58, ffigv« M &EL.JU* četrfek, 6. maja 1920. Poštnina plačana v gotovini. LETOJJ- j; P1 Lilt 7kW0n' XILCetrt Wa 2° * «•»Ilk« at«n# | kPOBO. Na pismene naročbe brez pošlljatv« glede Hsta 80 poštnlne proste. Ne- n-ankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise breZ podpisa se ne ozlfa! ^^^^k. ^^^1 j^B^^^l. čf^B ^B^B i9^^Bs ^^^^^^^^ <^v9Po^^ Tt^^DviftiK _m^ Up*flBl*tw« In upr«vnl*tv# se nduja v Zv«zni tWcarnl v Celto, Ogini se računajo po porabl/encm pro»toru In sicer: za navadne ogUse po 80 v od 1 mm, za poslana, n|- manlla občnth zborov, naznanila o Mirtl, zahvale ltd. K 113 od 1 ml*, ta reklamne notice med tekstom I K od vrste, M«U oglasi (na)več 4 vrste) 19 K. Pri večkratnih objavah popuit. Rokopiti it ne Tračajo. Telefon it 66, !Ü.?AJA I8M TISKA ZVEZNA T1SKARWA V CELJU. HEB G0G0V0RMI UREDNIK VEKOSLAV SPINDL.ER. Naš mirovni delegat Milenko Vesnič o nasem zunanjem in notranjem položaju. Ko jo clan jugoslovanske mjrovnc delegaeije, dr. Milenko Vesnie. duo I. tin. potoval skozj Zagreb v Beograd, ie na vprašanje zastopnika zagrcb.škega «Ob- zora« izjavil kratko: (ilede zunanjega našega položaja in odnošajcv zaveznikov. osobito Franco- ske. naprain nam ni razlogov za kak pc- simizem. Fred svojim odhodom iz Pariza je bil ncnadno pozvan k predscdnikn re- publike g. Dcschancln. s katerim jc isnel v navzoenosti min. predsednika Millc- randa daljši razgovor. — O podrobnostlh toga razgovora ne more govoriti, vcntUrr lahko z veseljem konštatira. da cela Francija, i vlada i narod. z najvecjimi •siinpatijaini zasleduje riaso pravično stvar in da se lahko vedno nadejamo nje deianske podpore. Glede svojc misijc in glede notranjc- ga položaja našega ie Vesnie izjavil, <.Ta — čiin poda regentu in vladi svojo poro- eilo — ne bo izgiibl.ial ni naimanj easa, ampak bo stopil takoi v stike s stranka- ! mi. d;j razglcda tcren, preglcda nove či- ! iijeniee in liove politiene odnošaje. Hpa, j da prinese rjegovo posredovanje povo- ! Ijen uspcli. Z ozirom na naš znnanji polo- žai in splošne svetovne razmere je po- trebno. da se eim prei konsolidiramo in posvetiino produktivnemti delu. Delo je naša edina rešitev in edino ž njim si mo-' I renio izvojevati mesto v drnžbi narodov, ki nani gre po sposobnostih našega |)le- incna in po zeitiljcpisncm položaju. j Biianca stare in perspek- tiva nove čehoslovaške narodne skupšcine. Prvo čelioslovaško narodno shro- maždeni (skupščina, parlament) je dovr- j šilo svoie delo in 18. aprila so bile izvedc- | ne nove volitve. Ob te.i priliki nc bo od~ več, ako si nakratko pogledanio bilanco prve narodne skupšeine. Povdariti treba takoj, da ie aktivna. Prva naloga njena je bila. odstraniti ostanke avstrijske tnonarhi.ie in postaviti temclje demokratske repnblike. Proble- mi, ki jih je trebalo resiti. so se poiavljali z vseh strani: socijalizacija. prehrana, zboljšanje položaja javnih nanicšoencev, kultmna politika ,načrt ustavc. agrarna rtfornia itd. Z agrarno reformo, o kateri boino prihodnjie pisali obširne.ie, in s ka- tero jc bila v zvezi cela vrsta drugih v- prašani, se ie zadostilo zahtevam kinoC- kega in kmeeko-delavskega ljudslva po zcmlii. Olcdcuradnlštva se jc rešilo v- prašanjc draginjskili doklad. sc je nredi- lo pokojninsko vprasanje, nredile so .s« place vseh vrst državnih uradnikov od slugc pa do profesor.ia na vseučilišC«. Urcjeno je skrbstvo za invalide, poskibe- lo se je fizično in inoralno za legijonarje. Ustanovil sc je zavod za kredit obrtnf- koiii, ki so vsled vojne bili oškodovanr, uvedel se je zakon o oscinuriicm dclavnl- ku, zakon glede zaščitc otrok itd. Z za- kononi o nstanovitvi sodišca za urejanjc shižbenili razmer v kovinarski industriji ie dotakneno vprašanje, ki ie že del ožje delavskc polltike. Sprejeta .ie naredba n delavskili sponiih sodiščili. razširjeno ]e zavarovanje za slučaj bolczni tndi na kniečko delavstvo. Izdan ie zakon o par- celaciji. o izgradnji stanovanjskih hiS. r, ZnSčiti najemnikov itd. V vpi'asanjn šolstva in narodiie pr«- svete more prva narodiia skupščina tudl z zadovoljstvoni gledati na svoje delo . ustanovitev drugega vscueilišča v ßrn«i. organizacija Ijiidskih teea.iev za narodno vzgojo, sprc.ictjc zakona o občinskih jav- nih knjižnicah, tistanovitcv poijcdelskc visoke šole.v Brnn in visoke trgovske Sole v Pragi, organizacija ljndskih go- spodarskili šol itd.. vse to so lepi uspelii pozitivncga dela. Važen za razvoj političnih razmer je zakon o zabrani zlorabe ccrkve (prižnl- cc) v svrhe politične agitacije. Tndi v čehoslovaški narodni skup- Ščini je bilo strank v izobilju: dvoje vrst čehoslovaških socijalistov. agrarci, n«- rodni demokra.fi itd. In vendar so so vsc stranke našlc v parlanientu v skupucm delu za rozvoj in napredek države, Na^? narodno prcdstavništvo bi si to bilo lali- ko vzelo za vz^led. Han 18. aprila poineni velevazno etapo v razvoiu političnih razmer na Čc- 1'škcm. Pri volitvali v novo narodno sliro- ; mnždeni je bilo oddanih 2,966.503 nesoci- | jalistirnih in 2878.548 socijalističnih gla- ¦ sov. čeSkoslovaškili glasov ie bilo odda- ! nilt 69.9, nemškili in madžarskih 30.8 tn židovskrh ].3%. Kot namiocue'ga sfran- ka je med Čehoslovaki izi5Ia i^ volilnc- ,s:a boja čehoslovaSka soci.ialnodemokrat- ska stranka, za n.io klerikalna stranka. potem agrarci,. narodni soci.inlisti in ni\- rodni dcmokrati. Mcd Nemci inia nem.ška sociialna deniokraciia ogromno vcčinu. Volitvc pomenijo veiik prevrot v politič- ncm življenju v čelioslovaški državi. Re- iMiblika ie po veeiiii predstavnikov v na- rodni sknpseini postala socijalističnrs. Narod Hnsa, Komen.skc.fra, Taboritov !n Ceških bratov ter narod Masaryka je bil | že mnogokrat bojevnik za nove sineri v zgodovini. Vidcli bomo. ali postane to Cit- di scclaj, ko se je skoro polovica vseh vo- lilcev izrekla za socijalistični program. Kot zauimivost izza- minolih volitcv nioraiiio končtio omcniti. da so za socija- iiste skoro kornpaktno glasovali vsi člani čelioslovaške narodnc yo.jske. za češko Ijudsko (t. j. klerikalno) stranko pa vsc. kar še dancs tnisli in čiiti ernornnieiio — ävstrijsko. V verinost in ravnanje. Urcdništva slovenskih I:slov v Ljub- Ijani so v sporazinnn z izdajatelji in »U- družcnjern jngoslo\r. novinara'< sklcnila, da bodo odslej sprejeniala drustvciib vc- sti kakor objavc o občnili /burili, o odbo- rovili sejali, o raznili dnistvenili prfredit- vah, izkaze cfaril itd. samo proti plačiiu določeuili prist'ojbiii. V to svrho je »Udružeiijc« nvcdlo poseben kolek, s katerim mora biti o- preniljen vsak rokopis, ki ga pošliejo dnr- štva. korporacije ali posamezne osebe rcdakcijani v objavo. Isto velja tncli zn zavode in urade. Za vsako vest, obseg«- jočo do 4 tiskaue vrste, znaša kolek dvc kroi»i, /a vsaki nadljnj dve vrsti ,ie treba na rokopis prilepiti nov kolek. Izknpilo za kolke pripade pokojnln- skemn zakladu »Udrnženja jngoslov. no- vinara«. Tcmii sklepu sc je sedaj pridrnžjlo tndi iircdiiist\o »Nove Dobe« in bomo od IU. tm. naprej sprejemali drnštvene ob- jave samo šc proti plačilu določenih pri- stojbin v kolkih, kar nai občinstvo uva- '/ujc. Kolki sc dobe v nascm uredništvn. Celje, 6. maia 1920 . UrednFštVo »Nove Dobe«. Pclifične vesfi» Političeii položiij. Unbl.ianski »Slo- venec« prinaSa »izvirno < poroeilo o poli- tičticm položajn v Beogradn dne 4. tm.: »Parlamentarna zajednlca je pripravljc- na stopiti v koneentracijski kabinet kot edinstvcn blok. Radikalni khib ic imcl danes dopoldne in popoldne sc.io. Navzo- ei so bili tudi ministri s Protiecm /ia čeln, nadalje dr. Vesnič in dr. Pcleš; zadnji v imemi Medakovičcve sknpine, Razprav- lialo sc jc o načelih in osebnili pogojih, pod katcritni bi radikale! nristaii na sc- stavo koncentracijskega kabineta. Načel- ni pogoii so: 1. Agrarna reforma se morn rešiti v radikalni obliki, a brez strankar- skc primesi. 2. Zahteva se efektivni n:t- stop proti vseiii protidržavnim elcmen- toni, v prvi vrsti proti koinnnistom. proti katcrim se mora nastopiti s krepkim so- cijalniin [)rogranioni, pobijanjem kaptta- lizma ter iztrebljenjem kornpcije v vseTi smereli. 3. Ustava in notranja nreditev države mora biti taka. cla bo zadovoljila vsa tri plemena. Olcd.e osebnih pogojev sc zahfeva. da mora v koneentracijski kabinet na vsak naein priti Protic. .'D po- goji bodo jntri predloženi Jngoslovanske- mn in Narodnemu klnbn v razpravo. Ko se bo parlanientarna zajednica zedinilav načelnih vprašanjili, potem še le se bodo pričeli pogajati z demokratsko zajednico. I)r. Vesnič doslej še ni priiicl do nobenc akei.ie. Vse tozadevne vesti so izmišlie- n e.« Trumbič in Vesnič nastopata skup- no. Poslanik Vcsnie ie začel dne 4. tin. pogajanja s parlanientarnimi strankami. Obcnem je stopil tndi dr. TrumbiO v sti- ko s strankami. Oba delata po sporazum- nem naertn, da omogočita koncentracil- sko vlado. Or. Trnmbič ie ba.ie izjavil, da pred dosego tcga cil.i:; 'noi.nie iz Beograda. Neposredna pogajanja med Jugosla- vijo in Italijo. Kakor se doznava iz Beo- grada, bodeta delegata dr. Trumbič In dr. böiger v kratkem odpotovala z In- ^ strnkci.iami vlade na neposredna pogaja- nja z ltolijo. Obo.iestranski delegati sc bodo zbrali najbrž v kakem skra:' g!a\ ni progi proti Parizu. Neizprosen boj sovjetskc Rusije pro- i\ Poliakom napoveduje Trockij. Ta boj naj konenoveljavno odloei o nsodi obeh držav. MARIBORSKE NOVICE. Štajersko obmejno poveljstvo in me- stno poveljstvo v Mariborn prevzel tc dne 20. aprila naš general Maister. Polfcijskl komisarijat v Mariboru je obiavil, da je naredba glede zabranjenja zborovanja in določba o polici.iski uri za go<*ilne in kavarne, nadalje ukaz, da ima- jo privatne hiše biti ob 8. nri zvečer za- klenjene in konečno določba. da se po 10. nri zvečer ne sme nikdo brez vzroka na- Iiajati na ulicf, po sklepn vlade za Slove- nijo zopet nkinjena in vstopiio v moč im- I redbc, ki so vcljale pred 24. apriloin (. 1. Opozarja se pa. da prepoved točenja af- kohola st obstoji. V državno siužbo sprejet. Oe/elna vlada za Sloveniio sprejela .ie v slnžbo poverjcništva za notranje zadeve ravna- telja pomožnih nradov likvidn.iočr^a av- strijskcga vrhovnega račnnišea na Hu- najn Karola Dolenca ter ga dodcliia okrajnemu glavarstvn v Mariborn. IVAN CANKAR: Pohujšanje v dolinJ šentftorjanski* (K predsta^i dne 7. maja v mestnem gledallšcu.) Se pri velikib narodih se umet- nikom ne godi bogve kako dobro, če se pa pri Slovanih posveti kdo popol- nojTiaumetniškemupoklicu, jeznamenje, da je dotični nastopil ta križev pot iz globokega prepričanja o svoji umet- niški nadarjenosti in iz nesebične lju- bezni do domovine. In to je bil Cankar. Satti pravi nekje, kako je ljubil to oomovino, ta polja, tihi gozd, vse Ijudi. loda življenje ga je zgrabilo s trdo JJJo in pognalo takoj na kamenito pot. yaSel je, tujec, brez blagoslova odtod ln ^o si je onkraj hribov otresel od ^odplatov prah domovine, je spoznal, dat je bilo trpljenje njegov delež od ^jstva. Toda v njegovem sreu je bila 'iubezen in je bilo življenje, čutil je v sebi umetniško silo, in hotel je v svoji zaupnosti in — nespametnosti obdariti siromake v domovini1^ svojim bogast- vom. Ti pa so njfgove darove po- rnetali na gnoi. ln umetnik bi bil onemogel, ko bi si ne bil prldobiJ do- brega prijatelja in svetovalca; imenuje 8a Zlodeja. To je poosebljeno zaniče- vanje in posmeh. In naSel je pravo Poezijo, svojo Jacinto; še le ko je sto- pil iz te doline visoko v hrib, jo je ugledal in objel. Dolina šentflorjanska ali slovenska domovina je pregloboka: iz te kotanje ; bi je ne dosegel koprneč pogled, nje, ki je čista lepola in ki jo od srea ljubi. * Povest tega svojega umetniškega življenja in Se več trpljenja nam pri- poveduje Cankar v farsi PohujSanje v dolini Sentflorjanski. Kot sirota iz doline šentflorjanske je odšel svoje dni v tujino, kjer je postal iz KriStofa Kobarja umetnik Peter. In hrepenenje ga je gnalo zopet pogledat domov in sedaj se vrača s svojo umetnostjo, z gospo Jacinto, ki je lepa brez primere. Zvest spremljevalec mu je Zlodej ali Konkordat, s katerim je bil v času največjega trpljenja sklenil pogodbo. Zlodej mu je obljubil prijetno življenje, umetnik Peter pa se je zavezal, da položi Zlodeju pod noge dolino šent- florjansko, vso pohujšano, dabogodna za pekef, samega sebe pa najpoprej. Toda pokazalo se jer da je ta dolina šentflorjanska že tako pohujšana, da ni ostafo za Petra in za z'odeja no- benega dela več. Ko jim je umetnik ponujal plodove svojega duha, zavrgli so jih, Če5 da je njegova umetnost po- hujSljiva. Hinavcil Prvo dejanje. Ko se je naselil v dolini sent- florjanski umetnik Peter s svojo dru- ž'co Jacinto, so se prebivalci hitro zoa i za svojo neomadeževanost, da so poslali učitelja Šviligoia poizvedovat, ! kakšne pohujšljive stvari da uganjata, m ko jim je ta premalo natančno raz- lagal, izginjali so drug za drugim, ho- teč se na lastne oči o tern prepričati in se nasiajati ob tujem grehu. In žu- pan jih je moral navezati na nit, da se mu med potom ne poizgubijo . . Skrbno znajo sicer zakrivati vsak žkandalček, toda nekako pred 25 leti so naSli v tej tako čednostni dolini nekega jutra pod vrbo skritega, v pie- nice zavitega Mojzesa, siroto, poznej- šega Petra. Kdo mu je oče, kdo mati, nikdo ni vedel. Zatajili bi ga bili radi, a kaj ko niso imeli čiste vesti! Brez simbolike: kot sirota je odšel umetnik v tujino, domovina ga ni hotela spo- znati za svojega, vzlic temu ima na- ravne dolžnosti do njega in umetnik sme tirjati od nje svoj tribut in ta mu ga daja, če tudi nevoljna. Drugo dejanje. Petri je pri Jacinti dolg čas, želi si zopet naprej, ljubezen je sicer stara, toda tudi nebes se šlovek naveliča. Jiacinta seveda ne, kajti ona se povsod vživi, v nebesih je svetnica, v kmetski hiši je kmetica, v kraljevem gradu je kraljica. Peter pa je popotnik, ki ga ne trpi nikjer, le naprej je njegova želja. Jacinta ga opominja, da \i |e Peter obljubi! velik grad in biserov iz Koromandije in vsa dolina Šentflor- janska da bo klečala zamaknjena pred njo. In Peter ji spolnjuje obljubo; pove ji pa, da bo imela maio veselja, stemi podaniki, ker so sarno hlapci in tlačani. In prihajajo drug za drugim, kajti tu- tijo se dolžne in prinašajo darove, žu- pan mu izroči celo grad, sarno da Pe- ter ne razkrije pred svetom njihove sramote. In drug za drugim poljubuiejo Jacinti nogo, kakor se tlačanom spo- dobi. Neknj časa ima Jacinta nad tern veselje, potem pa si ne želi več spo- štovanja od takih ljudi. Brez simbolike: prava umetnost je lahko povsod, v vseh razmerah, umetnik sarn pa je ve^en popoinik, njegovo strerriljenfe ga tira naprej in naprej. Ko je svoj čas nastopil umetniško pot, obetal si je slave, bogastva, toda rojaki ga niso umeii in ko so mu iz- kazovali priznanje, ga to ni moglo ve- seliti, ker je vedel, da so k temu pri- silj^ni in da bi se sicer morali sramok vati pred svetom. V tern pridrvi k njima mlad po- potnik, ves truden in bolan. Jacinta ga Strao 2. »NOVA D OBAi Stev. 56. Ravnateljsko mesto na dr/.avnein moškem iičitcljjšČMi je razpisano do 20. tni. V slov. uicstiicni gledališ^u se precl- stavlja v soboto 8. tin. dr. Kraiglierjeva > Skoijka<-. v uedeljo 9. tin. pop. ljudska predstava »Divji lovcc« (Fr. Fin/gar), zvcčer biirka »Španska niuha<\ V Marbregu so. kakor poroča »Mar- burger Zeitung«, zaprlt trgovea Perku- seha zaradi komimistične hu.jskarijc. CELJSKE NOVICE. Mestno gledališče. V petek, due 7. tin. se vprizori ob 20. urt prvič Ivan Can- karjeva zabavna tridejanska farsa »Po- liuj^aiijje v dolini šentflorjanski«. Takoj, ko se je izv.edela naniera vodstva, vpri- zoriti to delo našega najboljšega drama- tika, je v občinstvu za to predstavo za- vladalo veliko zanmianje, ki raste od dne do cine. Nepričakovano dober obisk ie dozivela obakratna vprizoritev »Kralja na Betajnovi«/ Verjetno .ie torcj, da bo tudi k vprizoritvi »Poliu.jšanji v dolini šemftKjatiski« prišlo obeinstvo v veli- keni stevilu Ta zabavna farsa -s ni 'urn- ta ; iiepo- trebnem še veliko prevee nemškega.pet- ia. Na.izanimivejse na stvari pa .ie vscka- kor, da nekateri si oven ski gospodje in nekatere slovenske gospodiene čuti.io po- trebo. podpirati to nemško pevsko mize- rijo. Če jib petie vescli, pač nc pogrešajo v Celii.i siovenskih pevskih zborov. bodi- si posvetnih bodisi cerkvenih. Ce pa par celjskih Nemccv euti potrebo po nem- Skem petju v cerkvi, nai si «a vzdržulejo Scimi. Dovolili si homo, ob priiiki te ml;ur- neže si od bližie pogledati. Občni zbor »Snvinjske podnižnlce S, P. D.« sc vr«5i v eetrtek. dne 13. main ob 9. nri dopoldne v scjni dvorani poso- jilnicc v Narodncm domu v Cclju. Dncv- ni red: 1. Pozdrav nnčeinikn. 2. PoroeiTo o delovan.in 1. 1919. 3. Poročilo blagajnf- ka. 4. Proraeun za 1. 1920. 5. Voiitev n;v- čelnika. 6. ShičajnosH. .— Če ne bo prvl občni zbor sklcpčcn, sc vrši ob 10. nr? dopoldne drugi obeni zbor ravno tarn In po tstem "dnevnem rcdu. Ta ic sklepecn ob vsakem stevilu navzoeih clanov. Vesti HubOatiskih fistov, da jc izp;:- ščenih iz ccljskih zaporov 9 zanpnikov komunističnc strankc. nc odgovarjajo resnici. Nedeljski izlet no Mrziico. ki ga jfc prircdil ccliski odsck saw podnr/nico St. pi. tlrufitva. jc izborno nspcl. Udelczilo sc ga jc do 200 iztetnikov. Tz Hrnstnika Tc pri§el vrli Sokoi s cclim nara5ča]cm. Vre- ¦me jc bilo krasno ter razglcd neobienjno iascn in razscXcn. Izletniki so nabrali za okrepča. Pravi, da je popotnik Peter, ljLidje pa pravijo, da je Krištof Kobar, in oko postave ga že išče. Umetnik Peter pa mu obljubi, da mu izroči ves grad in vso dolino Sentflorjansko, ako se odpove svojemu inienu. Brez sim- bola: poleg umetnikov, ki so že do- segli vrhnnec, je dosti drugih, ki hre- penijo po težavni poti navzgor. Domo- vina, poosebljena v debelem človeku, jih ne podpira, šele ovira jih s svojo omejeno sodbo. Dobro se godi Ie takim, ki ostanejo na pol pota in se ne dvig- nejo iz nižave, kjer žive tolsti rodoljubi in krmežljavi hinavci. T r e t j e d e j a n j e. Zlodej že davno ni zadovoljen s Petrom. Dolina šentflorjanska bi bila njegova tudi brez kontrakta, zato bi rad, naj mu Peter zapiše zraven 5e Jacinto. Toda on to odločno odkloni in Zlodeju se zazdi, da niti Peter ni zanesljivo njegov, da to ni tisti Peter, greh iz doline šentflorjanske. Peter pa 12 priredil v svojem novem gradu ve- liko svatovščino in povabil vse rodo- ljube, ki so se tudi odzvali, saj si niso upali ugovarjati. In tu se kažejo zopet ti rodoljubi v svoji nizkotnosti, hinav- ščini. Vprašujejo po jedi in pijači, na- slajajo se ob veselem plesu Jacinte. Studijo se mu in on jih zapusti, ker se mu mudi na velifastno pot, na cesto vriskanja in vseh sladkosti. Zlodej spozna, da ga je Peter ukanil in izgine. In tako ostane Ie Se ubogi popotnik, a tudi ta mora oditi, »debsli človek« ga požene. Župan pa se z ostalimi ro- doljubi veseli, da je iz doline šent- florjanske izginilo vsako pohujšanje in navdušeno zapojejo pesem o sv. Aloj- ziju! Brez simbolike: izkaže se, da niti umetnik niti njegova umetnost nista takšna, da bi druge pohujšala, kajti tega niti treba ni. Umetnik si pribori zasluženo priznanje, toda ko je na vr- huncu ustvarjanja in se takorekoč po- roLi z umetnnstjo, — občinstvo se umetnosti sicer udeležuje, a Ie prisi- ljeno in zaradi lepšega — takrat se pravi umetnik ne briga več za sodbo in kritiko takega občinstva in gre svojo pot naprej. A tudi vsak drug kvišku hrepeneči umetnik mora, četudi nerad zapustiti svojo domovino, in ta je ve- sela, da nima nič opraviti z umetnostjo, »saj vemo, da je umetnost zakrpana suknja nečistosti in drugih nadlog«. Mausenbihlerjevo kočo 172 kron; met! drugimi so darovali g. Plahuta iz Celja 4U K tcr»prleki« iz Celja 47 K. Izlet' na Tovst—Svetino—Store pri- redi celjski odsek Sav. podr. Slov. plan, dništva — samo ob ugodncm vj-cmenu v nedeljo, dne 9. tin. —. Odhod ob poT (>. uri zjtitraj od kapucinskega mostu. - Provijant je vzeti seboj. Strela je vdarila ob ncvihti -4. tin. krog 4. ure pop. v malo Prešno poslopje Naehbergerjevega vinograda v Liscali ter leseno kočieo upcpelila. Na pomoč prihiteli sosedje ognja niso mogli poxasi- ti, ker je bila preša lesena in stara ter ni bilo dovolj vode na hribu n arazpola- go. — Opazovalo se jc požarc tudi v sineri proti Velenju in Ponkvi. O tatviiiah v vojjaških skladiščih sino poroeali v St. 45. »Novc Uube«, katere bi naj bil izvršil narednik-vodja -Iulij Skoda iz Laškega na škodo voja^kega erarja. Vest je bila posneta \v. polieijskega proto- kola. Na podlagi izpovedi kapetana II. kl. Dusana Markovica pa se je izkazalo, \\n so vse pri Žkodi najdene stvari bile zn- sebna lastnina Skodova in je torej vest o kakšni tatvini ncresniena, kar resnici na ljubo objavimo. Ziuiimivo pisimo iz Budimpesto je pr*\iel te dni Ccljan B. od svojih sodorni- Ivov, ki žive tamkaj in se bridko pritožu- jejo nad tamošnjimi razmerami. Mož ima 16.000 K letne place. Plaecvati pa inoni- jo: 1 k;-1. moke po 40 K. 1 kg inasti po 200 kron, 1 kg kro'.npirja po 12 kron, i liter liilcka po 20 K. 1 par čevljev po 800 kron itd. Pisino pravi, da dobro sc godi tain samo --- judom. Kai ko bi poskusili v fiu- dinipešti enkrat tisti naši zabavljaci. ki ne najdejo na Jugoslavs niti encga cTo- brcga lasii!? Koncert pevskega društva »Smcta- iia« v Celju. Ta svetovnoznani nio^ki zbor koncertuje na svoji turneji po .lugo- slaviji tudi v Celju, dne 17. tni. Ker je to prvovrsten pevski zbor sveiovnc slave, ki je dobil na svojih konccrtih v Londo- nu. Parizu, v Bruslju i. dr. prvc nagradc, opozarjatno žc danos na to izvanreduo priliko, posebno pevska dništva iz mesta in dežclc kakor tudi vse liubitcl.ic pesini. V liotelu Balkan se zopet duevnn koncertuje. Točkc izvaja nova prvovrst- na kapeia na lok. V ucdelio 9. tin. oh n- godnem vrcmenn otvoritev novonrcietK-- ga vrt a. (629) Sokol v Šoštanju jc v nedeljo, dne 11. aprila popoldne priredil svoi prvi le- tošnji pomladanski pešizlct v šoštanjsko okolico in sicer na 2 uri oddaljcni »Forcli- teneg«, kjer sc nahaja razvalina srednje- veškcga stolpa. Zbralo se nas jc lepo število, udeležili so sc skoro vsi tetovad- ci in telovadke z bratom starosto na čc- lu. Mcd poeitkom pod razvalino nam Jc podstarosta brat Janko Serncc nakratko, a zanimivo razložil zgodovinski pomen razvaline. Nato je dodal še kratek, a Jc- drnat životopis sokolske^a ustanovitel.la dr. Miroslava Tyrsa in njegovega narotJ- nega sodelavca Fiigncrja. Z velikim so- kolskim navdušcnjcm sino sc pevaje vr- nilfproti domu. V Druzmirju smo se zo- pet zbrali, odkoder smo v eetverorcdili odkorakali v mesto. Na glavnem trgu smo zapcli »Lepo našo domovino« ter sc veseli razšli z upom .da sc v kratkem na prihodnjem zletu zopet vidinio. Zlet, M nam je nndil prelep užitek spotuladanske naravc, prijetno zabavo in poglobitev v sokolsko idejo, nai nam ostanc trajno v fipominu. '• K. Glavna skupšCina Sokolskega Save- za SHS sc vrši dnigi dan po zletu vMa- •rlboru, Prvi jugoslovanski sokolski zlet se vi ši, kakor je sklenil Savez v svoji zad- nji seji, prihodnjc leto. 14-dnevni tečai o kulturnoprosvet- nem dehi priredi Sokolski Savcz SHS v Zagrebu. Čas še ni določcn. »Sokolski Glasnik«. Prejeli smo 4. štev. glasila jugoslov. Sokolskega Savc- za z odlieno vscbino. mcd drugim z opt- som živlienia in značaja predsednika ba- veza. nasega dr. Iv. Oražna. Kakor po- snamemo iz poročila o Savezovi scji, s« je sklcnllo. da se naroCnina hstu ne zvl- ša primanjkljai pa se knie s posebmm davkom za tiskovni fond. Kdor sc zani- ina za sokolsko gibanje, nai list naroCI. Cena eeloletno 36 kron. Naroči se pri: p, Janjanin. Zagreb, Senoina ui. 17/11. Razsirjajte „Novo Qobo". ONEVNE f.üViCL Ljudsko štetje v naši državi je odre- dila naša vlada na due 31. decembra 192(i po vsej kraljevini. Obenein se bo izvršil popis vse domaee živine. his in |)osk>pij, v katerih stanujcio ljudje. Ljudsko Stetje bo v rokah obciuskih oblasti. Popisoval- ne pole bodo razdeljenc mcd ueiteljstvo, duhovšeino in druge pismene l.iudi. ki so obvezani iste sprejeti in izvesti popis po narocilih oblasti. Za trud se bo odinerila odskodniiia. vendar Ie onim, ki bodo o- pravljali ta posel izven svojega rednega bivališča, v domačcm kra.iu ne dobc ocT- skodnine oziroma diicvninc. Požar na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Ko je dne 4. tin. odpeljal vlak iz glavnega kolodvora v Zalog, padla Jc iskra iz lokoinotive na vagon, uapolnjen z nafto v želcznjh sodili. Vagon jc stal na tiru St^l6. od kodcr Ka je prcpeljal kret- niear ^ušteršič na tir 12, s čim jc zabra- nil, da ogenj ui zagrabil še drugih vago- nov. Kmalu je dospela požarna bramba tcr počela gasilno akcijo. (iorcči sodi so zaeeli eksplodirati tcr je letelo želcz.ie tu- di med pozarnike in zadelo smrtuo Al- berta ?-argi. težko in smrtnonevarno ra- nilo Maksa Lcvca in poškodovalo Maksa Klanscka, Andr,eja Zgonca, Ivana Fenne- ta in Avguština Košičcka. 2argi je mr- tev, Levee i)a leži nezavestcn v bolniel in je malo upanja, da okreva. Od vagoiia so ostalu- samo kolesa. Takega požara v Ljubljani že dolgo ni bilo, ki bi tirial toli- ko žrtcv, povrh pa se jc zgodilo to na Florjanovo, ki ie zaščitnik ognjegascev. Tnvalidska bolnišnica se je otyorila iz sredstev Serbian Relief fonda v NiSu, ki sedaj lahko sprcjme okrog 100 invaii- dov. ki so potrebni zdravl.ienja rok in nog z masažo in elektriko. Naš generalni stab. Za naeelnika na- sega gencralnega štaba je imenovan vo}- voda 2ivo.iin Mišič, za njegovega pomoC- nika pa general Peter Pešie. Olavni gc- neralni stab jc zacel posiovati med 5. In 6. majem. ko ie prestalo poslovanjj vr- hovne komande. Do povratka vojvode A^išiča, ki je že čez pol leta na zdrnvi.ie- nju v Franeiji, bo vodil posle general Pe- šič. Stanjc vojvode še v/bu'a vedno skr- bi. Popolno por»5ilo o Vscslovonskewi trgovskcii shodu i/ide v kratkeni tiska- no. Naročila sprejema »Slovensko trgov- sko društvo Merkur« v Ljubljani. Cena i'/vodu 12 K, po pošti 20 v vee. Rudarska visoka §o1a v Krakovu Je rezervirala 5 niest 7i\ siušateijc iz .Tugn- slavije. Solsko leto 1920/21 sc priene dne 1. oktobra tl. Slovenci se ka.i lahko priva- dijo poüskeinu jeziku in lahko knialu n- lokvirajf) poljsko. Natančneje podatkc daie noiiski vicekonzulat v Ljubljani, lio- tel »Union«, soba ^t. 2, popoldne od 4. o*o C\ ure. Za povcljiiika 'irmijske oblasti v Zagrebu jc imenovan mesto obolelcga gcneraia Požc JankoviCn generni Milo^ VnsiČ, doscdai v Skopljn. Ko?nunlstKnc obShiskc mandate v Karlovcu jc vlada razvel.iaviia. Obenem ie'biln razveliavljenn izvolitev komuni- stn Mnjdcra žiipanom. Na 11 jih mesta sto- piio, kakor v Zagrebu, kandidntt iz.kan- didatne listine. ki bodo poiožJli prcdpls-i- no ]iriscgo hvev. pridržka. Pojajaianja z žcleznlčarji o n'ih ma- tcrijclnih zahtevah so se pričela dne 3. t. in. v promctnein ministrstvii. Pravoslavna boRoslovnica sc bo v,- stanovila v Cctinju. — Za sirotc pravo- slavnih svečenikov v Srbiji se otvori sl- rotinski dom v samostanii Ozrcn v P>o- sui. OOPiSl. Reciea ob Savinji. Naši sirni javnostl dobro znane napadalce moje hCerke v 15. štev. »Slov. Oospodarja« poinilujcni, da se poslu/.tijeio s svoiini obrckliivim član- kom tako splosnega podpisa! (jospoda, z imeni na dan, da si pogledamo iz oei v oči! Za plotom zmerjati zna marsikdo, kamenje iz skrivalnicc metati vsak otrok. Nas pa preveva vscskozi demokratska itleja, zatoraj naduta obrekovanja po ča- sopisih, surovo obnašanje, anonimna r»i- sma, fanatične ovadbc ter napadanja oseb nasc stranku na cesti — tega smo HJi dosiej vajeni samo pri psih -- uika- kor niso sredstva v dosego toliko zažc- Ijenega vladarskega žczla na Kecici. rlo- raj zaici izza grma: PodpiSitc se in do- kažite istino! — Ivan Matek. poscstnik In lesotržec v Rečici ob Savtnji. i>it:v 56. «N O V 4 DOB A« Strao 3. TRGOViNA, CBRT \K RODNO GOSPODARSTVO. Skoda, povzroßena po pe~ ronospori in oidiju lausko leto in kako se je je ob~ varovati letos, (Dalje.) Za škropitev grozdja jc porabiti naj- manj 2% Kalično-apiieno zincs. Kakor ie razvidno iz goraj navede- nih izvaianj. toraj praviliia sestava ga- lieno-apnenc zmcsi ni taku enostavna in Jahka, kakor sc splošno inisli in se bo moniJo v torn oziru v prilioduje natanč- iicjc postopati. Nepravilni sestavi tcga skropiya jc pripisati vcčkrat slabo uCin- kovunjc škropljen.ia in ojfromno škodo, ki nastanc vsled tega v vinotfradili. V tcin oziru ninotfo bolj praktiCne so raznc drugc bakrene .sestavjue, ki imajo porrebne primesi v svrho nevtralizaeijc bakrenih soli že dodano in jiM je trcba Ic v vodi raztopiti. r!na taka, do sedaj še premalo upo- šlevaiia sestaviiia je bakrena niaža (pa- sta) »L5osna«, ki iina Ic to slabo lastnost, da >e njc učinktijoči del (bakrcni klorid. ruzkisan z apnoni) rad vsede na dno, na kar jc pri škropljeiiju frcba ozir jemati ter skropivo večkrat pridno tncšati. Pri polnjetiju Skropilnice se skropivo ita'.; vsakokrat dobro preincsa, Ic med skroplienjem je trcba brento veekrat do- bro stresti, kar sc lahko zgodi kar na hrbtu. nc da bi se jo moralo sneti raz ra- men. In to je edino za kar iina skrbeti useba. ki škropi in v eem sc raziiknje škroplJLMije z »Hosno« od škropljenja r. Kalično-apncno zinesjo; — bore malo — tako, da to skoraj nevcrjetno, kako Jc ino.Psla ta malcnkost zabraniti dosedaj splošno uporabo «Bosnc« naincsto sali- cc, s katero iina enako zatiralno vred- nost. Kako priictno jc pa škropljjnje r. »Bosno« v primeri z galično-apnei:o zmesjo. Prva ne zamaši nikoli pršilnika, kakor se to zgodi ncstetokrat pri drugl, poscbno če se je porabil pri scstavi kolie- kaj slabo preceicn apncni belež. Za »Bosno« še tudi govori dejstvo, da je preccj cenejša, nego galica, kei vsebnjc mnrij dragoccucga bakra in je to- rai že i/. ckonomičncffa kakor Midi iz nn- rod'notfospodarskcga stališča (baker* sc začasuo mora uvažati iz inozemstva) cdina na niestn. Skropi sc z eno do 2% tekočino, to se pravi, 1 kg ozir. 2 kg »Bosne« se vza- me na 100 Htrov vodc. •Po niojem ninenju in tiidi_po ninenju drujcili strokovniakov je »Bosna« škropl- vo priliodnjosti in kdor sc kra bo prefc popriiel, vcč bo profitirnl! Kar se tiee zntiranla jrro/dnc plesno- bc L»Ii oidija, stoje razmere še slabše, fca- kor siede peronospore. kaiti veliko je $2 vinogradnikov, ki 0 rednem zvcptianju (giavno sredstvo proti oidiju) nočejo sploh nič vedeti, češ, da ie nepotrebno In skvari vino. Zaradi tegn k škoda, ki Jo povzroča oidij našemn vinogradništvu, navadno Se veeja nego vsled pcronosoo- re. Lnnsko leto pa sta .si oidij in peronos- poiTi drzala nekako ravnotežie in raeuna se dn ic na rovaž obeli bolczni prinisat! polo'vica trjratve. ki ic Sla v zffiibo: W odpndo knkor smo žc rekii na pcronos- poro in Vi pa pride tin nidi), kar znaSa nadaljnih 75.000 hi, ozir. nadaljnih 75 111T- Ijonov kron zffubc na narodncm prcmo- ženiti. (Konec sledi.1) Knrz našega denarja v Ourilui. »Riječ SHS« piše: Pred prilično pet dnevi sta naša in avstrijska krona v C11- "hiHmeli približno enak tcčaj: 3 santl- P10- Tndi poprej ni bila razlika bogveka- ko vclika. a pod utisoin vesti 0 naših po- J'ticnih razmcrah, 0 nemirih v Subotici in Mubljani, o štrajkih in komnnistični ne- varnostij ter vsled nctispelc ali bolje rc- čcno nikakSnc vladnc valutnc politikc Jc krona v kratkem padla od 3.70 na 3Ai), 3.20 in.končno 11a 3 santitne. Istočasno sc ie tečai avstrijskc krone vsled prcskrbc Avstrijc s hrano do žetve s strani Arncrl- ke, vsled prihoda ameriške finančnc ko- misijc hifie Morgan nekoliko popravil, ta- ko da sta se našla tcčai jußoslovanskc In avstrijske krone na isti višini. Tečaj denarja drzave je slika celo- kupnega zimanjcga in notranjefsa polo^a- ia državc. Cim večji ic red v državi, člm več producira, öim man! zahteva od ztr- naj, čim bolj urcjene so politicn: razme- re, eim bolja je valutna politika, čim urc- jenejši znnanji politični odnošaji, tern boljsi je tečaj valnte dotične državc. Pri nas ni reda in eim dalje je slabse. Protz- vajamo siccr v izobiljn, a z ozirom 11a rrcsjK)Sobnost ministra finaiic vodimo takšno valntiio politiko, da naša valuta mora padati vsak dan nižjc. Minister fi- nane dr. Jankovie ni dozdaj niti z enim pozitivnim činom pripomo.^cl k izboljša- 11 j 11 naše valnte. ridini ein današnjc vlii- dc, ki je nekoliko dober, dasi tudi zaslnzi ostrc kritike, ker je izveden ncprcmišljo- ii(i, je zabrana nvoza luksnzne.ca blaga. Vsa ostala finanrna politika dr. Jankovi- ea pa ka/.e popolno ncsposobnost in brezvestno lahkomiscljost. Njegovi ro- vnri (1 dr/avnem In-n^roin, priznauje, da nima, a treba tujili deviz. zmesnjave ob piiliki iztnene noveanie, hlastanje za tujo yaliito in neraznmljivo favoriziranie francoskega franka, placevanie izvoznc carinc v tnji valnti, davčna politika. ki bazira namesto na davkili na carinah in taksali, vse to je dokaz popolne nespo- sobnosti in neverjetnesa nepoznanja naj- primitivneiših ekonomskih naeel, da sc nam naravnost zdi, da minister finane ni- ma dnitfe naloKe iiet(o da tečai našegn novea potisne čim nižje. In samo dejstvo, da je kurz naše krone eniik kurzu av- strijske krone, bi moralo tudi pristašcm sedajuc vlade liiti dovoli razlo.^a, da se za vecno rešijo svojej^a popolnonia 11c.. sposobne^a finančncffa ministra. Toda žal, da nimaio tc moraine sile, da bi ocT- loeno zalitevali nicKov oüsloo s te.ua oci- j^ovonicffa mesta. Vemo. d:i kriza s tcir: še ne bi prcstala, ker je posledica splos- nc bolc/ni, pod katero trpi dr/nva: toda ec bi stal na eelu finaneii;;- iiprave spnsn.- ben človck, ki bi z vso silo dcla! na iz- boljsaniii valute, naša kroua vendar nc bi motdn tako nizko pasti. Živinski sejein v Sloventeradeii. 12. majčf tl. sc vrši po dol.ircm easu v Slov. Oradcu prvi živin.ski sejem za celi sodn! okraj Slov. Ciradcc in za obcinc sodnctcn okrajn Marcnbercr, ki sc nahninio na des- ncm brciru Oravc. Sodni okrai ŠoStanj Sc ni ku'/nib bolczni popoinoma Prost, zato se živina iz teh ohein nc sine prij^nati \r<\ scicm. Poscstniki sc vabiio. da kolikor moKočc vcliko živitie prižcue.io na scicm. Luibljanska kreditnn banka /visa svoio dclniSko elnvnico od 30 n:t 50 mill- ionov kron. Tozndcvna siibskripclin 110- vih clcln'c so izvede so tokom mescen main tl. Plitvička jez stabilizovanju ekonomskih poiava nsicd ratova. — Vatroslav B.: Zavod za biblio- ^rafi.iu. — Smotra. »NaŠe doba«. Primili smo trobroj 3. 4. 5 sa slcdečim zadržajcm: Dr. JuraJ Krnjevič: F^ad, politička prava i prosv.fc- ta Rudolf Hcrces: Kultura i irosvicta. Prof. Fr. Novljan: Narodna kulturn. Kn- rcl Velominsky: Vcčcrnjc školc 11 Amcri- ei. O Santl: Sokolstvo kao prosvjctnn institucijn. Smotra. Vi.iesti »Prosvjetno.rr savcza«. Cijena ovom trobrojii 9 K. Prc?- p]^tn 11 a ciiclir jrodinu 30 K Salic sc upvx- vi »Našc doba«, Varaždin. »N D.« Je oriran »Prosvjctno.r: Saveza« pa sc sto.cn pozivaju sve korporacije, kojo su prlslo- pilc »Savczu«. da sc na-nj prctplatc. »Prosvjctni Savez« sc !c 2. febr. 1*. ustanovil v Znjrrcbu za Hrvatsko. V spo- znnnju, da jc največii sovražnik uaroda nevednost, ker je v njcj korcnina vscjrn drutrosjn zla: alkobolizma. su^icc. spoiniti bolczni, siromaštva itd., so se r.'.dru?.i1i idcnlni razumniki Hrvaskc, da se podajo v boi za prosvitljcjvie naroda. Do ustn.- novne.u'a zbora jc pristopilo k Savczu SR kultnrnili društev in orKanizaci.i. Prcd- scdnik Savcza ic prof. dr. Miroslav CaC- kovie. RAZNF VFSTI Liga čelioslovaških žen se je osno- vala v New Yorku. Odbor obstoja iz U ccškili in 11 slovaških žen. Liga si ie na- dda nnloK, brigati sc za biaKor nove tn stare domovine. Stopila ie v zvczo z ra^- nimi v poStev prihaiaiočimi društvi. Kolčak — zopet živ. «Krasnaja Oa- zeia^. fflasilo ruske boijšcviske vlade po- roča, kakor trdijo to vesti iz Varšavc. da admiral Kolčak ni bil ustreljen, ampak da so ga boljševiki diaii v zapor, kjer jc žlv in zdrav. — Ootovo šc bo parkrat usre- licn in obešcn zopet ozivci. predno bo v Rusiii red! Nov denar — iz porcelana bodo iz- dclovaie državne tvornice po narocüu nemskecen financncffa ministra. Ta Je da! izdcUiti, kakor poroea »Frankfurter Zel- tnnjc« iz OraSdan, vzorce porcclanastc- s^a denaria po 2 in 5 mark. 2eiiin s 27 otrocl. V mesfecu Krypta! Springs v državi Missouri v Amcriki sc ic odločil stooiti v trctjič v zakon nck vdovcc, ki ima iz prveica zakona -1si 0- trok; v dru^cm zakonu mu ic i^ena prT- nesla za doto 5 otrok ter k« oblagodarila šc s 6 otroki. Mož se je odločil vzeti kot tretio ženo v zakon ncko vdovo, ki ima Se 11 otrok. Obitelj štcje torej 38 sinov 111 ličera, ki so pa deloma že tudi oženjem oziroma omozene. Vsa »ožja žlahta« te- «;a sedaj se niti 60-letnega žcniiia šteje preccj jjlav čez stotino. Res amerikanski rekord! Vodje boli§eviske Rusije. Po statistl- ki. ki jo prinasajo za^rebške »Seljaeke Novinc« iina ruska sovjctska vlada 47 vodilnih oseb, med njinii 2 Rusa (Ljenlna in Lunačarkija), ene.sra Litvinca. eno rn- sko Nemko in samo 43 židov. Scja narodncga predstavnistva. BeoKrad 3. maja. 85. redno sejo na- roduega predstavnistva otvarja podpred- sednik dr Ribar ob 17. ter naznanja, da ie preminul narodni predstavnik Tihomil Draskovic. Radi prcihajhncga števila pri- sotnih poslanccv zakljuei uat.) sejo ter odreja prihodnjo na 5. maja, ker uap, da bo dotlej dovolj poslanccv navzoeili. Mlnlstrski posvet v jadranskem vprašanju. Beograd, 3. maja. (Uradno). Mi- nistrstvo za zunanje posle objavlja: Včeraj in danes so se pod predsed- stvom Nj. Vis. regenta Aleksandra vr- šile seje ministrskega sveta, katerim so prisostvovali vsi ministri ter člani naše mirovne delegacije dr. Trumbič, dr. Vesnič, dr. Žolger in dr. Rybar. Minister za zunanje posle dr. Trumbič je podal obširno poročilo 0 stanju v- prašanj zunanje politike. Bil je sprejet sklep, da se nadaljujejo razgovori z Italijo glede rešitve jadranskega v- prašanja. Mirovna delegata PaŠlČ in dr. Trumblč se pooblaščata, da se v to svrho sestaneta z Halijansklmi j delegati. Aretirani komunistl. Osjek, 4. maja. Tu je bil sinoči aretiran mestni podnačelnik, vodja ko- munistov Kordič. Vzroki niso znani. Osjek, 4. maja; Slavonische Presse javlja iz Vinkovcev, da ie bil tarn are- tiran nazahtevozagrebškega državnega pravdniStva vodja komunistov dr. Istvanovič. Poslaniska konferenca o plebiscitu na Tešinskem In o jugoslovenskfh pritožbah proti Madžarom. Pariz, 4. maja. Poslaniska kon- ferenca se je danes pod predsedstvom Cambona bavila z glasovanjem v te§in- skem ozemlju in z ozirom na nemire tamkaj sklenila, odgoditi glasovanje, ki bi imelo biti 12. maja, na 12. julija. Nadalje se re bavila s pritožbo jugo- slovenske delegacije proti rovarenju madžarskih agentov v Prekmurju. Skle- nilo se je zahtevati pojasnila od mad- žarske vlade. Italijanski parlament sklican. Napadi na NiUija. Bakar, 4. tnaja. Jutri 5. tm. se sestane italijanski parlament. Priprav- ljenih je mnogo interpelacij glede ja- dranskega vprašanja. »Giornale d'ltalia« napadaNittijazaradinjegovihneuspehov v San Remo. Sklenjen dogovor med Poljsko in Ukrajlno ? Amsterdam, 4. maja. Iz Londona prihaja poročilo, da je med Poljsko in Ukrajino sklenjen dogovor glede mej. Meja gre, kakor poprej, samo ob Bugu je Poljska odstopila Ukrajini velik del ozemlja z 11/z milijona Poljakov, do- bila pa je za to Vzhodno Galicijo. Vest 0 zavzetju Kijeva neiesničnn. Berlin, 4. maja. »Deutsche Tages- zeitung« doznava iz Varšave, da so vesti 0 zavzetju Kijeva po Poljakih neresnične. Irsko vprašanje. Lord Trench ostane Irski podkralj. London, 5. maja. Reuter poroča: Kabinetna seja je danes pretresala ir- sko vpraSanje. Kabinet je priSel do spoznanja, da ni mogoče spremeniti irske uprave. Lord French ostane irski podkralj. , Drobne vesti. Pariz, 4. maja. Prva seja med- narcdne trgovske- konference se vrSi jutri. I Sarajevo, 4. maja. V Hercegovini, . posebno v okolici Mostarja, so se po- javile kobilice in pokrile več m2 po- ' vr§ine. Ljudstvo se boji za letino, ki kaže prav lepo- Stran 4. »NOVA DQBA« Žtev. 56. Regisirov. kreditna in stavbena zadrugazom.zav. HäIBm "LftSTNI DOM" Sprejema hr»ainilne uloge in jih obrcstuje po /^oi V -joi štiri öd »to ^^Ä \Oß 156—18 i Edlna slovenska specijalna I trgovina z barvami In laki. Agentura In komi- sijsKo podjetie. Iv. «Ferlež a Celje 447 156—19 N»;r»ocL&xi donn Trgovina z Iesom In drvml na drobno in debelo, Kupuje iamskl In ostall les pp najvišjih dnövnlii cenah. Llsmica uredniälva. Orniož: Ne pada.imo v isti Lrch, ka- koršncga obtožujumo naspruliiikc! Nc postanimo osebni! Vodimo stvarui boj! - • Šoštanj: To so oeiiki, ki jih nc morcin piijaviti, nc da bi iuicl poprej natanuic dokazc. Mnenja sem pa tudi. da jc vedno N)iiše, takšnc sivari javiti naravnost prcdstojni obhsti obenem z cokazi in na- vctlbo prič. -- Tvbovljc: Oprostite. toJa lakega načina pi.san.id ne moremo upelja- ti, zakaj po praviei bi nam laiiko vjaktlo očital. da uvajum») surov ten. Kai'ar bo- detc iiT.cli zopct kai slvarnega, pa sem z vcseljcm na razpola^o ¦— Lcsna irgo- viiia Braslovce: Urcdnišni del lish i;sC ni za to tu. J.a bi dclal reklanio za Va5a podjetja. Cc pa hoeete inscrirati, Vain Jc list na razpolaso in sem tndi pripravljen, s par kratkimi stavki v iir:diiiškcm delu na Vase oglasc opozoriti! — »Po- slano«, Celie: Vase »poslano« sem obja- vil na istem mestu — prcd inscrati ~-ka- kor jc bil clanek, na katcri stc odgovar- jali. Mislini, da mi ne more nihec oeitatl, da ne npam pisati v obrambo upraviec- nih intercsov trgovstva in si kaj takeln tndi ne dam očitati. Oledc razdelitvi.1 lista pa sem — zdi sc mi — kompetenten jaz kot nrednik lista in nihec dniKi! Vsak Jugoslovan mora biti član »Jugoslovanske Matice«! S Vgostilniprt gg Kopucinshem mosfu @ se tcčijo prlstna l|u- Q&jk &i totnerska In halodka Hs &4 vlna. Vsaki dan svežo |^ SI plvo v sodčttiH. Tppla M^ FM In mrzla ledtla vedno y^ fat na razpolago. t^ ^1 za oblsH se prlporoCa |^ L Ana Mškuš. ^^ Males ZabuboSeb krojaški mojster v Celju Cankarjeva ulüca se priporoča za točno in so- lidno izvrSitev oblek za go- spode. 11 18 Ne mo?ete spafi? Nit. deiati? Imate nervozne bolcčine? Občutek zado- voljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki spe- cijalni steklenici 36 K. Trpite r>a poča&ni ps-ebawi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza krqgljicamM) škatljic 18 K. Želodec okrepčujoča švcdska tinktura, steklenica 15 K. — Evgcn V. FeEler, Stublca dolnj», Elsa- trg št. 356. Hrvatska. t590 B 15-10 prvovrsten; došlo ga je več vagonov. Raznovrstna naročila nagrobnih spomenikov, § plošč za pohištvo i.t. d. ^ sprejpma Ja KomnoseskQ družbnv Geije. __.____ Mm Podružiiicai LjubljansRe Kreditne banKe v Celju | Pelnižka Qlawnica 30,000.000 kr^JT] - OENTRALA V LJUBLJAMI - | Re«crvni fondi wad 15,000.000 kr^T\ Podružnice v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Mariboru9 Borowljah tcp ekspozitura v Pfuju. Sprejema vloge na klljižice in teHoci SRSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, račun prot ugodnemu obrestovanju. &*$* valut in dovoljuje vsakovrslne Kredite. 2% -9