ARHIV] XVII 1994
Ocenc in poročila o publikacijah in razstavah
165
jiižnotiiolskiT. Škofij, Vsem spremembam na tem pedročin seje goriški nadškof Atlcms odiočno uprl In na nek način pomagal graditi v Rimu zid nezaupanja do ljubljanskega *kofa Janeza Karla llerherstcina in do njegovega pastoralnega programa, k; je bil v celoti v skladu s prenovitvenimi prizadevanji zgoraj že omenjenega italijanskega dnliovnika m nčen.jaka l.udvika Muratorija, ah bolie rečeno, popolnoma v soglasju prenovitvenih programov Cerkve leta 1758 umrlega papeža Benedikta XIV
Osebna pisma naeškofa Atlemsa njegovemu pri-iatelju, stiškemii opatu Taurfcicrju, nam nadškofa Atlemsa razodevajo kot globoko čutečega človeka, ki ic v trpljenju ir osebnih preizkušnjah potreboval prijateljsko besedo In nasvet, v objavljenih dekretih vizi-laeii pa j< često ester, kdaj pa kdaj tudi neoseben in leg.ilisticen. BI jc nedvomno človek svojega časa, Ddscv razmer v Cerkvi in družbi, v katerih jc Altemr. živel Končna sodba o njem jc nedvomno lahko le pozitivna. Bil jc velik kot knez m kot škof Vizi-tfteij.ski ¿ap'sniki, ki nam jih jc zapustil, pa so in ostanejo izjemen k t za versko in cerkveno, socialno in družbene zgodovino slovenskega človeka v 18. stoletju. Izjemen vir seveda tudi za krajevne zgodovino, saj nair. največkrat piav ti zapisniki nudijo edine ili pa vsaj najbolj izčrpne podalke o posameznih krajih. Zato b se seveda ob koncu rad še posebej zahvalil vr.cm listini, ki so i/dajo tega dragocenega vira načrtovali, vsem listini, ki so izdajo vizitacijskili zapisnikov goriškega, tolminskega in devi/iskcga arhi-diakonata pripravili in jo izdali in seveda vsem tistun, ki so tako zahteven projekt tudi finančno podprli Težo dela in organizacije jc nosil prof. Lnigi Tavano, s slovenske strani pa sta projekt pudorla Ministrstvo za kulturo Reprblikc Slovenije in Arhiv Republike Slovenije.
France M, Drli iar
Slovenski arhivski čtisupi':. Časopis za arhivistiko in uktunlnu vprašanju, Arhivsko dništvc, Maribor, leto 1994, letnik I,štev. 1-4
Ideja o izdajanju pričujočega Časopisa seje porodila na ustanovjcm občnem zboni Arhivskega društva Maribor. SAČ jc bil zasnovan dokaj Široko ua bi strokovno in informativno pokrival vsa p«xirocm ar-h.visiičnr dejavnosti. Do sedaj so izšle iri štev Ike (2 enojni in I dvojna). V prvi Številki je dr. Di;ša Krnel Umck predstavila delo ekspertne skupine za arhivi ;tiko pri Ministrstvu za kulturo v leln 1992 in 199J, nato pa so v Iren poglavjih člank1' (Mladi in arhivsko gradivo, Knjižnica v arhivu, Zbirka žigov, Iz širših aktivnosti), ki predstavljajo delo Pokrajinskega arh'va v Mariboru. Jedro druge Številke glasila so pripombe, ki so jih deli posamezni arhivi in Arhivsko društvo Slovenije na predlog Zakona o arliivskem grudivu n iirlnvih, V številki 3 4 bi opozorila Ic na čiancK Zdenke Rajli Pisani svet pisarn, ki jc nastal ob njeni
razstavi Pisarna nekoč ni danes (zanimiva jc predvsem objava pisamiskega reda iz JcKi 1870), in na kiatko analizo Miroslava Novaka o strojp. ni programski opremi v slovenskih arhivih.
Vsekakor miJiin, da ic SAČ obetal velike več, kol paje do sedai ponudil.
Ivanka Zaje Cizclj
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka