GOSPODAM LETO 1943-XXI 14. JULIJA ŠT.25 Blagoslov dela »Bom dal otroka študirati, da mu ne bo treba v življenju tako garati kot meni,« pravita premožnejši kmet na deželi ali boljši delavec v mestu in se ne zavedata, kako s temi besedami svoje lastno delo ponižujeta in podcenjujeta. »Bom šel rajši v tovarno, kjer bom delal le par ur in mi ne bo treba od ranega svita do temne noči delati zgolj za kruh in obleko,< se ujeda kmečki fant in se rajši zasužnji brezdušnemu stroju, kakor da bi bil sam svoj gospod na lastni zemlji. »Čemu bi delal,« pravi brezposelni, »zakaj pa so brezposelne podpore, zakaj socialna pomoč?« In živi na račun tuje dobrodelnosti, ker je izgubil vsak čut sramu in ponosa. Tri mnenja o delul Dočim bi rad prvi svojim otrokom delo olajšal, bi si ga rad drugi skrajšal, a tretji sploh neče nič vedeti o njem in se ga brani kot nekakšnega zla. Kdo izmed njih ima prav, če ima sploh kateri prav? »V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh,« pravi sveto pismo. Globlji smisel tega izreka pač ni ta, da je deio nekakšno prokletstvo, pač pa, da delo človeka odvrača od zla. Kajti v brezdelju je bil spočet prvi greh in v čigavih možganih se danes spočne največ zločinov, največ prevratnih in krvavih anarhizmov, če ne prav v ljudeh, ki mrzijo resno delo in bi radi živeli prijetno življenje brez vsakršnih naporov. Ali je mogoče brez dela živeti? Če namreč eden živi brez njega, naj bi imel pravico tudi drugi. To je, da naj bi se vse delo ustavilo. Kmet ne bi obdeloval svojega polja, delavec ne bi hodil v tovarno, zidar ne zidal hiše, uradnik ne reševal aktov in učenjak ne obravnaval novih vprašanj. Ali bi svet še obstal? Kakor se mirna voda usmradi, če se ne giblje, tako se človek prav gotovo pokvari, če ne dela. Oslabi mu telo, izmaliči se mu duša. A kljub temu je želja povprečnega človeka, da bi čim bolj živel brez dela in užival. V tistih gornjih desettisočih, ki so se morda po slučaju ali po brezobzirnosti povzpeli do »zavidljive sreče«, da žive le ob znoju manj srečnih milijonov tovarišev, vidi vsak od njih svoj • .V- ideal, ne vidi pa, koliko temnih globin, koliko duševne nesreče in nezadovoljnosti ter duševnega in telesnega propada je vprav med temi gornjimi izbranci Človek obstoji iz duše in telesa. Ni tovorna žival, ki naj iz dneva v dan brez misli vleče svoje breme, dokler se ne zgrudi pod njim, ni pa tudi telesno tako zgrajen, da bi mogel brez dela ostati zdrav na duši in telesu. Roke so za to, da se gibljejo, noge, da hodijo, glava, da misli. Vse je čudovito urejeno. Pravilno je sicer, da si potemtakem človek po možnosti olajša delo, ne more in ne sme pa živeti docela brez naporov. Eden je ustvarjen bolj za telesno delo, drugi bolj za duševno, eden drugega pa naj izpopolnjujeta. Duševni delavec je zamislil in iznašel stroj, ki naj telesnemu delavcu skrajša in olajša delo. Navaden delavec pa zopet s svojo spretnostjo in ročnostjo pomaga duševnemu delavcu, da nove zamisleke spremeni v resničnost. Oba naj se skušata razumeti. Ni pravilno tedaj, če da oče otroka zato študirati, da mu ne bo treba delati. S tem misli seveda le na telesno delo. Kakor je kdo nesposoben za zgolj telesne napore, tako je drugi za zgolj duševno udejstvovanje. Marsikateri otrok, ki ga je oče prisilil, da je z muko dovršil gimnazijo in je sedaj slab uradni, bi se dosti rajši naučil kakšne obrti. Prav je, da hodi otrok v šolo, a le toliko, da se mu razbistri um in razširi duševno obzorje. Če ima potem voljo, vrniti se spet domov za kmeta, zakaj ne? Prav zaradi svojega šolanja bo znal v svojem delu najti večji mik, ga bo znal izpopolniti in olajšati. Kajti le tisti, ki so kmečko delo ljubili, so tudi iznašli razne poljedelske stroje, so določili izbor semen, kakovost zemlje za razne sadeže in drugo. Srečam zadnjič deklico, ki hodi v mestno šolo in je hčerka kmeta iz okolice, ter jo vprašam, ali ob počitnicah kaj pomaga doma na polju. »Oh, kje,« se je zaničljivo namrdnila mala, »za to so vendar hlapci in dekle, jaz bom pa gospodična in ne bom delala.« Delo je delo. Če je pošteno, ne more nikogar osramotiti, glavno pa je, da imamo zanj sposobnost in veselje. Že izrana je treba v otroku obuditi veselje do dela in mu privzgojiti spoštovanje do njega, pa če tudi naj bi bilo to delo hlapca ali dekle. Ni vsak sposoben za inženirja, uradnika ali celo ministra. Vsako delo je treba, da ima svoje zastopnike. Zato je tako napačno siliti nekoga k delu, ki mu ne prija, siliti otroka k učenju, če bi šel rajši za obrtnika. Še vedno je bolje biti dober kovač kot slab minister. Delo bistri duha, daje življenju pravo vrednost, daje občutek, da nismo zastonj na svetu in da moremo nekomu s svojim trudom in naporom koristiti. Kakšen užitek mora imeti kmet, ko po vseh naporih za- PO Vse požeto Sito spravimo v kozolce, kjer jih pa nimajo, pa ga zložijo v križe kar na njivah. Čez kakih 14 dni bo snopje že zadosti suho, da bodo zapeli po podih cepci in ga začeli mlatiti. Kjer 60 kmetovalci naprednejši, imajo mlatilnice, bodisi na gepelj ali pa na motorni (bencinski oz. električni pogon). V sedanjih časih, kc marsikje primanjkuje sposobnih mlatičev in delavcev sploh, se bodo stroji še prav posebno izkazali — izkazal se bo pa tudi smisel stanu za gospodarsko sodelovanje in zadružno skupnost. Vse to je lepa reč in zelo koristna tudi v normalnih časih, v sedanjih pa še toliko bolj. Zato bi bilo umestno, če bi naši kmetje na splošno začeli razmišljevati, kako bi si za bodoče s skupnimi močmi olajšali težko delo nilačve in mlačev samo skrajšali na nekaj ur. V skupnosti in vzajemnosti je velika moč. Strojne zadruge, ki jih vodijo pošteni In vestni možje, ter stroje uporabljajo zadružniki, ki čutijo odgovornost za škodo tudi pri stroju, kateri je skupna last. Take strojne zadruge 60 velika blagodat za kmečko ljudstvo, ki na svojih kmetijah brez potrebe vse preveč telesno trpi. Toda zadružna skupnost ee prisiliti ne da: spoznati jo je treba za dobro in se je prostovoljno okleniti ter ji tudi v normalnih časih — kot dobri stvari — zvest ostati. Trdno upamo, da bodo razmere sedanjega časa boljši učitelj v tem pogledu, kakor smo bili svoj čas mi. Kdor ima svojo mlatilnico ali v oskrbi zadružno, naj ne zamuja s časom, ne da bi stroj temeljito pregledal, poplavil kakor treba in se pre6krbel s potrebnim pogonskim sredstvom pravočasno. Ni gospodarsko, tekati okoli stroja, kadar ga že zaženeš, pa se izkaže, da ne teče v redu. Najbolj nerodno pa je, popravljati stroje, ko se zaradi prejšnje malomarnosti in površnosti 6redi največjega dela ustavljajo in povzročajo celi vrsti delavcev občutne zamude. Na poljih po žetvi ne pustimo, da bi Štrlela proti soncu gola etrnišča, temveč vzemimo plug in takoj začnimo s preoravanjem. Strniščni 6adeži bodo tem prej prišli k rokam, čimprej jih bomo djali v zemljo. Na ječmenišče lahko veejemo sončnico za pridelovanje eneilažne (kisle) krme, na rženo gleda pSenično polje, zre v svoje polne ka-šče in shrambe, kakšno veselje učenjak, ki je spisal razpravo, ki bo človeštvu pokazala nova pota, in kakšno veselje pač vsak, kdor ni docela brezdelno preživel dneva. Ne nauči torej otroka," da bo zavidal brezdelnega bogatina in že izza mladosti sovražil delo. Vzgojil boš iz njega delo-mržneža, ki bo vsem na potu. ki bo svoje in tuje ljudi izkoriščal, če ne bo postal celo hudodelec. L ) E strnišče pa sejemo ajdo in strniščno repo. Zlasti s usevom ajde je treba hiteti, da v jeseni čimprej dozori in jo ne zalotijo zgodnje jesenske slane. Tudi ostala etrnišča sprašimo in jih preorjemo za setev ozimin; čim prej se namreč strnišča podorjejo, tem bolje se pripravi zemlja za jesenske 6etve. Okopavine, kakor koruzo, fižol in druge, se priporoča še enkrat okopati, posebno še, če so močni nalivi zbila zemljo. Z okopava-njem opravimo dvojno delo: uničimo nadležni in škodljivi plevel, ki ovira rastline t ra6ti in jim krade iz zemlje hranilne 6novi, na drugi strani pa rahljamo stolčeno zemljo in na ta način preprečujemo, da vlaga iz nje prekomerno ne izhlapeva. Na koruznih njivah potrgajmo pred cvetenjem moške cvete na vseh onih rastlinah, ki so slabo razvite, pritlikave ali bolne; 6 tem preprečimo, da bi cvetni prah z malovrednih rastlin oplojeval dobre in zdrave rastline. V zadnjih letih napada krompirjeve njive vedno več različnih bolezni, kakor krompirjeva plesen, ovenelost listja, kodravost listja in druge. Te bolezni postajajo nevarne našemu glavnemu okopavin^kemu pridelku; zato jih moramo skrbno zasledovali in proti njim takoj potrebno ukreniti. Če je bolezen napadla le malo krompirjevih rastlin, je te treba takoj odstraniti z njiv, da 6e od njih še druge ne okužijo. Vsekakor pa krompirja, kjer se je na njivi pojavila v obsežnejši meri kakšna bolezen, ni umestno prihodnje leto uporabljati za seme, ker je zelo verjetno, da bo novi nasad še bolj bolan in da mnogo posajenih gomoljev sploh ne bo ozelenelo. eui|3| ei]};z e[use|3-| V veliki skrbi za (vsakdanji) kruh kaj radi pogledamo zoreča žita na polju. Uspehi kmečkega dela nam dajejo upanje za bodočnost. V želji menda, da bi nam dobra letina zmanjšala moreče skrbi, v želji, da bi bili pridelki čim večji, dostikrat vidimo lepše, kot v resnici je. Sodi bolj želja kot preudarek. Mislim, da smo na ta način prišli do mnenja o letošnji dobri letini. Res ie pridelek žit lanskega boljši Toda žeorav b! letos pridelali dvakratno koli Ji no lanskega pridelka žit, še vedno ne bi dosegli povprečja. Zato nas primerjava z lanskim pridelkom ne sme zapeljati. Ker je bil lanaki pridelek v primeri z letošnjim slab, se nam morda letošnji zdi dober, nekaterim celo prav dober. To mnenje je pogrešno in lahko zelo škodljivo. Zdi 6e, da ga širijo brezvestni špekulanti, ki iz kmetij vlečejo že prve pridelke za svoj črni trg s pretvezo: saj je pridelek dober; nekaj boste že imeli za oddajo. »Dobro< letino utemeljujejo z vremenom in trdijo, da nam je nebo bi'o naklonjeno. V resnici emo imeli po setvi kar dve nenormalnosti: izredno dolgo in milo jesen ter izredno milo in kratko zimo. Ti okolnoeti pa 6ta žitu prej škodili kot koristili. Žito se je že jeseni bujno razraslo in zgostilo. Spomlad-na suša je rast tu pa tam nekaj zadržala, škodila pa žitom ni. Tako smo imeli pred cvetjem ponekod res lepo obetajoče poseve (tudi od tod mnenje o lobri letini). Ob času cvetja, ponekod že tudi poprej so pogostni viharji in nevihte povzročile, da je skoraj vse žito poleglo, posebno rž in pšenica. Sedaj je v vsej pokrajini težko dobiti parcelo žita, da ne bi bilo vsaj deloma poleglo. Letos je poleglost žita še posebno škodljiva. K temu pomaga v prav veliki meri sedanje vlažno vreme. Žito napada rja in prerašča plevel. Plevela že dolgo nd bilo toliko kot letos. Ob dejstvu, da so naši najboljša žitni predeli letos odpovedali zaradi poleganja in da so veliki predeli ostali neobdelani ali le površno obdelani, moramo ugotoviti, da pridelek komaj dosega povprečje zadnjih let. S tem pa ne mislimo trditi, da nikjer nimajo dobre letine. So nekateri kraji, ki po vojnih dogodkih niso bili toliko prizadeti, še bolje rečeno: 60 posamezne kmetije, ki imajo letos prav dobro letino. Vendar posamezni slučaji ne morejo povprečja dosti popraviti. Pogrešno mnenje o letini bi utegnilo marsikoga zapeljati na napačno ravnanje. Zato se nam je zdelo potrebno pojasniti to vprašanje. Cvctlice ostanejo dalj časa sveže, če odstranimo vse vele liste na steblih pod vodo, da se na njih ne morejo zbirati uničujoče bakterije. Stebelca moramo vsak dan sveže obrezati ter obrezano površino tudi povečati, da stebelce spodaj zmečkamo. Temperatura v prostoru, kjer imamo cvetlice, naj bo vedno enakomerna. ||P VINOGRAD V mesecu juliju bomo še škropili z bordoško brozgo proti peronospori, in sicer bomo uporabljali sedaj 1 do 1H% modro galico ali Raniato Zavedati se moramo, da nam vinska trta še raste, zdravo listje pa rabimo na trti do pozne jeseni. Ako bomo opazili razvoj oidija, bomo v mesecu juliju tudi še žveplali. Posebno moramo paziti, da nam grozdje ne zboli. Ako smo opazili meseca junija na ka-brnkih kaj več grozdnega sukača, bo potrebno, da preprečimo v drugi polovici meseca julija nastop njegove druge generacije — kiseljaka. V drugi polovici julija ali v začetku avgusta leže metuljček jajčeca na jagode, iz katerih že po nekaj dneh izlezejo gosenice, ki 6e prežro v jagode. Ako dobijo na jagodah arsenik, poginejo. Zaradi tega dodamo pri zadnjem škropljenju trsja škropivu do 150 g uranija zelenila. Namesto ura-nija zelenila lahko uporabljamo tudi aresin ali meritol, in sicer do 400 g na 100 litrov raztopine; ne 6tnemo pa tukaj zvišati dodatka apna. Pozneje kot v juliju arsenovih preparatov ne bomo uporabljali, da ne spravimo arsenika v vino, posebno pa bomo z njimi previdni pri namiznem grozdju. Tudi ne smemo takih sveže škropljenih mladic krmiti iivini. V mesecu juliju bomo gledali, da bomo imeli zaljslnike stalno odstranjene ali še bolje, prikrajšane na en iist, mladice pa et«J-no privezane. Prevelika gostota mladic na treju vlago dalj Časa ohranja, s tem pa pospešuje razvoj glivičnih bolezni, posebno pe-ronotspore. V drugi polovici julija bomo pričeli tudi že z vršičkanjem. Prav; čas za to delo bo, ko pričnejo mladice spodaj rjaveti. Rast sedaj končava, vršički pa porabijo za razvoj več hrane, kot je proizvajajo. Ker bi nam to listje koristilo šele v pozni jeseni, vršičkov ne pustimo razviti se, temveč ijh odstranimo v višini kakih dveh metrov. S tem pospešujemo zoienje grozdja in dober razvoj zimskih očee, ki se razvijajo v pazduhah starejših listov ravno v tem času. Vse zelene rozge, ki jih odstranimo, spravimo najbolje iz vinograda na kompost. Posebno ne smemo teh poganjkov krmili živini, ako 6mo pri škropljenju uporabljali arseni-kove strupe. Ako nam je zemlja Še močno zapleveljena ali zaskorjena, bomo v mesecu juliju izvršili še eno kop v vinogradu. Posebno je potrebna zadnja poletna kop tam, kjer se bojimo pozneje močnih nalivov. Da na ta način uničimo plevele in skrbimo za rahlo zemljo, pa je na vsak način potrebno. Pri letošnjih novih napadih pa bomo že ta meso ali v začetku avgusta odstranili rosne koreninice. Tudi moramo ravno v tem čaisu, ko prične bujna rast, z rednim in pogostnim škropljenjem z do 1% bordoško brozgo varovati mladi nasad pred poškodbami po pero-nospori. V mesecu juliju se bo zunaj toplota moč- no zvišala. Zaradi tega pazimo, da 6e nam temperatura v kleti ne dvigne previsoko. Zračimo le ob hladnih jutranjih urah, vhode in okna pa imejmo dobro zavarovane pred segrevanjem. TRAVNIK Travniki so večinoma pokošeni, četudi je bilo letos sušenje zaradi prehudega deževja zelo težavno. Marsikje se je seno spravilo na pol suho in ga je bilo treba soliti, da se ne skvari. V tem mesecu bo treba tako krmo večkrat pregledati, da 6e nam ne ugreje, ter jo po potrebi premetati in presušiti. Po košnji navozimo na travnike gnojnico, toda le ob deževnem vremenu, potem bo otava bujnejša. Ob suši bi pa gnojnica več škodovala kot koristila. Koristneje je tudi po košnji z brano ali železnimi grabliami raztrgati in poravnati krtine in mravljišča. Potem bomo otavo laže kosili. Po košnji in pred žetvijo imamo nekoliko prostih dni, ki jih uporabimo za odstranjevanje grmovja s travnikov. Če namreč to posekamo v tem mesecu, potem bo le elabo ozelenelo, korenine v zemlij bodo pa strohnele in zgnile. Močvirne travnike bomo letos pozno kosili, ker se zaradi deževnega vremena le slabo sušijo. Bolje jih je pa pokositi čimprej, da dobimo vsaj dobro steljo, če košnja ne bo za krmo. — V tem mesecu začnemo sekati vejnike, frodl, veje listnatega gozdnega drevja, ki nam ob 6labih košnjah nadomesti seno vsaj za ovce. če so pravočasno nasekani in dobro posušeni, so precej izdatna krma. — Sedaj bo tudi čas očistiti in poglobiti vodne jarke, ker nam voda najmanj nagaja. — Za napravo kompostov imamo v tem času na razpolago obilo plevela z njih in blata iz jarkov in ce6t. SP ŽIVINOREJA