofov, ki so ga pred leti izdali. Slovo pa je dalo sebičnim koristolovcem, ki se zbirajo pod slaboglasno tvrdko Gabršček-Tumovo. Vendar pa nas čaka Se boj, hud boj s to sebično kliko, ki bo vporabljala vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da nam škodi in ovira delovanje. Ves svoj žolč izlivajo ti ljudje v svoje glasilo »Sočo", ki bo kmalu postala vredna posestrima ljubljanskega »Slov. Naroda", trobila kranjskih re-negatov, ala Hribar, Tavčar itd." 21 Na vse »ljubeznivosti", ki.so napisane . proti nam,, se nam ne zdi "vredno odgovarjati, pač pa vzemimo v poštev stavek, kateri govori o dr. Gregorčiču ter o njegovem delovanju na podlagi pastirskega lista avstrijskih škofov. »Prim. list" je bil že svoj čas I omenil, da dr. Gregorčič stoji na stališču tega I pastirskega lista, in sedaj zopet laka trditev v »Glasniku" I Iz pisave »Pisma iz Goriške" je razvidno,.da stoji za, tem dopisom mož, ki dobro pozna razvitelc "krščanskega -socijaiiztm na Goriškem, ki je morda celo v prvih vrstah naših krščanskih socijalistov. In ti naši kr- j ščanski socijalisti že morajo* vedeti, na kaki j podlagi deluje dr. Gregorčič, saj jih je bil tako lepo sprejel pod okrilje »Sloge" ter od takrat tudi začel« pehati .od^ebe. druge narodne delavce! Zato se nam zdi trditev v .Prim. '." in sedaj v „G1.\ da dr. Gregorčič deluje na podlagi pastirskega lista avstrijskih škofov, taka, da odgovarja istini. — Nekdanji program »Sloge", zaupnih slovenskih mož, skupne izjave slovenskih poslancev, itd., vse tisto torej dr. Gregorčiča bore malo briga, — on »deluje* na podlagi pastirskega lista avstrijskih škofov, ki so ga pred leti izdali! Trditvi »Prim. lista" v tej reči dr. Gregorčič nt oporekal, gotovo ne oporeče tudi sedanji v »Gi.", zato smemo sklepati, da verno končno pozitivno, na kaki podlagi sloni Gregorčičevo delovanje, to je na podlagi pastirskega lista avstrijskih škofov. Torej ta pastirki list naj reši goriške Slovence iz laške sužnjosti ter jih osamosvoji!! No, morda utegne biti marsikaj dobrega v onem pastirskem listu ; da bi pa bilo mogoče glede na naše posebne razmere v deželi vspešno delovati od strani mož, ki hočejo biti naši voditelji, pred vsem na podlagi .pa* lihega lista avstrijskih škofov, to pa odH >t;o '/,an,''.anio. Za pravo in trdno podli.; delovanju S!ovenee,v"-na Goriškem mora biti 4„.ie ' >e kaj 'Jrugega kot pa pastirski list .'.vstvij^ik &ofov !! , . :c onim ..Pismom iz Goriške" smo menda vi'i; pri« na čisto, da vemo, kakošno stalil. - zavzema dr. Gregorčič v svojem delovanju. To je že nekaj vredno, vsaj bomo vedeli za naprej, da kar stori, stori na podlagi večkrat omenjenega pastirskega lista, in tudi se da soditi, da zlasti njegovo delovanje v poslednjem času ima tako podlago. Radovedni smo le še, če obsega tisti toli imenitni pasliski list tudi pouk o lažeh, natolcevanju, obrekovanju, častikraji itd., t. j. o »čednostih", katerih je mlada »deviea-Gorica" vsa polna. Kdo ve, če vsa lista gnjusna pisava „Goriee% kateri stoji dr. Gregorčič na čelu, ne sloni takisto na podlagi pastirskega lista avstrijskih škofov ? ! ? Porotne obravnave. — V torek sta bila obsojena Leop. Sušmel in Frančiška Von-čina radi tatvine na 16, oziroma 18 mesecev ječe. V sredo je bil obsojen Carlo Spangher na 0 let v ječo radi tatvine. Dr. Gregorčič In Gabršček. — Kak6 se pojmi mešajo in ljudstvo slepari, dokazuje ta-le izrek »Gorice", ki pravi; »Gabršček se ima Gregorčiču zahvaliti za vse, kar je danes; dr. Greg. «- po zn emi ceni. — Naročila za deželo 'Zvišuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. c\.) tiskarno Trk na perilo. (P. c\ Preselitev. Dovoljujem si naznaniti slavnemu občinstvu, da se nahaja odslej zavod m likanje perila po dunajskem načinu in pralnica v ulici Tre Hi Štev. 10. IT v Semeniški ulici številka 8 Garancija 5 let. M. ŠUL1GOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundscbiff-chen .Afrana* s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (10002000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z aj. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za šivilje od SO gld., za krojače od 88 frld. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni. Gara n c.ja 9 let. F. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 3. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gotici in z dežele. Prodaja Giril-Metodovo in Knelppovo sJanno kavo v zavojih. Zaloga žvoplenk družbe sv. Cirila in Motoda. SAIIMDILEU V Gorici — Nunska ulica 14-16 —V Sorfei Prode jalnicH Proti In protinu revmatizmu je luijvf-prftiii-«', n.-iifrolovejo in n;iiu^od-ni*u> srfdstvo Zoltaiiovo mazilo za profin in revmatizem. Stefcleniea velja 1 glcl. in se dobiva v lekarni dvornega zalaptelja Bila Zoltan v Budimpešti V. N;i tisoče zahvalnih pisem in spričeval dokazuje, da lo čudovito mazrio v malo dneh popolnoma in gotovo ozdravi ludi najstarej-e bolezni prolina in rev-motizrna, eelo pri onih bolnikih, ki so se zaman trudili, da bi si v kopeljih pridobili zdravje. edina mehanična popravljal niča šivalnih strojev Brez konkurence! Vr zalogi se nahaja it:t.| 10O .šivalnih stroka ulice čislo 816. sf priporoma k popolnemu 11 zornemu prirejevanju sokoiskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-OMli gpnral domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno li»io. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. ;Vavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vaduice pošilja .,a w,lu>v«» brezplačno in poštnine prosto ' _ g Popravo fzvr5nje po najnižjih cenah. Ka^JEooS&SSa Kava družne sv. Cirila in Metoda ^ ^gJEEREEH L Cenjena gospodinja! H i! u i- Ne.dajte 5i sevati drugih izd-lkov cikorij, ampak zahtevajte povsod n"^"!,!'.P"de!ek. k Pravej bobovi kavi' ki Vra,,» t»o«i^ eroiover ubijal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena družbe sv. Cirila in Metoda". dni „Kava<< „Sladna kava Dobiva se povsod! *~1&$ Glavna zaloga pri: |V. Jebačinu v Ljubljani. EeHRgJTBladjia kava družbTJvTČtrna in MemnTr i^iJ&gjfegj&g^B^jfejfe^ife •jKrojaška zadragafifi vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga vsakovrstnega mannfalcturnega Map za ženske in možke obleke za vsaki stan in vsaki letni čas kakor: sukno, platno, prtenina, Ghiflbn, oksfort, srovico, vsahovrstne preproge in zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajee «J a g e r» Itd. itd. Vsa po najnižjih conah. Cene so stalne brez pogajanja! l^arol praščil^, pekovski mojster in slaščičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Naznanilo. Podpisani usojatn si uljudno naznanjali slavnemu občinstvo v mestu in z dežele, da sem odprl znano krčmo pri malem Rajhu v Gorici na Komu, kjer bodem točil pristna vipavska in briška vina, ter pristno tropinsko žganje. Postrežem tudi /. mrzlimi jedili, Obljubuje točno in vestno postrežbo, so j riporočam v blagohoten obisk. Z vsim spoštovanjem Vinko Gregorič, gostilničar. Nov^oročenci pozor! Štejen si v čast naziianjali slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohislvn v ulici Vilurini, glavni vhod v gosposki ulici. _ Anton Breščak l v Gorici, gosposka nlfca 14,"'bliz"u"lekarne Gironcolijeve. V zaloiri ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. PohiSIv > je po najmodernejih slogih, posebno sjialne jedilne in poselne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Čmijrojcvih delavnic v ulici Potite nuovo in via Leoni, katere so lepše in jiknsneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naroČila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje iu v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: laolelne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz »trune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorico po železnici iti parobrodih. »S^e©»3»3»3@@»3!»5»3S»3»3»3giSSS»3»3S»3@@S Ciknvana tovarna! in velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan DoUak m fl v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč). Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurente©. BOGATO ^ ' Jfe. preskrbljena zaloga obkladkov (reneia) Kulantna postrežba. ^ ZALOGA vseli, k mi .^rski v najrazličnejših vrstah. stru^ii rski stroki spadajočth potrebščin.