ka kšna usoda nas čaka Generalna konzulka Slovenije Vlasta Valenčič Pelikan zapušča Trst z dobrimi občutki /3 Ustvarjalci sedanjega Klopa štafetno palico predajajo mlajšim Primorski Kdo je slovenski Beppe Grillo? SandorTence Tržaški župan Roberto Coso-lini in poslanec Roberto Menia sta v Muzeju Revoltella v Trstu razpravljala o starih in novih zidovih. Stari zidovi so se vrteli okrog ideologij in zgodovinskih zamer, novi se nanašajo na priseljence in, če hočemo, tudi na prometne povezave. Nove zidove s posledičnimi predsodki dodatno pogojuje huda kriza, ki ni samo gospodarske in finančne narave, temveč je mnogo širša. Ko sta levičar in desničar debatirala o zidovih sem pomislil na našo narodno skupnost in na njene zidove, ki niso več tisti iz preteklosti. Sintagma o »belih« in »rdečih«, ki je sicer še vedno prisotna v vsakdanjem besedišču, je brezpredmetna. To bi moralo veljati tudi za »naše« in »njihove«, o katerih kdaj pa kdaj, čeprav na srečo vse bolj poredkoma, slišimo na kakšni seji ali občnem zboru. Med nami ni več visokih, trdnih in torej klasičnih zidov, pač pa zapreke, ki negativno pogojujejo ne samo ukrepanje, temveč tudi resno in odkrito soočenje. Poglejmo šolstvo, pri čemer imam vtis, da obstajata v Italiji dve slovenski šoli (ali šoli s slovenskim učnim jezikom), da ne govorimo o javnem financiranju manjšinskih ustanov in o reformi le-tega, ki je ne bomo še zlepa dočakali. Na tem področju nas ni streznila niti ta kriza, zato govoriti o krizi kot priložnosti za razvoj, kot delajo nekateri, je brez smisla. Bojan Brezigar je pred nekaj leti v tržaškem Slovenskem klubu govoril o vse večjih razlikah med »poklicnimi« Slovenci (med te se je prišteval tudi sam) in preostalimi pripadniki slovenske skupnosti, ki vsakdanjost (tudi manjšinsko) doživljajo povsem drugače. Precej podobno je razmišljal Miloš Budin (tudi on takrat »poklicni« Slovenec), da mora biti naša civilna družba pozorna tudi do tistih, ki ne zahajajo redno v društva in ne spremljajo naše politike, a so vseeno Slovenci, danes opozarja predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Ustvarja se nevidni zid, o katerem sicer že govorijo premalo upoštevane raziskave Slovenskega raziskovalnega inštituta. Občutek imam, da so politiki slovenske narodnosti (v strankah in ne samo v njih) med Slovenci manj »kompromitirani«, kot politiki v italijanskem javnem mnenju. V tem primeru lahko že govorimo o zelo visokem zidu, pojav nezaupanja do politike in politikov pa se širi tudi v naši vse bolj pisani in raznoliki skupnosti. Prijatelj me je vprašal, če imamo Slovenci v Italiji že našega Bep-peja Grilla. Odgovoril sem, da ne. Več političnega poguma v naši skupnosti pa ne bi škodilo. dnevnik PETEK, 22. JUNIJA 2012_ Št. 146 (20.469) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ITALIJA - Senat včeraj sprejel prvi člen ustavnega zakona za reformo parlamenta Poslanska zbornica naj bi štela 508 članov Napolitano: Kvirinal ni posegal v preiskave o pogajanjih med mafijo in državo MILAN - Predstavitev uglednega festivala »Magična« Praga častna gostja letošnjega Mittelfesta MILAN - Praga (na sliki) bo častna gostja letošnjega Mittelfesta, ki se bo v Čedadu in okolici odvijal od 14. do 22.ju-lija. Mednarodno prireditev bo obogatilo skoraj 80 pobud, večerov in srečanj, neke vrste uvod v festival pa bo 7.julija, ko bo nastopil italijanski kantavtor Ligabue. Kot je na včerajšnji predstavitvi na milanskem sedežu Inštituta za češko kulturo dejal generalni direktor Antonio De-vetag se Mittelfest še bolj odpira državam srednje Evrope. Za uvod Češka z glavnim mestom Prago, ki bo predstavljena kot »magična Praga«. Gre za neke vrste kul-turno-gledališko potovanje po zgodovini tega prelepega mesta, ki so ga opevali in častili pisatelji, pesniki in pisatelji. Na 10. strani RIM - Število poslancev se bo predvidoma zmanjšalo s sedanjih 630 na 508, 8 od katerih bodo volili italijanski volilni upravičenci v tujini. Tako predvideva prvi člen predloga ustavnega zakona, ki ga je včeraj odobril senat. Sprejeti člen določa tudi znižanje starosti poslancev: po novem bodo izvoljivi v poslansko zbornico volilni upravičenci, ki bodo na dan volitev stari najmanj 21 let, in ne najmanj 25, kot velja zdaj. Medtem je včeraj predsednik Napolitano ostro zavrnil namige, po katerih naj bi Kvirinal posegal v preiskave o pogajanjih med državo in mafijo v letih 1992-93. Na 2. strani Tomaž Špacapan hudo poškodovan Na 5. strani Danes splošna stavka Cgil in osnovnih sindikatov Na 5. strani Cosolini: Türk je v Trstu vedno dobrodošel Na 8. strani V Ljubljani proslava dneva državnosti Na 9. strani Razprta obzorja si je ogledalo 5.656 ljudi Na 10. strani Izposoja koles v Gorici po ugodnejši ceni Na 13. strani GORICA - Zaradi priznanja istospolnih zvez Za nadškofijo je pokrajina kriva za »atentat na družino« GORICA - »Atentat na družino«. To meni goriška nadškofija o sklepu pokrajinskega odbora, ki se je izrekel za uradno priznanje istospolnih partnerskih zvez. Odločitev pokrajinske uprave, ki bo tudi pozvala parlament, naj ne zavlačuje s postopkom glede homoseksualnih porok, je v očeh predstavnikov nadškofije »dejanje, ki ne spoštuje edinstvenosti družine in temeljne vrednosti, ki jo ima za družbo.« Sobivanja in homoseksualnih zvez, menijo predstavniki nadškofije, ni mogoče primerjati z družino, ki temelji na poroki, saj preko poroke pravo priznava, da ima družinska zveza med dvema osebama pomen, ki presega njuno voljo. Na 12. strani 2 Petek, 22. junija 2012 ITALIJA POLITIKA - Finocchiarova napadla popravek LS za uvedbo predsedniške republike Senat sprejel zakonski člen o zmanjšanju števila poslancev Napolitano: Kvirinal ni posegal v preiskave o pogajanjih med mafijo in državo RIM - Število poslancev se bo predvidoma zmanjšalo s sedanjih 630 na 508, 8 od katerih bodo volili italijanski volilni upravičenci v tujini. Tako predvideva prvi člen predloga ustavnega zakona, ki ga je včeraj odobril senat. Za je glasovalo 212 senatorjev, proti jih je bilo 11, 27 pa se jih je vzdržalo. Sprejeti člen določa tudi znižanje starosti poslancev: po novem bodo izvoljivi v poslansko zbornico volilni upravičenci, ki bodo na dan volitev stari najmanj 21 let, in ne najmanj 25, kot velja zdaj. Prihodnjo sredo bi moral senat sprejeti še člen, ki določa zmanjšanje števila senatorjev. Sicer pa je pri sprejemanju te pomembne ustavne reforme prišlo do političnega zapleta. Načelnica Demokratske stranke Anna Finocchiaro se je namreč včeraj v začetni splošni razpravi kritično obregnila ob predsednika senata Renata Schifanija, ki je med popravke k zakonskemu osnutku sprejel tudi predlog Ljudstva svobode, naj bi predsednika republike volili po francoskem modelu. Kot je povedala Finocc-hiarova, to krši sporazum, ki je bil dosežen v vladni koaliciji, poleg tega pa bi to lahko izničilo celotno reformo, saj Demokratska stranka omenjenega amandmaja ne namerava podpreti. Schifani na-čelnici demokratov ni ostal dolžan: »Nisem sekretar nobene politične stranke, ne vsiljujem političnih rešitev, ki so zunaj mojih pristojnosti,« je dejal. Medtem so se v poslanski zbornici včeraj dogovorili, da bo reforma trga dela dokončno odobrena pred evropskim vrhom, predvidenim za 28. in 29. t. m. Načelniki skupin so namreč včeraj določili, da bodo 26. t. m. odobrili štiri dele zakona s prav tolikimi zaupnicami vladi, zaključno glasovanje pa bo na sporedu 27. t. m. Medtem močno odmeva sredina zahteva voditelja Italije vrednot Antonia Di Pietra, naj posebna parlamentarna komisija preišče domnevne pritiske predsedstva republike na tožilce, ki se ukvarjajo s pogajanji med mafijo in državo v letih 1992-1993. Iz nekaterih telefonskih prisluškovanj namreč po nekaterih tolmačenjih izhaja, da je pravni svetovalec predsednika Giorgia Napolitana, Loris dAmbrosio, posegel v korist nekdanjega notranjega ministra Nicola Mancina, ki je bil pred dvema desetletjema notranji minister in je zdaj osumljen lažnega pričanja. »Gre za gonjo proti predsedniku republike in proti njegovim sodelavcem, ki temelji na niču,« je včeraj vidno nejevoljen dejal Napolitano. Predsednik Giorgio Napolitano je novinarjem izjavil, da gonja proti Kvirinalu zaradi domnevnega vmešavanja v preiskave o pogajanjih med mafijo in državo »temelji na niču« ansa SODSTVO - Na pritožbo sindikata Fiom Fiat obsojen zaradi sindikalne diskriminacije RIM - Rimsko sodišče je včeraj proizvajalca vozil Fiat obsodilo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju na podlagi članstva v sindikatu. Od skoraj 2100 ponovno zaposlenih v obratu v Pomiglianu namreč ni bilo niti enega člana sindikata Fiom, ki je sicer najbolj nasprotoval novi kolektivni pogodbi v družbi. Fiat bo zdaj moral zaposliti 145 delavcev, članov sindikata Fiom, 19 delavcem pa izplačati tudi po 3000 evrov odškodnine. Odvetnica Fiom, ki je vložil tožbo zoper Fiat, Elena Poli, je pojasnila, da so se pri dokazovanju diskriminacije njihovih članov uprli na statistično simulacijo strokovnjaka za verjetnost, ki je ugotovil, da je verjetnost takšnega dogodka manj kot ena na deset milijonov. Spori med Fiatom in Fiomom se vlečejo že več kot dve leti. V Fiomu namreč niso pristali na podpis nove kolektivne pogodbe v skupini in na krče- nje nekaterih pravic zaposlenih, ki so jih sicer podprli vsi ostali sindikati. V skladu z reorganizacijo znotraj Fiata so morali zaposleni v Pomi-glianu najprej podpisati pogodbe o odpovedi zaposlitve, nato pa podpisati nove pogodbe o zaposlitvi. Prav med tem postopkom ponovnega zaposlovanja pogodbe ni dobil niti eden član sindikata Fiom. Ker so v sindikatu tožbo vložili v imenu 382 nekdaj zaposlenih njihovih članov, je sodišče v Rimu glede na statistiko Fiatu naložilo ponovno zaposlitev 145 članov sindikata. »Fiat je bil ponovno obsojen zaradi kršenja italijanskih zakonov in ustave,« se je na razsodbo odzval voditelj Fioma Maurizio Landini. »Politične stranke, vlada in parlament bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev sindikalne svobode v njegovih tovarnah, hkrati pa bi morali doseči, da turinska družba okrepi svojo prisotnost v Italiji,« je pristavil. Squinzi: Evro je treba braniti do konca VERONA - Evro je treba braniti do konca, skupno evropsko valuto pa morajo zaščititi vse evropske države. To je poudaril včeraj novi predsednik italijanske Confindustrie Giorgio Squinzi ob robu nekega posveta v Veroni. Tudi Squinzi se je torej odzval na izjave bivšega italijanskega ministrskega predsednika Silvia Berlusconija, ki je bil v sredo mnenja, da bi lahko Italija opustila evro. Pred Squinzijevimi besedami so namreč Berlusconijevo izjavo obsodili že mnogi predstavniki političnih strank, med katerimi so bili tajnik Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersani, predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini ter vodje Italije vrednot Antonio Di Pietro, UDC Pier Ferdinando Casini in Ljudstva svobode Angelino Alfano. Squinzi je poudaril, da je potrebno za zaščito evra zasledovati gradnjo Združenih držav Evrope. To pot je mogoče prehoditi ob upoštevanju petih temeljnih točk, je dejal Squinzi: usklajevanje davčnih politik in socialnih politik, naložbe v strukturne reforme, usklajevanje energetske politike in še predvsem ustanovitev evropske centralne banke z ustreznimi pristojnostmi. O evru in strategijah oziroma potrebnih ukrepih za ponovno rast Evropske unije bodo medtem govorili danes v Rimu ministrski predsedniki Italije Mario Monti, Nemčije Angela Merkel, Francije Francois Hollade in Španije Mariano Ra- joy. Dalajlama ne bo milanski častni občan MILAN - Milanski občinski svet je z večino glasov sprejel sklep, s katerim so zamrznili podelitev častnega občanstva dalajlami. Ustrezen sklep je bil namreč sprejet pred dnevi, toda v zadnjih dveh dneh je prišlo do močnega pritiska iz Pekinga. Zaradi bojazni, da bo Peking bojkotiral milanski expo leta 2015, je torej občinski svet zamrznil že sprejet sklep. KULTURA - Operno hišo bremeni dolg V Scali za deset odstotkov nižje plače MILAN - Glasbeni direktor milanske operne hiše La Scala, argen-tinsko-izraelski dirigent in pianist Daniel Barenboim, je sprejel dese-todstotno znižanje plač, s čimer želi pripomoči k zmanjšanju dolga te ustanove. Po več letih zmanjševanja sredstev za kulturo kot posledica prizadevanj Italije, da se izkoplje iz finančne krize, se je 11 umetniških vodij, med njimi vodji zbora in baleta, strinjalo glede desetodstotnega znižanja plač. »To ne bo rešilo ekonomskega položaja, vendar pa je sporočilo jasno: Želimo najti kakršnokoli rešitev, da podpremo gledališče v tem trenutku finančne negotovosti,« je dejal intendant Scale Stephane Lissner. Lissnerju, ki je na tem mestu od leta 2005, so pogodbo v ponedeljek podaljšali za pet let. Letno naj bi zaslužil milijon evrov. Barenboim, ki je mesto glasbenega direktorja te znamenite operne hiše prevzel decembra lani, se je prav tako odrekel desetim odstotkom svoje plače. Na vodilne v Scali naj bi sicer močno pritiskal milanski župan Giuliano Pisapia, ki tudi predseduje odboru direktorjev te operne hiše. Odkar je mesto intendanta prevzel Lissner, se je število predstav v Scali podvojilo, izkupiček pa se je povečal s 15 na letos predvidoma 32 milijonov evrov in to kljub velikim zmanjševanjem državnega sofinanciranja. Dolg operne hiše naj bi se letos predvidoma s sedmih milijonov evrov zmanjšal na 4,5 milijona, zahvaljujoč sponzorjem, prihrankom in povečanju izkupička. Državna sredstva se sicer še naprej zmanjšujejo, kar postavlja operno hišo in njeno produkcijo pod vprašaj tako glede njene kakovosti kot kvantitete, je dejal Lissner, ki poziva vlado, naj ne žrtvuje kulture, ki lahko ljudem pomaga, da se prebijejo skozi ekonomsko krizo. EMILIJA - Dobrodelna pobuda Ferrari z dražbo zbral 1,8 milijona za potresence MARANELLO - Italijansko moštvo formule 1 Ferrari se je na nedavne potrese v domovini, ki so prizadeli predvsem deželo Emilija Roma-gna, kjer ima sedež tudi ta avtomobilska tovarna, odzvalo z dobrodelno dražbo. Zbrali so 1,8 milijona evrov, ki jih bodo namenili sorodnikom žrtev potresov. Levji delež zbranih sredstev pri spletni dražbi, potekala je od 6. do 20. junija, je predstavljal luksuzni avtomobil Ferrari 599XX. Kupil ga je ameriški navdušenec, zanj pa so iztržili 1,475 milijona evrov. Kupcu ga bosta na dirki formule 1. septembra v Monzi osebno predala voznika te ekipe Fernando Alonso in Felipe Massa. Šlo bo za edinstven primerek avtomobila, ki bo opremljen tudi s posebno spominsko tablico, na kateri bodo podpisi Alonsa, Masse ter predsednika Ferra-rija Luca Coderdera di Montezemola. Poleg avtomobila so na dražbi ponudili še nekaj predmetov iz Ferrarije-ve bogate dirkaške zgodovine. Med EVRO 1.2670 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. junija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 21.6. 20.6. ameriški dolar 1,2670 1,2704 japonski jen 101,46 100,24 kitajski juan 8,0643 8,0809 ruski rubel 41,6200 41,3462 indijska rupija 71,3380 71,3390 danska krona 7,4330 7,4334 britanski funt 0,80695 0,80600 švedska krona 8,8360 8,8434 norveška krona 7,4960 7,5060 češka krona 25,683 25,453 švicarski frank 1,2010 1,2009 madžarski forint 285,83 286,95 poljski zlot 4,2537 4,2393 kanadski dolar 1,2907 1,2919 avstralski dolar 1,2444 1,2456 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4660 4,4636 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6970 0,6968 braziljski real 2,5719 2,5702 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,2735 2,2797 hrvaška kuna 7,5330 7,5420 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 21. junija 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24375 0,46785 0,73740 0,04100 0,09500 0,17800 0,379 0,657 0,930 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.107,27 € -1044,94 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. junija 2012 Luca Cordero di MONTEZEMOLO ansa drugim motor dirkalnika formule 1 iz leta 2008 - prodali so ga v Veliko Britanijo za 80.000 evrov -, nos dirkalni-ka F60 (prodan za 23.000 evrov v Malezijo), Alonsovo čelado iz leta 2011, njegove rokavice in dirkaški kombinezon, prav tako pa čelado, rokavice in kombinezon Masse. Na voljo je bil tudi kombinezon nekdanjega dirkača formule 1 Giancarla Fisichelle. »Vedel sem, da imajo ferraristi veliko srce, a so me še enkrat prijetno presenetili,« je po končani dražbi dejal predsednik Luca di Montezemolo. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,900 IMTTTDCI IDDDA (1^1(1 -2,02 KRKA 1 1 IKA KOPER 43,40 -2,38 +0,35 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,30 124,00 170 00 -7,78 -0,40 TELEKOM SLOVENIJE 68,61 -0,87 -1,85 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABAN!« 5,00 ACDnnDnh/1 i n ibi iama i i 3û -0,40 DELO prodaja CTni 20,90 -- ISKRA AVTOELEKTRIKA 13,80 - ICTÜADCM7 non NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,28 +8,57 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 2100 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 8,00 -- POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 5,00 5,88 195 00 -- SALUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATFŽ 6,75 178 00 +4,01 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 56,00 11,95 -3,45 -3,98 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. junija 2012 +°,14 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,44 77,75 +3,70 +2,17 +1 63 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,68 1,028 +1,28 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,207 0,3701 +4,65 +0,79 EDISON ENEL ENI 0,8875 2,38 1650 +1,02 FIAT FINMECCANICA 3,914 +0,49 -0,41 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,24 10,21 -0,86 +0,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,06 15 24 +0,95 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 27,66 +1,74 +0,91 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 1,37 3,306 1 501 -2,49 +2,61 +1 28 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,23 1164 -1,02 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 33,29 341 -0,94 -0,69 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,526 0617 -0,29 -0,75 -1 36 TENARIS TERNA 13,42 -2,96 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,698 0,0311 +0,82 +1,63 +1 08 UNICREDIT 2,626 2,706 +2,11 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 78,27 $ -3,90 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. junija 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 539,01 -0,57 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 891,25 +1,18 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 803,76 1.783,36 ,131; An +0,05 +0,13 LIBICA 1 J, UOjyiOU J SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 /lAQfiC _n/17 un /\, -j ci i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.916,37 -0,29 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.616,22 2.572,10 -1,62 -1,95 S&P 500, New York 1.331,36 -1,79 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.229,50 6.343,13 5.566,36 -0,77 -0,99 CAC 40, Pariz 3.114,22 -0,39 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.945,00 902,10 2.199,42 -1,57 +0,60 -0,37 Nikkei, Tokio 8.824,07 +0,82 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.830,15 19.265,07 2.260,88 -0,89 -1,30 -1,40 Sensex, Mubaj 17.032,56 +0,80 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 22. junija 2012 3 TRST - Poslovilni obisk generalne konzulke Slovenije Vlaste Valenčič Pelikan »Manjšina potrebuje več enotnosti, ker prepiri ne vodijo nikamor« Gostja v uredništvu izpostavila zelo dragoceno vlogo našega dnevnika TRST - Generalna konzulka Republike Slovenije Vlasta Valenčič Pelikan, ki jo bo s prvim julijem zamenjal Dimitrij Rupel, odhaja iz Trsta s čisto vestjo. Obenem tudi z občutkom, da je naredila vse za dobro komunikacijo med manjšino in matično državo ter tudi med Slovenijo in Furlani-jo-Julijsko krajino. Septembra bo zapustila generalni konzulat tudi kon-zulka Bojana Cipot, ki je bila vseskozi v veliko oporo in pomoč generalni konzulki. Vlasta Valenčič Pelikan se vrača v službo na slovensko zunanje ministrstvo, kjer se bo - kot kaže -ukvarjala z odnosi z Italijo. Vzdušje v Trstu in na deželni ravni v odnosu do Slovenije in slovenske manjšine se je po mnenju gostje v našem uredništvu v zadnjih letih znatno izboljšalo. Poleg odnosov z manjšinsko skupnostjo, ki so bili na vrhu njenega dela, je generalna kon-zulka veliko pozornosti in energij namenila odnosom z deželno upravo. V Ljubljani so tem odnosom v preteklosti namenjali premajhno pozornost. To je bila napaka, sedaj pa se zadeve spreminjajo, saj so dobri odnosi na relaciji FJK-Slovenija predpogoj tudi za reševanje vprašanj slovenske manjšine. Oživela je dejavnost mešanih komisij in delovnih omizij Slove-nija-FJK, ki se ukvarjajo s konkretnimi vprašanji in problemi. Da se je vzdušje pri nas spremenilo je pripomoglo tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, veliko sta na tem področju naredila tudi predsednika obeh držav Giorgio Napolitano in Danilo Türk. Slovenska manjšina je raznolika in pluralna, odhajajočo generalno konzulko pa so vseeno bolele notra- nje kreganje. Neenotnost je včasih otežkočala tudi dejavnost samega konzulata, saj je bilo generalni kon-zulki ob tako različnih stališčih težko posredovati v Ljubljano stališče Slovencev v Italiji o tem ali onem za njih življenjskem vprašanju. Vlasti Valen-čič Pelikan je v veliko zadoščenje, da je konzulat vendarle postal center predstavništva Slovencev v Trstu, med uspehe prišteva odprtje slovenskega gospodarskega urada v Milanu, ki sodi v pristojnost generalnega konzulata. Ne gre namreč pozabiti, da generalni konzulat s sedežem v Trstu »pokriva« zelo obsežno zemljepisno območje vzhodne in severne Italije. Pri svojem vsakdanjem delu je generalni konzulki zelo pomagal Primorski dnevnik, ki je bil njen »pomočnik tudi pri pošiljanju impulzov iz Trsta in Ljubljano«. Dnevnik se ji zdi verodostojen odraz Slovencev v Italiji, hkrati pa pluralistični časnik, »s pomočjo katerega je bralec seznanjen o vseh stališčih, ki se v zvezi z različnimi vprašanji pojavljajo v manjšinski skupnosti«. Vlasta Valenčič Pelikan je izrazila pričakovanje, da bo Primorski dnevnik premostil tudi to krizo, saj bi morebitna ošibitev časopisa avtomatično pomenila ošibitev vse manjšine. Odgovorni urednik Dušan Udo-vič se je v imenu novinarskega kolektiva zahvalil Vlasti Valenčič Pelikan, ki je bila časnikarjem vedno na razpolago za informacije in pomoč. Poslovilnega srečanja sta se udeležila tudi predsednik zadruge Primorski dnevnik Jurij Kufersin in član vodstva Livio Valenčič. Kufersin je generalni konzulki v znak hvaležnosti in zahvale podaril grafično mapo tukajšnjih slovenskih ustvarjalcev. 1 2 Petek, 22. junija 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - Včeraj na sporedu druga pisna naloga v okviru letošnjega državnega izpita na višjih srednjih šolah Po 34 letih ponovno zahtevni Aristotel Od izrisa ceste do meritve vlage v rastlinjaku Na klasični smeri štiri, na ostalih pa šest ur časa za pisanje - V ponedeljek na sporedu tretja naloga Ne lahka, a niti težka: tako se je Lisi Voi-nich in Jerneju Ferlugi, maturantoma petega razreda družboslovne smeri Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška, zdela včerajšnja druga pisna naloga v okviru letošnjega državnega izpita, ki je bila posvečena predmetom, ki so značilni za vsako posamezno učno smer. Lisa in Jernej sta pisala nalogo iz družbenih ved, kjer sta morala med štirimi temami izbrati dve in ju razviti: Lisa se je posvetila vprašanjema dostopa žensk do vodilnih položajev in neenakosti, Jernej pa je poleg neenakosti vzel v poštev tudi vpliv medijev na družbo in človeka, medtem ko so dijaki lahko razmišljali tudi o mobilnosti, brezbrižnosti in apatičnosti, pri čemer so bile teme po mnenju prof. Sare Semec povečini presplošne. Enak model naloge je bil tudi na pedagoški smeri, kjer so v okviru naloge iz pedagogike pisali o didaktiki, individualiziranih učnih načrtih, tradicionalnih in novih oblikah izobraževanja, kot so npr. blogi in klepetalni-ce ter o vseživljenjskem učenju. Na klasični smeri Liceja Franceta Prešerna je po 34 letih pri nalogi iz grščine ponovno prišel na vrsto Aristotel z odlomkom iz dela De partibus animalium z naslovom Ne naključje, ampak smotrnost vlada v naravi, za prevod katerega je šest maturantk imelo štiri ure časa. Zakaj sploh dajejo tako zahtevna besedila, se je vprašala prof. Lidija Ru- pel, ki je opozorila na težavnost izbranega pasusa ne toliko s slovničnega kot predvsem z vsebinskega vidika: ne gre namreč za zgodbo, ampak za filozofsko razmišljanje, kjer je treba razumeti, kaj hoče avtor povedati, primerno izbirati besede in besedilo tudi samostojno dopolnjevati. Na jezikovni smeri je velika večina kandidatov izbrala analizo literarnega besedila in članka, le eden se je odločil za pisanje spisa na določeno temo. Večina kandidatov je izbrala angleščino, kjer je bilo treba analizirati pesem Roberta Frosta in članek o bližnjih olimpijskih igrah v Londonu, pri ruščini sta bila na sporedu besedilo Konstantina Geor-gijeviča Paustovskega in intervju s teniškim igralcem Novakom Dokovičem, pri nemščini pa odlomek iz pripovedi Marlen Haushofer in članek o nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima. Kaže, da dijaki niso imeli prevelikih težav, mirno je bilo tudi na znanstvenih smereh, kjer so maturanti morali izbrati eno od dveh matematičnih nalog (o od-vedljivi funkciji z integrali oz. o izračunu ploščine in prostornine) ter odgovoriti na vrsto vprašanj. Naloga ustreza temu, kar so delali v teku šolskega leta, nam je povedal prof. Walter Auber. Podobno smo slišali na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana. Maturanti elektronske smeri, je povedal prof. Egon Što-ka, so pri nalogi iz sistemov, avtomatizacije in organizacije proizvodnje morali načrtovati Med pisanjem naloge na geometrski smeri zavoda Zois (desno) in pred začetkom pisanja na liceju Slomšek (levo spodaj) kroma sistem, ki omogoča meritev vlage, temperature in svetlobe v rastlinjaku ter potem poskrbeti za regulacijo teh parametrov, na mehanski smeri, je dejal prof. Bruno Versa, pa so morali pri nalogi iz tehnike proizvodnje in laboratorija podati tehnični postopek izdelave konične torne sklopke, pri čemer so morali tudi izračunati ceno in ekonomsko ko- ličino, se pravi idealno število izdelkov posamezne serije. Na geometrski smeri Tehniškega zavoda Žige Zoisa je bila na sporedu naloga iz topografije, kjer je bilo treba razdeliti določeno zemljišče in na enem delu določiti ovinek ter izrisati vzdolžni profil odseka ceste. Po besedah prof. Pavla Zobca naloga ni bila težka, saj je šlo za stvari, ki so jih že obravnavali v četrtem in petem letniku, vendar je zahtevala veliko časa, dijaki pa so imeli letos na voljo le šest ur in ne osem kot v prejšnjih letih. Prav tako šest ur pa so imeli na voljo kandidati pravno gospodarsko-podjetniške smeri, ki so morali pri nalogi iz gospodarskega poslovanja opisati razliko med izidom poslovne dobe in tokovi sredstev, ki se dobijo z dohodkovnim poslovanjem. Pri tem so morali sestaviti premoženjsko stanje, ekonomski račun in izračun tokov sredstev, ki jih z dohodkovnim poslovanjem ustvari industrijsko podjetje. Po besedah predsednice komisije prof. Cin-zie Ostrouška je bila naloga sprejemljiva, saj je tudi v tem primeru šlo za stvari, ki so jih predelali med šolskim letom. Po nekajdnevnem premoru čaka kandidate še tretja pisna naloga iz več predmetov, ki bo na sporedu v ponedeljek, za sredo prihodnjega tedna pa je napovedan začetek ustnih izpraševanj. Ivan Žerjal POLICIJA - Meja 2 aretaciji, 4 prijave Mejni prehodi ostajajo tudi po padcu meje tisti kraji, kjer policija rada ustavlja vozila in pregleduje njihove tovore. Tudi v prejšnjih dneh je tržaška mejna policija opravila kar nekaj kontrol in zasačila nekaj moških, ki imajo opraviti s pravico. Tako je na primer odpeljala v zapor 38-letnega moškega (romunskega državljana S. G.), ki ga je sodišče v Aquili obsodilo na skoraj štiriletno zaporno kazen zaradi ilegalne imigraci-je in prostitucije. V koronejskem zaporu se je znašel tudi 31-letni F. X. albanskega rodu, ki je bil ob prepovedi vstopa v Italijo obsojen tudi na trimesečno zaporno kazen zaradi povzročanja poškodb in upiranja javnemu funkcionarju. Štiri mlajše moške pa so policisti prijavili zaradi manjših prekrškov: vožnje brez vozniškega dovoljenja ali veljavnega zavarovanja ter ilegalnega prestopa meje. GOAP - Ozaveščanje o nasilju drevi od 17. do 24. ure Bela noč boja proti nasilju Predstavitev dejavnosti, delavnice samozavesti za ženske, gledališko-plesna predstava V tridesetih italijanskih mestih bo nocojšnji večer, pravzaprav bela noč posvečena ozaveščanju o boju proti nasilju nad ženskami in mladostniki, ki jo prireja mreža žensk proti nasilju D.I.Re. V ta namen bodo prvič na stežaj odprli vrata centrov proti nasilju, da bi širša javnost izvedela zanje oziroma po-bliže spoznala, kakšno pomoč nudijo ženskam v težavi. Podobno bo seveda tudi v Trstu, kjer v Ulici San Silvestro 5 že 13 let uspešno deluje center proti nasilju nad ženskami, ki ga upravlja neprofitno združenje Goap v sodelovanju z vsemi občinami na pokrajinskem območju. Podroben potek današnjega večera so včeraj predstavili občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari in podžupanja Fabiana Martini, predsednica Goap Tatjana Tomičič, predstavnica društva Actis Valentina Magnani in psiholog Paolo Di Nisi. Dogajanje se bo začelo ob 17. uri in nadaljevalo vse do 24. ure. V centru Predsednica GOAP Tatjana Tomičič kroma bodo uvodoma predstavili delovanje Centra Goap, ob 18. uri pa bodo štar-tale delavnice samozavesti za ženske pod vodstvom Daniele Camille Riggio, Rosselle Strani in Tiziane Corica. Ob 19. uri bodo predstavili združenje Interpares, ki nudi psihološko pomoč moškim oz. storilcem nasilnega dejanja, medtem ko bo ob 20.30 Erik Schneider predstavil delo in življenje ameriške pesnice Emily Dickinson. Večer se bo ob 21. uri zaključil z gledališko-plesno predstavo Sentieri nascosti v priredbi združenja Actis in v sodelovanju z gledališko skupino La Fa Bu'. Vstop je prost, zbrane prispevke pa bodo namenili združenju Goap. Mreža žensk D.i.Re povezuje 59 centrov na italijanskem polotoku oz. pet v naši deželi. Iz podatkov, ki so jih včeraj predstavili izhaja, da se v tržaški center Goap letno zateče 200 žensk ( od ustanovitve do danes so jih prešteli nad 2200). Center upravlja tri skrivna stanovanje za izredne primere, v katerih nudijo brezplačno zatočišče in hrano ženskam in njihovim otrokom, ter nudi pomoč profesionalnih psihoterapevtov. Žrtve nasilja imajo na voljo zeleno številko 1522, kjer lahko najdejo primerno pomoč. Jutri na Proseku kosovni odpad Jutri bodo na Proseku zbirali kosovni material v sklopu akcije Ekološke sobote, ki jo prireja družba AcegasAps, v tem primeru v sodelovanju z domačim rajonskim svetom. Kosovne odpadke (od pohištva do obrabljenih pralnih strojev, televizorjev vse do avtomobilskih delov, stekla in zidarske opreme) bodo zbirali med 9. in 17. uro na Mandriji (sredi Proseka). Urejanje cestne • i* •• signalizacije Občina Trst sporoča, da bo do nedelje, 24. junija, v nočnih urah med 21. in 6. uro potekalo urejanje horizontalne cestne signalizacije v Ul. Flavia (med Ul. Brigata Casale in Val-mauro, na Trgu Cagni, na Trgu Val-maura, v Ul. Valmaura, Ul. Palatuc-ci, Ul. Miani. Ul. San Pantaleone, Ul. Servola, Ul. Soncini, Ul. Giardini, Ul. Roncheto (med Ul. Baiamanit in Ul. Giacomettil, v Ul. Giacometti in v Ul. Vigneti. Obnova cestne signalizacije bo seveda odvisna od vremenskih pogojev in prometa. Civilna zaščita opozarja na nevarnost požarov Občina Trst oz. tržaška občinska ekipa civilne zaščite pozivata vse občane, naj sodelujejo v boju proti požarom. Kdor zagleda požar, lahko to takoj javi javni upravi in pristojnim oblastem. Civilna zaščita glede tega opozarja, da sta na razpolago zelena številka 800500300 ali številka 115. Dovolj je torej zavrteti ti številki in podrobno obrazložiti, kje gori. Solidarnost za policiste po smrti Aline Diačuk Avtonomni sindikat policistov ADP prireja danes na Opčinah solidarnostni shod za policiste, ki so bili vpleteni v žalostno usodo 32-letne Ukrajinke Aline Bonar Diačuk. Ta si je iz obupa pred vrnitvijo v domovino 16. aprila vzela življenje na policijskem komisariatu na Opčinah. Solidarnostni shod bo ob 17. uri na Nanoškem trgu oz. Škavenci. Sindikat ADP opozarja, da bo namen shoda tudi obsoditi vsako vrsto rasizma. / SVET Petek, 22. junija 2012 5 1 OPČINE - Po zelo hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v sredo na Bazoviški ulici Zdravstveno stanje ponesrečenega Špacapana še skrb vzbujajoče Včerajšnje vesti pa kljub vsemu vzbujajo upanje - 31 -letnik je z motorjem trčil v avtomobil Huda prometna nesreča, ki se je v sredo pozno popoldne pripetila na Opčinah, je močno odjeknila v javnosti. Izvedelo se je namreč, da se je za kraticami, ki smo jih objavili v včerajšnji izdaji dnevnika, skrival Tomaž Špacapan, zgoniški občinski svetnik Slovenske skupnosti, sicer pa tudi deželni tajnik njene mladinske organizacije Mladi za prihodnost. Skratka zelo aktiven 31-letni fant, ki je poznan v številnih krogih. Špacapanovo zdravstveno stanje je bilo v sredo zvečer zelo resno, reševalci niso izključevali najhujšega. Po sicer neuradnih vesteh, ki so se razširile včeraj, pa naj bi se njegovo stanje k sreči izboljševalo, čeprav še vedno vzbuja skrb. Tomaž Špacapan je v sredo okrog 18. ure sedel na svojem črnem motorju znamke Triumph in peljal mimo Opčin. Vozil je po Bazoviški ulici v smeri proti Banom, baje je bil namenjen na teniška igrišča padri-ške Gaje. V višini Ulice dei Cardi, nedaleč od openske karabinjerske postaje, mu je pot presekalo teren- sko vozilo znamke Mitsubishi. Trk je bil izredno silovit. Dinamika incidenta ni povsem jasna. Voznik avtomobila, ki je iz Ulice dei Cardi pripeljal na Bazoviško ulico, naj bi ocenil, da je cesta prosta. A takrat je v smeri proti Banom pripeljal nesrečni Špacapan. Na cestišču so bili vidni znaki zaviranja, mestni redarji so kasneje presodili, da je zaviral približno 25 metrov. Kljub temu pa se vozilu ni utegnil izogniti. Trčil je v levi prednji del, padel z motorja in ostal vklenjen pod vozilom. Špacapan naj bi v trku dobil več hudih udarcev, predvsem v glavo, obraz, prsni koš in trebuh. Reševalci službe 118 in openski gasilci so ga izvlekli izpod pločevine in ga odpeljali v katinarsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je bilo videti dramatično, zdravniki so si kot omenjeno pridržali prognozo. Včerajšnje vesti so bile k sreči spodbudnejše. Med Tomaževimi številnimi prijatelji, znanci in strankarskimi somišljeniki so se širile različne informacije. Špacapanovo Opčine - prizorišče sredine nesreče zdravstveno stanje naj bi bilo hudo, bil naj bi v farmakološki komi, zlomljeno naj bi imel tudi čeljust. Vse pa navdaja z upanjem vest, da je uspešno prestal operacijo notranjih organov, ki so bili hudo poškodovani. kroma Za končni obračun je še prezgodaj, zato so si zdravniki pridržali prognozo. Špacapana nedvomno čaka dolga rehabilitacija in morda še kaka operacija, vsi pa upajo, da se je najhujšemu le izognil. (pd) Danes bodo stavkali tudi šoferji avtobusov prevoznega podjetja Trieste Trasporti kroma SINDIKAT - Danes na Tržaškem celodnevni protest sindikata Cgil proti vladni politiki Splošna stavka in sprevod Zbirališče ob 9. uri na Goldonijevem trgu, zaključni shod na Trgu Verdi - Vzporedno bo tudi državna stavka osnovnih sindikatov V Trstu bo danes celodnevna splošna stavka, ki jo je oklical pokrajinski sindikat Cgil. Protest bo v okviru pobud državnega sindikata Cgil proti vladni politiki na gospodarskem področju in še predvsem proti reformi trga dela, ki jo je pripravila pristojna ministrica Elsa Fornero. Sindikat Cgil zahteva od ministrice spremembo reforme in to v več točkah, začenši z napovedano spremembo 18. člena delavskega statuta. Poleg tega so pomembno vprašanje socialni blažilci, še posebej v ospredju v tem obdobju pa je ureditev položaja ljudi, ki so ostali zaradi spremembe pokojninskega sistema brez službe in brez pokojnine. Splošno stavko sta podprla tudi Levica, Ekologija in svoboda ter Italija vrednot. Splošna stavka sindikata Cgil bo zadevala vsa področja z izjemo šolskega sektorja in gasilcev. Pokrajinski sindikat Cgil bo danes dopoldne priredil tudi sprevod po mestnih ulicah. Zbirališče bo ob 9. uri na Goldonijevem trgu. Od tod bo krenil sprevod po Ul. Carducci, Ul. Geppa in nabrežju do Verdijevega trga, kjer bo predvidoma ob 10.30 osrednji shod. Glavni govornik bo pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, besedo pa bodo predali tudi predstavnikom delavcev, zaposlenih v raznih panogah. Sin-covich bo med svojim govorom poleg spremembe reforme trga dela zahteval od ministrskega predsednika Maria Montija zasuk v ekonomski politiki in naložbe v strateške sektorje, od infrastrukture do raziskovanja in inovacije. Dalje bo zahteval nove ukrepe za zaposlovanje, učinkovitejši boj proti davčnim utajevalcem in spremembe glede nedavne pokojninske reforme. V znak protesta proti vladni politiki bo danes tudi celodnevna stavka zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, ki so jo oklicali na državni ravni osnovni sindikati USB, Orsa, CUB, Cib-Unicobas, Snater, USI in SI-Cobas. Stavkali bodo na mnogih področjih, med temi tudi v javnem lokalnem prevozu v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Glede tega velja opozoriti, da zadeva stavka tudi zaposlene v prevoznem podjetju Trieste Trasporti. Normalna služba bo vsekakor v Trstu zagotovljena od 6. do 9. ure in od 13. do 16. ure. A.G. Naomi Watts bo v Trstu snemala film o Lady D Angleško-avstralska filmska igralka Naomi Wats bo sredi julija v Trstu, kjer bo snemala nekatere prizore iz filma »Caught in flight«, ki je posvečen priljubljeni princesi Diani Spancer. Gre za biografski film, v katerem bo nemški režiser Oliver Hirschbiegel (avtor filma Propad o Hitlerjevih zadnjih dneh življenja), filmsko obdelal zadnje princesino obdobje, vse do smrti v pariškem tunelu. V Trstu naj bi snemali »pariške« prizore, vezane na hotel Ritz, v katerem je Lady D preživela svoje zadnje ure. Režiser Hirschbiegel si bo lokacije ogledal prihodnji teden, snemalna ekipa naj bi bila na delu 12. in 13. julija. V tistih dneh bo v mestu tudi Naomi Wats, ki smo jo lahko v preteklosti videli v filmih Mulholand Drive, King Kong, 21 gramov. Deželna Film Commission pa ne izključuje, da bi se lahko filmska ekipa ustavila v mestu dlje od predvidenega. Nocoj v Biti vrhunska Nicole Pellicani Na dvorišču Ljudskega doma - gostilne Bita v Križu bo nocoj koncert lahke glasbe. Izoblikovala ga bosta Nicole Pellicani, odlična pevka z različnimi vrhunskimi izkušnjami, ki je nazadnje nastopala kot spremni vokal s tržiško pevko Eliso, ter kitarist Amir Karalič - sooblikovalec različnih glasbenih projektov in stalni član skupine Bandomat. Izvajala bosta razne priredbe lahke glasbe, od pop-rock do soul popevk. Koncert se bo začel ob 21. uri, vstop na prireditveni prostor je prost. V Škednju drevi kabaretna predstava V ljudskem domu v Škednju (Falisca Social Club) v Ul. Soncini št. 191 bodo Tatjana Malalan, Irene Pahor in Chiara Mauro drevi ob 20.30 predstavile zabaven večer z naslovom NOKABARETNOPARTY. Pričakuje vas z obilo smeha s čistil-ko zadruge, kandidatko Iovacijo, nezadovoljno žensko ter Jole in Van-do. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela Chiara Mauro. Razstava Favolando V razstavnih prostorih Vetri-ne v Ul. Udine št. 2/1 bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slikarja Fabri-zia Di Luce Favolando. Razstava bo odprta do 14. julija ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure in ob petkih od 17. do 19. ure. INDUSTRIJA - V Rimu so v teh dneh izdelali okvirni sporazum, ki naj bi ga sklenili danes Družba Alcatel ostaja v Italiji Sedež bo še naprej v Vimercateju - V Trstu bodo stalno zaposlili 100 prekernih, dodatnih 200 pa jih bo vsekakor ostalo na cesti Francosko-ameriška multinacio- nalka Alcatel-Lucent ne bo zapustila Italije. Na ministrstvu za gospodarski razvoj so bila v zadnjih dneh pogajanja z vodstvom družbe in panožnim sindikatom Fiom-Cgil, med katerimi so izdelali okvirni sporazum. Na osnovi dogovora, ki naj bi ga sklenili danes, bo ostal sedež družbe v kraju Vimercate blizu Milana, na sedežu v tržaški industrijski coni pa bodo stalno zaposlili sto prekernih uslužbencev. Bojazen, da bo družba Alcatel zapustila Italijo in odpustila vse zaposlene uslužbence je torej mimo. Kot nam je povedal včeraj pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini, bodo o okvirnem sporazumu pred dokončnim podpisom razpravljali na skupščinah v Vimercateju in v Trstu. Okvirni dogovor je Borini zaenkrat ocenil pozitivno. Dokument je zelo razčlenjen in vsebuje številne postavke. Med glavnimi je ta, da bodo v Trstu stalno zaposlili sto prekernih uslužbencev, o položaju drugih prekernih pa bodo odločali na posebnem omizju z deželno vlado Furlanije-Julijske krajine. Vprašanje 200 prekernih uslužbencev, ki so zaposleni na podlagi pogodb za določen čas v tržaškemu Alcatelu, ostaja vsekakor nespremenjeno. Družba namerava namreč preseliti del dejavnosti iz Trsta v Romunijo in zato ne bo omenjenim 200 uslužbencev obnovila delovnih pogodb. Deželno omizje se bo moralo torej ukvarjati še predvsem s tem vprašanjem, je ocenil Borini. Spomnimo naj, da je družba Alcatel v zadnjih letih zaprla skoraj vse produktivne dejavnosti v Italiji ter jih preselila v Romunijo in druge države, v katerih so stroški za delovno silo znatno manjši. V Italiji je obdržala v bistvu glavo v Vimercateju, kjer se ukvarjajo z raziskovanjem in je v ta namen stalno zaposlenih 600 inženirjev oz. raziskovalcev. V zadnjih mesecih pa je Alcatel dejansko napovedal, da ne bo več vlagal v raziskovalno dejavnost v Italiji. Podjetje Alcatel v industrijski coni Drugi sedež je v Trstu. V industrijski coni razvijajo in proizvajajo prototipe mobitelov ter visokotehnološko strojno in programsko opremo na osnovi projektov, ki jih izdelajo v Lom-bardiji. V Trstu je zaposlenih skupaj 570 ljudi, od katerih kar 380 na osnovi po- kroma godb za določen čas. Od teh 380 pa jih bo 200 ostalo na cesti. Omenjena stalna zaposlitev 100 prekernih zadeva namreč ostalih 180 prekernih. Kriterij za stalno zaposlitev pa bo v glavnem delovna doba vsakega uslužbenca. A.G. 6 Petek, 22. junija 2012 TRST / BRIŠČIKI - Pogovor z Emirom Kusturico pred nocojšnjim koncertom »Vznemirljivo se mi zdi čustva izražati skozi ritme« O balkanski glasbi, ki vliva energijo in je zdravilo za depresijo ter o preseganju sporov Drevi bo v Briščikih nastopil režiser kultnih filmov Emir Kusturica, ki se ukvarja tudi z glasbo. Pri nas bo nastopil v okviru poletnega festivala Karsolina 2012, in sicer s svojim bendom The No smoking Orchestra, s katerim je koncer-tiral v Kanadi, Belgiji, Franciji, Španiji ter na Češkem in Madžarskem. Več o svoji glasbi ter ljubezni do filmov pa je Kusturica povedal v pogovoru za naš dnevnik. Po lanskoletnem Mittelfestu se ponovno vračate v naše kraje. Kaj lahko pričakujemo od tokratnega koncerta? Na Mittelfestu mi je bilo zelo všeč, da obstajajo različne kulturne okoliščine, ki zaobjemajo različne umetniške zvrsti in različne kulture. Nastopati v tistem delu dežele, ki je tako blizu balkanskim državam, mi je vedno v veselje. Eden od razlogov za moje veselje je povezan z dejstvom, da so v teh krajih vidne sledi prepletanja različnih ritmov in vplivov naše glasbe. Na Trst gledam kot na vrata proti zahodu, v to mesto sem z družino zahajal že kot mladenič in zato me na Trst vežejo lepi spomini. Življenje preživljate med filmskimi kamerami, festivali ter koncerti s skupino The No smoking Orchestra. Kako vse to usklajujete? Zares se zdi, da gre za popolnoma različne zadeve, ampak so vse te dejavnosti del istega kreativnega pristopa. Komponirati glasbo, jo igrati, ustvarjati filme in skrbeti za festivale, v sklopu katerih pomagam mladim režiserjem, me zaposluje v celoti. Glasba je sestavni del mojih filmov in oblikuje neke vrste nevidno strukturo, ki filmske podobe Emir Kusturica (desno) s članom glasbene skupine, ki bo nastopila v Briščikih dopolnjuje in podpira tako, da se oblikuje edinstvena pripoved. Kdo bo po vašem mnenju prišel na koncert v Briščike? Tisti, ki imajo radi vašo glasbo ali tisti, ki imajo radi vaše filme? Upam, da bodo na koncert prišli tisti, ki bi se radi zabavali. Dobili bodo predstavo, v katero se bodo vživeli. Žal ne morem mimo polemike, ki jo je v javnosti sprožila bosanska novinarka Azra Nuhefendic, ki od leta 1995 živi v Trstu. Po njenem mnenju vas organizator Drugamuzika ne bi smel povabiti na kraški glasbeni dogodek med drugim tudi zato, ker se niste nikoli izrekli proti grozo-vitostim, ki so jih Srbi zakrivili med vojno na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih. Kaj porečete na te obtožbe? Menite, da je treba umetniško in politično izražanje ločiti? Jaz te osebe ne poznam in rečeno mi je bilo, da se je ta oseba proti meni izrekla tudi lansko leto. Ne bom repliciral, ker menim, da umetnik govori s svojim delom. Sploh pa me ne zanimajo neproduktivne polemike. Mojo deželo so ranili spori in razkosanje, zdaj pa menim, da je napočil trenutek, da vse to presežemo. Tradicionalno srbsko etno glasbo je v naših krajih proslavil ter populariziral vaš kolega Goran Bregovic, ki je lani odprl Gučo na Krasu. Bi nam lahko povedali, zakaj ljudje tako radi poslušamo balkansko glasbo? Mislim, da je balkanska glasba tako poznana in priljubljena v Italiji, ker zna zabavati in postane celo zdravilo za depresijo. Na kratko - je glasba, ki izboljšuje naše počutje, z njo se ljudje otresejo žalosti povezane z vsakodnevnim življenjem. Naša glasba je sposobna prevzeti vse, tudi zato, ker gre za mešanico rocka, punka, folka, reggaeja, gipsy ritmov ... Vsi ti ritmi ustvarjajo energijo. V vaših filmih najdemo ljubezenske, vojne in komične zgodbe. Nekoč ste dejali, da so filmi umetni izdelki. Kaj pa je po vašem mnenju glasba? Glasba pripoveduje o svetu, je spontana in osebno se z njo ukvarjam, ker se mi zdi vznemirljivo izražati čustva skozi ritme. Zelo rad imam tudi neposreden stik z občinstvom. Je ljudem, njihovim pričakovanjem in njihovi zavesti lažje približati glasbo ali filme? V živo in na odru dobiš takojšen odgovor publike, medtem ko je film kompleksnejši mehanizem, a kljub temu te prevzame. Za konec bi vam postavila še eno vprašanje. Pri nas je veliko ljudi še vedno pod vplivom nedavnega koncerta Bruca Springsteena. Kaj vi menite o tej živi legendi in o dejstvu, da si ta glasbenik nikoli ne lasti vodilne vloge na odru? Je tudi na vaših koncertih v ospredje postavljen vaš spremljevalni band? Springsteen je dober glasbenik. Vsak band ima svoj mehanizem, tudi člani banda No Smoking Orchestra imajo pomembno in odločilno vlogo pri oblikovanju glasbene »arhitekture«. Soneta Čoralič Včeraj danes Danes, PETEK, 22. junija 2012 AHAC Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 8.09 in zatone ob 22.36 Jutri, SOBOTA, 23. junija 2012 KRESNICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 32 stopinj C, zračni tlak 1008,3 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km na uro se-vero-zahodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,9 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 23. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. âu Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »The Blues Brothers«. ARISTON - 18.45, 21.00 »7 days in Havana«. CINECITY - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il dittatore«; 22.15 »Benvenuto a bordo«; 19.50, 22.05 »Paura 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »21 Jumping street«; 16.30, 18.25, 20.20 »La Bella e la Bestia 3D«; 17.00 »Lorax il guardiano della fore-sta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Cher-nobyl Diaries - La mutazione«; 16.30, 19.05, 21.40 »Rock of Ages«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »The chef«. FELLINI - 16.30, 18.30 »La mia vita e uno zoo«; 21.30 »Dark shadows«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Rock of ages«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.00 »Molto forte incredibilmente«; 18.20, 22.10 »La guerra e dichiarata«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Detachment - Il di-stacco«. KOPER - KOLOSEJ - 20.40 »Diktator«; 20.50 »Moj teden z Marilyn«; 18.20, 21.00 »Sneguljčica in lovec«; 18.30 »Zrcalce, zrcalce«; 18.40 »Ze-lezna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Ulični ples 2 - 3D«; 15.40 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.25, 18.25, 20.30, 22.30 »Diktator«; 15.50, 20.45, 23.00 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.30, 23.55 »Možje v črnem 3«; 18.10, 20.50, 23.30 »Sneguljčica in lovec«; 16.40 »Pupije-va D. (sinhro.)«; 18.00, 20.40, 23.20 »Prometej 3D«; 15.45, 18.30, 21.10, 23.50 »Petletna zaroka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.00 »Lorax«; 22.20 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Il dittatore«; 16.30 »La Bella e la Bestia 3D«; Dvorana 3: 17.50 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 4: 19.30 »Benvenuto a bordo«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 18.15, 20.15, 22.15 »Le paludi della morte«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Il dittatore«; Dvorana 2: 17.40, 19.50, 22.10 »Rock of ages«; Dvorana 3: 17.30 »La bella e la bestia 3D«; 20.10, 22.10 »Love & Secrets«; Dvorana 4: 17.40 »Lorax«; 19.50, 22.10 »La mia vita è uno zoo«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »W.E. Edward e Wallis«. H Šolske vesti EKSTRA SLOVENŠČINA za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. Slov.I.K. prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave zbiramo do 10. julija. Več informacij: www.slovik.org, info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habiliti-rano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istan-ze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012. SLOV.I.K. - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-13 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. september. M Izleti SKD Valentin Vodnik vabi danes ob 21.00 v društvene prostore na | 4. junijski večer Nastopil bo E^SENBLE TERti ANTIQUA z baročno glasbo ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira v petek, 7. julija, enodnevni izlet v Gardaland za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi, najkasneje do 29. junija: tel. št. 0402907151 ali 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 16.00). Odhod avtobusa ob 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, povratek približno ob 23.00. [H Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DEAN ima odprto osmico na Kontove-lu. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu št. 29. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. 040-225305. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. 349-3857943. Toplo vabljeni! Loterija 21. junija 2012 Bari 57 88 26 69 75 Cagliari 23 59 42 72 56 Firence 74 41 88 42 5 Genova 3 39 63 76 56 Milan 84 65 19 13 25 Neapelj 65 57 22 25 89 Palermo 37 21 53 35 50 Rim 42 57 53 18 75 Turin 86 77 70 36 63 Benetke 17 49 37 43 20 Nazionale 42 64 53 1 38 Super Enalotto Št. 74 9 24 39 48 69 75 jolly 36 Nagradni sklad 1.955.064,16 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 8.118.806,20 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 21 dobitnikov s 5 točkami 13.964,75 € 2.452 dobitnikov s 4 točkami 120,89 € 37.902 dobitnikov s 3 točkami 15,55 € OTROŠKI PEVSKI ZBOR »Friderik Baraga« organizira v soboto, 30. junija, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran in Medvejo. Za vpis in vse Superstar 80 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 12.089,00 € 145 dobitnikov s 3 točkami 1.555,00 € 2.330 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.068 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.306 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / SVET Petek, 22. junija 2012 7 1 Sil Z ïkwilikn dvTrlnn - ** fiL.'.pn-Hj,",'Mi iil'iií iTji' IH^Lh Vljudno vabi vse člane na 36. REDNI OBČNI ZBOR Razstavna dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah ponedeljek, 25. junija 2012, ob 18.30 1) poročilo predsedstva in nadzornega odbora SDGZ; 2) razprava; 3) predstavitev in odobritev obračuna in finančnega stanja za leto 2011 ter proračuna za leto 2012; 4) predavanje Kaj moramo storiti danes, da bomo uspešni jutri? (Alenka Stanič] 5)razno Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke. Za informacije: tel. 040 67248, info@sdgz.it Ü3 Obvestila POLETNE DOGODIVŠČINE z ribo Bibo: še zadnja prosta mesta za poletne dogodivščine na Opčinah od 25. do 29. junija! Vabljeni otroci iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole. Na sporedu naravoslovne, športne, umetniške in druge delavnice na temo vode ter vsakodnevno plavanje v bližnjem bazenu. Za info in vpis pokličite na št. 347-8386109 (Biserka). KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Doni-zettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo v poletnem času (do 9. septembra) odprta s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 8.30 do 13.00; sreda od 8.30 do 16.00; petek od 8.30 do 13.30. Za izjemne primere lahko pokličete na tel. št. 040-662407. AVTORSKO MAPO MARIA MAGAJNE lahko naročite do konca junija na Odseku za zgodovino-NŠK, urnik 8.30-12.30. ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI sprašuje za izvod knjige Vekoslava Špangerja Bazoviški spomenik iz leta 1965. Za sporočila se obrnete na pisarno odseka v Ulici Pe-tronio 4 v Trstu (tel: 040-632663). DELAVNICA SVETOIVANSKIH VENČKOV - SKD Vesna in Slomškovo društvo prirejata danes, 22. junija, delavnico, kjer bomo izdelali Svetoivanske venčke. Delavnico bo vodila gospa Jadranka Sedmak, vsak udeleženec naj prinese travnate cvetove, škarje ali klešče in žico. Začetek ob 16. uri v Slomškovem domu v Križu. Toplo vabljeni! SKD GRAD OD BANOV vabi danes, 22. junija, ob 20.30 na osrednji dogodek sve-toivanskega praznovanja v vaški brjač »Pri Čukaveh«, kjer bo nastopila dramska skupina KD Slovenec iz Boršta z veseloigro v domačem narečju »Gostilna mama«. SREČANJA Z MEDITACIJO - pri SKD I. Gruden bo stekel drugi niz srečanj s sledečim urnikom: ob ponedeljkih od 15.30 do 16.30 z začetkom 25. junija ter ob sredah od 10.30 do 11.30 ali od 20.30 do 21.30 z začetkom 27. junija. Srečanja vodi Regina De Toledo. Predstavitev bo danes, 22. junija, ob 18 uri. Za info in vpis 345-537630 (Regina). ACEGASAPS IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS organizirata »Ekološko soboto« z zbiranjem kosovnih odpadkov (npr. pohištvo, gume, hladilniki, televizije, computerji, šipe, olja idr.) v soboto, 23. junija, od 9. do 17. ure v parkirišču na Proseku v »Mandriji«. AŠD SOKOL organizira turnir 24 ur odbojke na mivki na odprtem igrišču v Na-brežni z začetkom v soboto, 23. junija, ob 18. uri. Ekipe lahko potrdijo vpis eno uro pred začetkom. Ob 17. uri bo ob igrišču krajša slavnost za sezonsko otvoritev igrišč in bara. Vsi toplo vabljeni. KRESOVANJE NA OPENSKEM PIK'LCU: Sklad Mitja Čuk prireja v sodelovanju z vaškimi društvi in zbori, skavti in taborniki kres v soboto, 23. junija, po 20.30 na Pikelcu (nasproti strelišča). Kdor želi, lahko pripelje les za grmado. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6; v soboto, 23. junija, od 10. do 12. ure bomo pripravljali vence Sv. Ivana. Prinesite s seboj škarje, cvetje in zelenje. SKLAD MITJA ČUK prireja Življenje v barvah - tehnike slikanja z umetnikom Edijem Žerjalom - delavnica za mlade z obeh strani meje, v soboto, 23. junija, s prispevkom Pokrajine Trst. Začetek ob 10. uri. Vpisi in informacije poletje@skladmc.org ali po tel. 040-215220. SLOVENSKO KULTURNO PRIMORSKO IZ MAČKOLJ in Turistično društvo Porton iz Zazida vljudno vabita na Pohod na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 24. junija, v Zazidu, ob 8.15 ob športni ploščadi, od koder bodo ob 8.30 uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 38. šagro v Praprotu: v soboto, 23. junija, ob 15.00 turnir v briškoli, ob 20.30 ples z ansambli Alter Ego in Ne Bojsega; nedelja, 24. junija: ob 15.00 odprtje kioskov, ob 19.00 nastop plesne, pevske in glasbene skupine SKD Vigred, plesne skupine Vipava in ansambla Rock na Bndimi, sledi ples z ansamblom Kraški Ovčarji. ŠD PRIMOREC organizira v soboto, 23. in v nedeljo, 24. junija, Športni praznik ob nogometnem igrišču »na Griži« v Trebčah. Ob glasbi bodo delovali dobro založeni kioski. KMEČKA ZVEZA vabi na meddeželni praznik upokojencev FJK in Veneta, ki ga prireja vsedržavno združenje upokojencev ANP v nedeljo, 24. junija, ob 9.30 s posvetom v goriškem avditoriju, Ul. Roma 9, na temo: 2012 - Evropsko leto aktivnega staranja in medgenera-cijske solidarnosti. Ob 12.30 skupno kosilo. Vpis in informacije: Kmečka zveza Trst, Gorica in Čedad. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer, posvečen petstoletnici Marijine romarske poti v Strunjanu in stoletnici kronanja Marijine slike. Govorila bosta strunjanski župnik Niko Žvokelj in etnologinja Rožana Špeh. Začetek ob 20.30. FOTOVIDEO TRST 80 organizira tečaj digitalne fotografije za začetnike. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 25. junija, ob 19. uri v v Lonjerju, v sklopu Artedna. Za informacije in vpisovanja pokličite Marka (329-4128363) ali Mirno (347-7937748). KRU.T obvešča, da od 25. junija deluje s poletnim urnikom in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. ORATORIJ V MARIJANIŠČU - počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 2. do vključno petka, 6. julija. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi poprej. Zaključek ob 16. uri. Za skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Vpisovanje do 25. junija na tel. št. 335-8186940. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi člane na svoj 36. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. junija, v drugem sklicu ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Poleg statutarno obveznih točk je predvideno tudi predavanje dr. Alenke Stanič z naslovom Kaj moramo storiti danes, da bomo jutri uspešni? Člani lahko parkirajo na notranjem parkirišču banke. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo od 25. junija do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka po poletnem urniku, in sicer od 9.00 do 13.00. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. avgusta do petka, 17. avgusta. FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaš-čane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v torek, 26. junija, ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Proseku. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v ana-grafskem uradu do torka, 26. junija. Urnik: od torka do petka 8.30-12.15, ob sredah tudi 14.30-16.45. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. junija, od 20.30 dalje na sedežu na Padričah tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku sezone. ODBOR ŠD MLADINA S KRIŽA vabi vse člane na redni občni zbor v četrtek, 28. junija, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Morebitno drugo sklicanje bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 vedno v domu Albert Sirka. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 29. junija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040-212289, pole-tje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU - Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ZSKD prireja v sodelovanju z OŠ Vuze-nica, Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Kulturnim prosvetnim društvom Slovenski dom 42. mednarodno likovno kolonijo, namenjeno mladim ustvarjalcem med 11. in 15. letom. Kolonija se odvija od 19. do 25. avgusta na Gradini v Doberdobu. Število mest je omejeno, rok prijave 30. junij. Informacije ali prijave na 040-635626, 0481531495, www.zskd.eu,info@zskd.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), info@cheerdan-cemillenium.com. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira 10-dnevni jadralni tečaj na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijal se bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempo-laju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 7.45 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. MLADI, POZOR!!! Mladinski krožek Bazovica, s sodelovanjem Vaških organizacij iz Bazovice, prireja poletno vaško ša-gro »Pri Kalu«, ki se bo odvijala vsak konec tedna, od sobote, 14. julija, do vključno nedelje, 12. avgusta. Letošnja novost: kiosk za mlade v exotičnem stilu. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetni-ške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. INTERCAMPUS 2012 - ZSKD v sodelovanju z JSKD prireja v okviru 8. Intercampusa koncerte: v petek, 20. julija, ob 15.45 v Kobilarni Lipica, v soboto, 21. julija, ob 21. uri na gradu sv. Justa v Trstu v okviru niza poletnih prireditev Trieste estate v organizaciji Občine Trst (v primeru dežja v Prosvetnem domu na Opčinah) in zaključni v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). Mladinski orkester Intercampus vodi dirigent Nejc Sukljan. Prost vstop. Rezervacije in info: ZSKD, tel.: 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabre-žini, od 3. do 8. septembra 2012. Delavnice so namenjene otrokom letnikov 2001 - 2007 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karakter-ni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8.00 do 14.00. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, e-mail: baletna.igogru-den@yahoo.it H Prireditve EMIR KUSTURICA & The no smoking Orchestra in balkanska skupina Radio-zastava: danes, 22. junija, ob 21. uri na prireditvenem prostoru v Briščikih. Koncert prireja Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in dežele FJK. Vabljeni! LJUDSKI DOM ŠKEDENJ, Ul. Soncini 191 - Nokabaretnoparty: Tatjana Malalan, Irene Pahor in Chiara Mauro vabijo na večer z glasbo in kabaretom danes, 22. junija, ob 20.30. OBČINA DOLINA, Pokrajina Trst, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, v sodelovanju z Mladinskim Domom Boljunec, SKD F. Prešeren, župnijo Bo-ljunec, Srenjo Boljunec, Fantovsko in Dekliško Boljunec prirejajo danes, 22. junija, ob 19. uri ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Janeza Krstnika »slavnostno otvoritev obnovljene Gorice« v Boljuncu. Po priložnostnem govoru županje bodo sledili pozdravi visokih gostov, blagoslov trga, pozdravni nagovor predstavnice boljunskih organizacij, ter nastop pihalnega orkestra Breg in krajši koncert istrske klape iz Umaga »Lungomare«. SKD V. VODNIK vabi danes, 22. junija, ob 21. uri v društvene prostore na 4. Junijski večer. Nastopil bo Ensemble Terg Antiqua z baročno glasbo. KRD DOM BRIŠČIKI s pokroviteljstvom občine Zgonik in ob podpori Pokrajine Trst vabi v soboto, 23. junija, ob 20. uri h komunski štirni v Briščike na koncert harmonikarskega orkestra GM Synthesis 4. Dir. Fulvijo Jurinčič. SŠKD TIMAVA vabi člane in prijatelje na »Kresovanje 2012«, ki bo v soboto, 23. junija, pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Nastopila bo plesna skupina društva Timava, večer pa bo s svojim nastopom obogatil tudi Marko Manin, harmonikar iz Doline pri Trstu. Prijetno druženje ob kresu bodo dopolnile tudi sladice. Vse bodo ocenjene in najboljše tudi nagrajene. Vabljeni! Začetek ob 20.30. V SOBOTO, 23. JUNIJA bo ob 20. uri na prireditvenem prostoru pri »Jami«, koncert tamburaškega ansambla SKD France Prešeren in MPS Lipa iz Bazovice ter nastop mladinske dramske skupine pod vodstvom Patrizie Jurinčič z igrico Raz-bojnice. Po kresovanju bo ob 22.30 v društvenih prostorih koncert rock-blues skupine Aberdeen Rail Station. V nedeljo, 24. junija pa bo ob 10.30 slovesna sv. maša z ofrom; ob 20. uri pa bo v društvenih prostorih nagrajevanje otroškega ex-temporeja in predvajanje video-posnetkov »Stano in njegova 8mm«. VERSKA SKUPNOST ŽAVLJE - ŠTRAMAR vabi na praznovanje Sv. Ivana v nedeljo, 24. junija. Sv. Maša bo ob 20. uri. Ma-šno slovesnost bo vodil Dušan Jakomin ob somaševanju domačega župnika Pola Rakiča. Pri sv. maši bo sodeloval pevski zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Ra-ceta. Sledila bo družabnost pred cerkvijo. K.D. SKALA GROPADA v sodelovanju z Loke Študijem vabi na ogled zgodovinske filmske komedije z naslovom Veličastna zgodovina slovenskega naroda, ki jo bodo prvič predvajali v zamejstvu v ponedeljek, 25. junija, ob 20.30 v zadružnih prostorih v Gropa-di. Toplo vabljeni! ARTEDEN/12 V četrtek, 28. junija, ob 19.30 v Škc v Lonjerju predstavitev pobude z odprtjem razstave Alessandra Čoka Otožni možički in nastopom MPZ Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja. Vabljeni. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla. V četrtek, 28. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave umetnikov iz Laškega (Beccia, Devide', Petkovšek, Vi-sintini - v sodelovanju s slovenskim društvom »Jadro« iz Ronk.); urnik: petek, 29. in sobota, 30. junija, 17.00-19.30; v nedeljo po procesiji; ostalo: po dogovoru. V petek, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija, ki jo daruje g. Metod Lampe, župnik v Mačkoljah in Dolini. V nedeljo, 1. julija, ob 9.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija. Sledi procesija po vaških ulicah in družabnost. Procesija odpade v slučaju neprimernega vremena. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2012 ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v soboto, 30. junija koncert The Queen Symphony v izvedbi Mladinske filharmonije Nova, dir. Simon Perčič; v četrtek, 5. julija, Pupkin Kabarett; v četrtek, 12. julija, indijska plesna komedija Moonsunska Svatba, v če- ö Poslovni oglasi GOSTILNA NA KRASU IŠČE natakarico/natakarja. Info: 339-7619017 GRADNJA, ADAPTACIJE stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov z urejenimi dokumenti JANMONT d.o.o., Majcni 19 Sežana tel.+386-41617838, +386-57686240 e- mail info@janmont.si trtek, 19. julija film Prijatelja (Quasi ami-ci); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-belem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris Devetak, Andro Merku', Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.0012.30, 15.00-17.00). 0 Mali oglasi PODARIMO simpatično mucko ljubitelju živali, črno-bele barve, staro 2 meseca. Tel. št.: 340-6600709. PRODAJAM STANOVANJE pri Domju: dve sobi, kopalnica, kuhinja, dnevna soba in balkon. Tel. št. 040-280910. PRODAJAMO MARELICE. Tel. 040271862 (družina Tull). PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967. PRODAM dve dobro ohranjeni ribiški mreži, primerni za okras in majhno plastično barko z vesli. Tel. 335-6322701. PRODAM mitsubishi pajero GLS full optional 2500, letnik 1995, v dobrem stanju. Tel. št. 328-1265348. PRODAM vlečno kosilnico na kardan, znamke gaspardo, široko 1,20 m v dobrem stanju. Tel. 349-6569004. SIMPATIČNI MUCKI - samčka in samičko podarim na Proseku. Tel. 334-1384216. STANOVANJE veliko 85 kv.m., delno opremljeno dajemo v najem v Križu. Klicati ob večernih urah tel. št.: 040220729. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V BOLJUNCU DAJEM V NAJEM hišo: dve sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, manjša in večja terasa (50 kv. m.) s pogledom na dolino Glinščice. Tel. št. 3483667765 ali 348-3667766. V CENTRU MILJ prodajam v 3. in zadnjem nadstropju popolnoma prenovljeno stanovanje z vidnimi tramovi; 47 kv. m.: vhod, dnevna soba, opremljena kuhinja, spalnica in kopalnica s tušem. Tel. št. 348-3667766. Prispevki Ob 1. obletnici smrti Pina Pečenka darujeta Vera in Davor 200,00 evrov za AŠZ Sloga. V spomin na Mitija darujejo bivši sošolci Trgovske 70,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 22.6.2011 22.6.2012 Janko Guštin Vedno v naših srcih. Družina 8 Petek, 22. junija 2012 TRST / LJUBLJANA - Cosolini povabil v Trst slovenskega državnika »Predsednik Danilo Türk je vedno dobrodošel« Zupan se je udeležil odprtja Ljubljanskega festivala PRAPROT - Koncert za Emergency Solidarnost skozi glasbo in ples Tržaški župan Roberto Cosolini se je na povabilo ljubljanskega kolege Zorana Jakovica udeležil slavnostnega odprtja Ljubljanskega festivala. Ob tej priložnosti se je Cosolini srečal s slovenskim predsednikom Danilom Türkom, kateremu je dejal, da je v Trstu vedno dobrodošel gost. Župan se je slovenskemu predsedniku zahvalil, da je julija pred dvema letoma s predsednikoma Italije in Hrvaške obiskal Trst ob priložnosti Koncerta prijateljstva. Co-solini je novinarjem tudi povedal, da predsednik Türk zelo dobro pozna razmere na Tržaškem in da je navezan na Trst. Župan Trsta se je z Jankovicem pogovarjal o sodelovanju med Trstom in Ljubljano, ki je že na dobri poti, kot priča dejstvo, da so ljubljanske poletne kulturne in druge prireditve pred kratkim predstavili tudi v Trstu. Festival Ljubljana (to je uradni naziv prireditve) praznuje 60-oble-tnico, za uvodni koncert so v Ljubljano povabili znamenito dunajsko filharmonijo Wiener Philharmoniker, ki je pred številnim občinstvom nastopila pod taktirko maestra Simona Rattleja. Festival bo letos popestrilo okoli osemdeset raznoraznih prireditev in pobud, ki se bodo na- Župan Roberto Cosolini v družbi slovenskega predsednika Danila Turka, njegove soproge Barbare Miklič, ravnatelja Ljubljanskega festivala Darka Brleka in njegovih sodelavcev daljevale vse do začetka septembra. V letošnjem sporedu izstopajo violinist Vadim Repin, pianist Michael Nyman, balet Bejart iz Švice ter ruski orkester gledališča Mariinskij. Veliko zanimanje vlada za ljubljansko uprizoritev Medeje slovenskega režiserja Tomaža Pandurja. Številni so se v sredo zvečer zbrali na prireditvenem prostoru v Praprotu, kjer je že peto leto zapored zaživel tradicionalni koncert za Emergency, ki ga prirejajo Vaška skupnost Praprot, SKD Vigred, MK Prosek-Kontovel in KD Rdeča zvezda. Letošnji koncert, na katerem so nastopile mlade glasbene skupine Vigred - Kraški fenomeni, ki jih vodi Aljoša Saksida, družinski ansambel C'kete iz Repna, openska ansambla U'pnska mularija in Hackers, mešana zasedba iz Op-čin, Trsta in Trebč Nine ten eleven ter bal- kan rock skupina Kraški ovčarji, je obogatil še ples. Na odru pod borovci so se predstavili plesalci skupin Vigred, Tabor in Škam-perle s Tržaškega ter skupine Vipava z Goriškega, ki jih vodi Jelka Bogatec. Prostovoljni prispevki in izkupiček od prodane hrane in pijače (skupine so nastopile zastonj) bo namenjen organizaciji Emergency, ki je na koncertu pri svoji stojnici ob majicah, torbah in spominkih nudila tudi informacije o svojem razvejanem delovanju po svetu. KRD DOM BRIŠČIKI - Jutri koncert V gosteh harmonikarski orkester Synthesis 4 Junijski koncert pri komunski štir-ni v Briščikih je postal že skoro tradicija. Letošnja izvedba v organizaciji KRD Dom Briščiki poteka pod pokroviteljstvom občine Zgonik, podprla pa jo je tudi pokrajina Trst. Jutri zvečer (sobota, 23. junija) se bo predstavil harmonikarski orkester GM Synthesis 4. Sestavlja ga skupina dvanajstih glasbenikov in deluje v okviru Glasbene matice iz Trsta. Že od leta 1978 se orkester uspešno udeležuje mednarodnih tekmovanj, festivalov in koncertov. Dejavnost se redno odvija preko številnih nastopov in koncertov, ki jih orkester izvaja bodisi v domačih krajih, kot tudi v sosednjih regijah in državah. Pred leti je orkester izdal samostojen CD, v katerem je skušal podati raznoliko podobo glasbenega sveta harmonike; s pomočjo barvnih inovacij in in-terpretativnih raziskav je tedanji dirigent Claudio Furlan eksperimentiral nove zvokovne možnosti predvsem v skladbah, ki so bile napisane izrecno za ta orkester. Repertoar orkestra zaobjema različne glasbene zvrsti in lahko zadovolji tako široko publiko, ki čustveno reagira hitreje, kot ožji krog poznavalcev in ljubiteljev sodobne glasbe. V letu 2011 je za taktirko prijel Fulvijo Jurinčič in s tem nadomestil Claudia Furlana, dirigenta od ustanovitve orkestra. Poleg koncerta v Briščikih 23. junija, bo orkester Synthesis 4 gostoval v Trevi-su v občinskem opernem gledališču, v kraju Monastier pri Trevisu in v kraju Marcon pri Benetkah s tremi samostojnimi koncerti v dneh od 20. do 22. julija. V Briščikih bo jutri s celovečernim programom izvajal izvirne skladbe, transkripcije skladb iz klasične zakladnice ter priredbe svetovno znanih uspešnic. Na vrsti bodo skladbe avtorjev kot so Brahms, Anderson, Offenbach, Busca-glione, R.Galliano, Podgorny in Piazzol-la. Večino priredb je za orkester priredil Fulvijo Jurinčič. Vsi s Kekčevimi kapami PROSEK - Zaključna prireditev Vrtca Marjana Štoke Šolsko leto v znamenju Kekca, za konec pa obisk njegove dežele Letošnje šolsko leto je bilo v proseško-kontovelskem otroškem vrtcu Marjana Štoke posebno živahno, saj so otroci ob pesmih, igri, filmih spoznavali junaka otroških src Kekca. Skozi celo šolsko leto so otroci podoživljali dogodivščine neustrašnega mladega korenjaka, saj so jim učiteljice pripovedovale Kek-čeve zgodbe, otroci pa so pridno risali in vadili Kekčeve pesmi. Za zaključno prireditev pa so pod mentorstvom učiteljic izdelali in si nadeli Kekčeve klobuke ter samozavestno zapeli pred starši in sorodniki. V nedeljo, 10. junija se je trideset otrok proseškega vrtca skupaj s svojimi starši, neugodnim vremenskim napovedim navkljub, odpravilo v Kekčevo deželo pod Vršič. V Kranjski gori so stopili na Bedančev avtobus, ki jih je popeljal v domi-šljijsko-pravljični svet Kekčevih junakov. Otroci so najprej pokukali v Be-dančevo kočo, a tokrat gospodarja ni bilo doma. Ko so odprli vrata, so videli, da je Bedanec ugrabil voznika avtobusa. Takoj so dobili ključ in ga rešili iz kletke. Nenadoma se je v gozdu res prikazal bradati lovec Be-danec, a otroci se niso pustili, da bi jih prestrašil: glasno so začeli skovi-kati, saj se velikan med vsem živalmi najbolj boji prav sove. Otroci so s Kekcem spoznali njegove dobre prijatelje Rožleta, Brinclja in Kosobrina, ki jih je povabil v svojo hiško na drevesu, iz katere se lahko spustiš po toboganu. Otroci so lahko pobožali Rožletove kozliče, opazovali pa so tudi Bedan-čeve pasti za medvede, starši in otroci pa so se preplazili skozi skrivni rov in nato prehodili pot vse do koče tete Pehte, ki je starše in otroke pogostila z malico in zeliščnim čajem. Ob petju Kekčeve pesmi je razigranim otrokom uspelo pregnati tudi oblake. Dveurni kulturno turistični izlet v neokrnjeni naravi Triglavskega narodnega parka je bil za vse udeležence nepozabno doživetje. y prelepi Kekčevi deželi Bedančeva past za medvede / MNENJA, RUBRIKE Petek, 22. junija 2012 9 ŽARIŠČE Kakšna prihodnost za razklan narod? Julijan Čavdek Da sem za to Žarišče izbral ravno tematiko razklanosti slovenskega naroda sta bila povod proslavljanje Dneva državnosti in intervju z zgodovinarko in časnikarko Rosvito Pesek, ki ga je v junijski izdaji objavila brezplačna revija o dobrih knjigah Bu-kla. Vprašanja, ki jih je postavil odgovorni urednik dr. Samo Rugelj, zadevajo njeno zadnjo knjižno izdajo Osamosvojitvena vlada. V odgovorih čas-nikarka poda svoje mnenje o odnosu Slovencev do lastne, dvajsetletne, samostojne države, pri čemer izrazi razočaranje nad današnjim stanjem. Predvsem izstopa ugotovitev, da je do slovenske samostojnosti vodila navdušujoča enotnost slovenske politike in civilne družbe in se je po doseženi samostojni državi začelo krhati in razdirati do take mere, da: » ... svoje države ne maramo. Prinašamo jo okoli, kjer le moremo. Njeni prazniki so ostali prazni, ne pa praznično prežeti s slavjem, da o tem, kakšna žalost so naše osrednje državne proslave, niti ne govorim.« Seveda je res, da če ne zmoremo primerno proslavljati, kar predstavlja temelj ali cilj zgodovine naroda, potem je z nami nekaj hudo narobe. Na tak način in v takem vzdušju danes ni lahko biti Slovenec. Slovenci v Italiji, v deželi Fur-laniji Julijski krajini, se dobro zavedamo, da nam ni lahko živeti našo narodno identiteto. Še veliko bolj se verjetno tega zavedajo na avstrijskem Koroškem in na Madžarskem. Kakšen napor predstavlja zvestoba lastni narodni zavesti vedo marsikaj povedati tudi Slovenci po svetu, tako v Evropi kot v Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Danes, ko doživljamo primež globalizacije, ki skuša izgladiti različnosti, je ta težava še toliko večja in to se najbolj pozna pri mladih, ki jih nove tehnologije in sodobni trendi vklapljajo v anglo-ameriški prevladujoči stil življenja. Zakaj se vsakodnevno boriti za ohranitev jezika, ki ga govorita slaba dva milijona ljudi? Zakaj ostajati zvesti majhni državici, ki jo z avtom prevoziš v dobrih treh urah? Prav zares, zakaj vse to, če se lahko danes čutiš evropskega ali svetovnega državljana in lahko vzameš od vsega po malo, kakor ti v tistem trenutku najbolj prija? Vsega tega bi bilo že dovolj za resen razmislek o naši prihodnosti. Vendar upoštevati moramo pri tem še bolj ali manj očitno nasprotovanje javnih oblasti pri izvajanju raznih za- ščitnih zakonodaj. Slednjih imamo kar nekaj lepo napisanih na papirju in skromno udejanjenih v konkretnem življenju. Vendar očitno nam tudi tega ni zadosti, tako da si nalagamo še medsebojne delitve, ki močno pogojujejo razmišljanje o prihodnosti. Načrtovanje ali sploh razmišljanje na boljši jutri pa nikakor ne more zdržati, če ni podprto, oziroma če ne sloni na trdnih narodotvornih in državotvornih temeljih, ki so vsem skupni, priznani in notranje zasidrani. Odločitev za slovensko samostojnost in za neodvisno državo Slovenijo bi moral biti lep dan, praznik, simbol narodne enotnosti in predvsem trenutek, ko vsaka Slovenka in Slovenec lahko zajameta novih upanj za boljši jutri. Na žalost pa ni tako in tudi letos ugotavljamo, da je še vedno prisotna močna narodna razdeljenost. Nekako tako, kot da bi se šlo v resnici za dve nasprotujoči si skupini, ki si delita skupni življenjski prostor. A na kaj takega je zares hudo pomisliti! In spet bi tukaj citiral del odgovora novinarke Rosvite Pesek, kjer grenko ugotavlja, da »ta država ni cenjena in spoštovana tako, kot bi morala biti. Marsikaj je šlo preveč narobe. Politična kultura je na nezavidljivi ravni. Občutek za pravičnost v naši družbi je izginil. Nekateri so privatizacijo razumeli kot prihvatizacijo. Osebni interes nekaj grabežljivcev in politikov je zmagal nad skupnim.« Kakšno prihodnost si torej lahko gradimo? Jasno je namreč, da nam to delo ne bodo naredili drugi, saj imamo v tem smislu negativne izkušnje, o katerih nas dovolj jasno uči naša bolj ali manj bližnja zgodovina. Rešitve tudi ne vidim v kakšnih tehničnih oprijemih, ki bi bili le aspirin za bolezensko stanje, za katerega je potrebna sprememba naših narodnih »življenjskih navad«. Ena izmed teh pa je gotovo skupna in enotna proslava slovenske samostojnosti in državnosti, pri in po kateri bi si morali priznati, kljub vsem razlikam, težavam in oviram, da so to moji ljudje, da je to moj narod in moja matična država. Pri tem pa bi še enkrat citiral misel Rosvite Pesek na vprašanje o odnosih v prvi slovenski vladi: »Pluli so v istem čolnu. Veliko pove podatek, ki so si ga vsi potrdili, da cilj - samostojna slovenska država -nikoli ni bil sporen. Omahljivcev glede tega ključnega cilja ni bilo.« LJUBLJANA - Požar v Štepanjskem naselju V UKC zaradi zastrupitve z dimom sprejeli 20 ljudi V Štepanjskem naselju v Ljubljani je včeraj popoldne v enem od blokov izbruhnil požar. Po prvih ugotovitvah policije naj bi v kleti stanovanjskega bloka eksplodirala plinska bomba, požar pa se je nato razširil. Po podatkih Policijske uprave Ljubljana so okoli 20 ljudi odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana zaradi zastrupitve s plinom. Mrtvih naj ne bi bilo. O požaru na Ulici Vide Jane-žičeve so bili policisti obveščeni malo pred 16. uro. Na kraj dogodka so prišli tako policisti kot tudi gasilci, ki so izpraznili blok, požar pa so razmeroma hitro pogasili, so za STA povedali na Policijski upravi (PU) Ljubljana. Vzrok požara točno še ni znan, po prvih ugotovitvah pa je šlo za eksplozijo plinske bombe. Gasilci in policisti so bili po navedbah PU Ljubljana še dalj časa na kraju požara, kjer je bilo potrebno vzpo- staviti takšno stanje, da so preiskovalci lahko opravili ogled. Zaradi zastrupitve so v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana pripeljali okoli 20 ljudi, so pojasnili na policiji. Ob tem so dodali, da se je število poškodovancev ves čas spreminjalo, saj so bili nekateri v UKC odpeljani z reševalnim vozilom, drugi pa so se tja napotili z osebnim vozilom. Iz UKC Ljubljana so za STA sporočili, da so na oddelku inter-nistične prve pomoči pregledali 13 odraslih ljudi, enega človeka pa so pregledali v ambulanti splošne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana. Poleg tega so pregledali šest otrok. Pri pregledanih so se pojavili blagi znaki draženja zgornjih dihal. Hujših posledic za zdravje pregledanih ne pričakujejo, zato so že včeraj vse odpustili v domačo neg, so še pojasnili v UKC. GLOSA »Revolucionarno nasilje na Primorskem« (1.) Jože Pirjevec Moram reči, da me je presenetila hladnokrvnost, s katero je Aldo Rupel poročal v torkovem Primorskem dnevniku o knjigi Renata Podbersiča, posvečeni »Revolucionarnemu nasilju na Primorskem« v času narodnoosvobodilnega boja. Moram mu čestitati, kajti sam je ne bi bil zmožen: poskus, da se v imenu »narodne sprave« prikaže najpomembnejši trenutek našega naroda, trenutek, ko smo si Slovenci zaslužili mesto znotraj evropske politične zgodovine, kot krvavo rihto, naperjeno predvsem proti bratom in ne proti tujim okupatorjem, bi me preveč vznemiril. Če se že gremo spravo, potem bi pričakoval, da Študijski center, kjer je zaposlen gospod Podbersič in ki je knjigo objavil, posveti študijo tudi nasilju domobrancev nad Slovenci, primorskimi še posebej (Boris Pahor bi imel o tem marsikaj povedati). Toda, naj naštejem po vrsti poglavitne ugotovitve, ki so bile izpove-dane na predstavitvi, in s katerimi se ne morem strinjati. Moti me, na primer, trditev gospoda Jožeta Možine, enega od predstaviteljev, da sodi zgodba o medvojni enotnosti Primorcev v mitologijo, ki je nastala v partijskem vodstvu, zaradi dokaza, da je za krvave spopade v notranjosti Slovenije kriva kolaboracija. Kakor je prepričljivo zapisal Bojan Godeša v svoji zadnji knjigi, so bili voditelji slovenske desnice pripravljeni na sodelovanje z nacisti že pred Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo 6. aprila 1941. Ker pri njih niso našli odziva, si nato niso pomi-šljali stopiti na stran prožnejših Italijanov, ki so bili po svoji tradiciji še kako pripravljeni, da uporabijo domače kvizlinge v svoje namene. Primorci s fašisti pač nismo mogli sodelovati, ker smo okusili njihovo dvajsetletno tiranijo, z Nemci pa tudi ne, če ne drugega zaradi tega, ker je bilo po 8. septembru tudi slepcem jasno, da so zapisani porazu. S tem nočem reči, da bi na Primorskem med vojno ne bilo raznolikosti mnenj, zadržanega odnosa do OF in celo narodnega izdajstva. Toda z dogajanjem na območju ljubljanske škofije, predvsem na njenem južnem delu, se ti pojavi niti približno ne dajo primerjati, tudi ker je bila naša duhovščina v veliki meri preveč zavedna, da bi bila pripravljena sodelovati s sovražniki naroda. Na podlagi kakšne raziskave zatrjuje gospod Možina, da je Primorska edina pokrajina v Evropi, poleg ruskih prostranstev, v sedmih desetletjih prejšnjega stoletja zaradi različnih totalitarizmov doživela »moralni in civilizacijski primanjkljaj«? Ali samo zato, ker se »pričevalci« (komunističnih zločinov) neradi podpisujejo s polnim imenom? To, da se ljudje, posebno iz skromnejših socialnih krogov, ne izpostavljajo, je pojav, ki gotovo ni omejen samo na Primorsko. V času fašističnega terorja je Primorska doživela gospodarsko in kulturno katastrofo, kar pa ji ni preprečilo, da bi se prva v Evropi ne dvignila proti črnemu trinoštvu. Je to znak »moralnega primanjkljaja«? Med vojno je trpela kot vsa zasužnjena Evropa, toda za razliko od številnih drugih območij, kje so ljudje bolj ali manj pasivno čakali na razvoj dogodkov, je znala tudi pogumno reagirati. Ne samo z orožjem v roki, temveč z organizacijskim elanom, kakršnega bi bilo drugje težko najti. Časopis, v katerega pišem, neposredni dedič Partizanskega dnevnika, priča o tem, kot pričajo bolnica Franja, slovenske šole, ki so jih organizirali partizani, in ne nazadnje osvoboditev vsega našega etničnega ozemlja. Če gospoda Renato Podber-sič in Jože Možina danes v Gorici lahko govorita v maternem jeziku, se morata zahvaliti prav njim, kajti, če bi zmagala stran, s katero očitno simpatizira-ta, bi bil slovenski narod v najboljšem primeru ponižan na raven hlapčevskih helotov. Če bi ga Hitler ne iztrebil, saj vemo, da je po »končni rešitvi« Židov načrtoval podobno operacijo tudi proti Slovanom. (Nadaljevanje prihodnjič) SLOVENIJA - Dan državnosti Današnja proslava v znamenju sporov zaradi sodelujočih Pred ponedeljkovim državnim praznikom v Sloveniji, dnevom državnosti, bo danes v Ljubljani osrednja državna proslava. Priprava proslave pa že nekaj časa buri duhove ter sproža ostre polemike in spore, tako zaradi kulturnega programa, v katerem bodo nastopajoči sodelovali brezplačno, pa tudi izbire sodelujočih praporščakov. Dan državnosti v Sloveniji obeležujejo 25. junija, na dan, ko je pred 21 leti slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon in deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, s čimer smo Slovenci prvič v zgodovini dosegli lastno državnost. 23. decembra 1990 so Slovenci na plebiscitu z veliko večino (88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev) podprli osamosvojitev, do katere je prišlo pol leta pozneje. Neposredno po razglasitvi neodvisnosti, točneje v noči na 27. junij, pa se je začel napad enot Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo. Letošnja državna proslava ob dnevu državnosti bo danes ob 21.15 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Po nagovoru predsednika republike Danila Turka bo sledil umetniški program z več kot 250 nastopajočimi. Kulturni program se bo začel s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo izvedel Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka. Sledil mu bo nastop sedmih folklornih skupin iz vse Slovenije. Koncept proslave, ki sta ga pripravila Tomaž Simetinger in Vasja Samec, sledi javnemu povabilu umetnikom k sodelovanju, s katerim so iskali vsebine, ki predstavljajo regionalno pristnost in kulturne navade ter običaje. Ravno ta poziv je v javnosti sprožil veliko prahu, saj je koordinacijski odbor za državne proslave umetnike pozval, naj na proslavi sodelujejo brezplačno. Menili so namreč, da sodelovanje na državnih proslavah umetnikom predstavlja posebno čast in izziv ter hkrati omogoča tudi svojevrstno promocijo. V umetniški srenji pa so bili nad pozivom ogorčeni, saj so prepričani, da država s takšno potezo kaže svoj nespoštljiv odnos do kulture in je do njih ponižujoča, zato se jih večina na razpis ni želela prijaviti. Po drugi strani pa se je na razpis prijavila Slovenska filharmonija. Kot je pojasnil njen direktor Damjan Damjanovič, je filharmonija pri državnih proslavah so- delovala že prejšnja leta. Poleg tega je država stoodstotni financer filharmonije in Damjanovič meni, da bi se morale institucije državnih proslav udeleževati udeleževati tako in drugače. Iz Urada vlade za komuniciranje niso odgovorili na vprašanje, koliko umetnikov se je prijavilo na razpis, pojasnili so le, da je bil odziv na povabilo za sodelovanje na državni proslavi nad pričakovanji. Pojasnili so še, da dokončni strošek organizacije proslave še ni potrjen, bo pa bistveno nižji od lanskega, ko je znašal 264.000 evrov. Pri letošnji proslavi pa duhov ne buri le izbira nastopajočih, pač pa tudi izbira praporščakov, ki bodo sodelovali na proslavi. Na proslavo namreč niso povabili praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB, hkrati pa so bili s proslave naknadno izločeni tudi praporščaki še treh veteranskih organizacij - Zveze društev General Maister, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije. Proti izbiri sodelujočih so protestirali v omenjenih organizacijah pa tudi v opozicijskih strankah SD in PS, kjer vlado pozivajo, naj "preneha z nenehnim ustvarjanjem ideoloških razdorov". Takšni potezi nasprotujejo tudi v vladnem DeSUS. Oglasili so se tudi predsednik ZZB za vrednote NOB Janez Stanovnik ter zdajšnji in nekdanji predsednik republike Danilo Türk oziroma Milan Kučan, ki so kritični do odločitve organizacijskega odbora, da na proslavo ob dnevu državnosti ne povabi praporščakov veteranskih organizacij, ki niso neposredno sodelovale v osamosvojitveni vojni. Njihova ocena je, da gre za nespametno odločitev, ki ne bo pripomogla k enotnosti. V Uradu vlade za komuniciranje so pojasnili, da je izbira sodelujočih praporščakov temeljila na naravi državnega praznika. Glede na dejstvo, da gre za praznovanje dneva slovenske državnosti, so bili tako k sodelovanju povabljeni le praporščaki veteranskih organizacij slovenske osamosvojitvene vojne. (STA) DAN DRŽAVNOSTI - Izločitev nekaterih organizacij Ogorčenje borcev Severne Primorske »Sklep Odbora za državne proslave vlade Republike Slovenije, da na letošnjo proslavo dneva državnosti v Ljubljani 22. junija ne bodo povabili štirih domoljubnih in veteranskih organizacij, med njimi je tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, smo v Združenjih borcev za vrednote NOB Severne Primorske sprejeli z ogorčenjem,« so v odprtem pismu zapisali predstavniki pokrajinskega sveta Združenja borcev za vrednote NOB za severno Primorsko. V skupno izjavi predsedniki ZB NOB Ajdovščina - Vipava, Božo Novak, Bovec - Kobarid - Tolmin, Rok Uršič, Idrija - Cerkno, Jelko Kašca in Nova Gorica, Vladimir Krpan, ugotavljajo, da je ravnanje vlade nedopustno, saj s svojim sklepom deli domoljubne veteranske organizacije na »prave« in »neprave« - na tiste, ki s svojimi prapori lahko prisostvujejo na proslavi in tiste, ki tega ne smejo. »Dejstvo je, da je dan državnosti praznik vseh Slovencev, kar je navedeno tudi v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Znano je, da je Vlada ob nastopu in tudi kasneje zagotovila, da bo delovala v dobro vseh Slovencev, ne glede na ideološko opredelitev. Sedaj deluje v nasprotju s svojimi izjavami. Zaradi sklepa vlade smo še posebno prizadeti Primorci, saj smo v svoji zgodovini doživeli slične diskriminacije,« so pismo zaključili omenjeni predsedniki krajevnih borčevskih organizacij. (km) 10 Petek, 22. junija 2012 KULTURA / MEDNARODNI FESTIVAL - Včeraj predstavitev v Milanu Praga bo častna gostja letošnjega Mittelfesta Sedmega julija bo v Čedadu nastopil znani kantavtor Ligabue Praga bo častna gostja letošnjega Mittelfesta, ki se bo v Čedadu in okolici odvijal od 14. do 22.julija. Mednarodno prireditev bo obogatilo skoraj 80 pobud, večerov in srečanj, glasbeni uvod v festival pa bo 7.julij a, ko bo v mestecu ob Nediži nastopil znani italijanski kantavtor Luciano Ligabue. Kot je na včerajšnji predstavitvi na milanskem sedežu Inštituta za češko kulturo dejal generalni direktor Antonio Devetag se Mittelfest še bolj odpira državam srednje Evrope. Za uvod, kot rečeno, Češka z glavnim mestom Prago, ki bo predstavljena kot »magična Praga«. Gre za neke vrste kulturno-gledališko potovanje po zgodovini tega prelepega mesta, ki so ga opevali in častili pisatelji, pesniki in glasbeniki, ne samo češki. V Čedadu niso v tem sklopu pozabili na nedavno umrlega književnika in zelo priljubljenega politika Vaclava Havla. Mittelfest pa ne bo samo Praga. V nizu prireditev Risvegli (Prebujenja) velja omeniti nastop mednarodno uveljavljene italijanske plesalke Eleonore Abbagnato, ki bo protago-nistka baleta po glasbi in koreografijah ruskih ustvarjalcev. Čedad bo gostil tudi poezijo Pier Paola Pasolini-ja, Paula Celana, Biagia Marina in Ja-roslawa Mikolajewskega. Tudi letos bo poskrbljeno za jazz ter bolj sodobne kulturne in gledališke pristope. V Čedadu tako pričakujejo glasbenike Stefana Bollanija, Glauca Venierja in Čeha Milana Svobodo, posebno pozornost pa so prireditelji namenili nedavno preminulemu tržaškemu glasbeniku Leliu Luttazziju. Njegove pesmi in skladbe bo izvajal prijatelj Franco Cerri, gledališki in filmski igralec Massimo Ghini pa bo bral odlomke iz Luttaz-zijevega romana, ki je izšel po njegovi smrti. Mittelfest ne zanemarja politike in aktualnosti. Politolog in publicist Ernesto Galli Della Loggia bo s pomočjo režiserja Sandra Lombar-dija predstavil publiki lik znanega italijanskega novinarja Indra Monta-nellija. Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo in odbornik za kulturo Elio De Anna sta letošnjemu Mittelfestu zagotovila 900 tisoč evrov deželne finančne podpore. Preostala sredstva bodo, kot vedno, prispevali lokalni in vsedržavni sponzorji, banke in krajevne ustanove. Včerajšnja predstavitev letošnjega Mittelfesta na Inštitutu za češko kulturo v Milanu MARIBOR Razstavljene likovne podobe sinagoge V mariborski sinagogi so včeraj odprli razstavo izbranih likovnih del na temo Podobe mariborske sinagoge. S tem se je zaključil mednarodni likovni natečaj, ki je bil zasnovan v sklopu obeleževanja desetletnice delovanja tega kulturnega centra. Svoja dela so prispevali umetniki iz Slovenije, Nemčije, Italije, Avstrije in s Hrvaške. Mariborska sinagoga je eden najpomembnejših spomenikov judovske kulturne dediščine na slovenskih tleh in obenem ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednjeevropskem prostoru. Zgrajena je bila v 14. stoletju, po izgonu Judov iz mesta leta 1497 pa je bil objekt preurejen v katoliško cerkev, kasneje pa je stavba nekaj časa služila tudi kot vojaško skladišče. V začetku 90. let prejšnjega stoletja so se pričela obsežnejša obnovitvena dela, ki so se zaključila decembra 1999. S sinagogo zdaj upravlja Center judovske kulturne dediščine. UKVE - Glasbena Matica glasbena šola Tomaža Holmarja Koncert za slovo od šolskega leta Podružnica GM v Kanalski dolini letos zelo aktivna - Številni nastopi - Letos bo šola prvič delovala tudi v poletnem času Gojenci GM so na zaključnem koncertu pokazali, česa so se letos naučili S kratkim in prijetnim glasbenim srečanjem so se gojenci Glasbene matice glasbene šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini v prostorih SKS Planika v Ukvah poslovili od tekočega šolskega leta. Gojenci so pokazali kaj so se naučili med šolskim letom. Zaigrali so Bachove in Beethovnove skladbe kakor tudi skladbe sodobnih avtorjev. Pred srečanjem so potekali tudi preverjanja znanja in izpiti ob prisotnosti ravnatelja Bogdana Kralja. Delovanje podružnice Glasbene matice je bilo tudi v pravkar končanem šolskem letu zelo bogato. Poleg mesečnih internih nastopov so se gojenci aprila v Beneški palači v Naborjetu predstavili na spomladanskem koncertu s skladbami velikih mojstrov iz baroka, klasicizma in impresionizma ter s skladbami sodobnejših skladateljev. Nekaj gojencev se je med šolskim letom udeležilo tekmovanj ter sodelovalo na akademijah in internih nastopih podružnic Glasbene matice v FJK. Šola je organizirala tudi 38. Srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, tradicionalno srečanje med vsemi petimi Gorenjskimi šolami, slovensko glasbeno šolo iz Celovca ter podružnice iz Kanalske doline. Letos bo šola prvič v Kanalski dolini delovala tudi v poletnih mesecih, ker se bo nekaj gojencev pripravljalo na izpite na videmskem glasbenem konservatoriju meseca septembra in to v sklopu pred kratkim podpisanega dogovora med Glasbeno matico in Konservatorijem Tomadini iz Vidma. Sledila naj bi tudi glasbena delavnica za vse gojence šole. Učitelj klavirja in harmonike podružnice GM v Kanalski dolini je prof. Manuel Figheli. R.B. LIKOVNA UMETNOST - V nedeljo so v nekdanji ribarnici v Trstu zaprli veliko razstavo goriških in tržaških umetnikov Razprta obzorja si je ogledalo 5.656 ljudi Organizator KB 1909 zadovoljen z obiskom - Največ obiskovalcev iz Trsta, okrog 500 iz Slovenije, nekaj pa celo iz ZDA in Avstralije - Tudi 30 vodenih ogledov 5.656 obiskovalcev. Toliko so jih zabeležili med skoraj dvomesečnim odprtjem razstave Razprta obzorja - umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo, ki je bila med 21. aprilom in 17. junijem na ogled v nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju. Za- misel goriške družbe KB 1909, da bi širši javnosti predstavila svojo bogato umetniško zbirko tržaških in goriških slikarjev, je očitno naletela na plodna tla. In vzbudila zanimanje pri mnogih, predvsem tržaških radovednežih. Razstavo so si ogledali tudi člani odbora, ki podeljuje Prešernove nagrade. Desno eno od razstavljenih del: Cvetko Ščuka -Barkovlje kroma Podatki o obisku, ki so nam jih posredovali organizatorji, namreč kažejo, da je Trst dobro sprejel največjo retrospektivno razstavo »zamejske« umetnosti. Razstavo so si ogledali predvsem Tržačani in Trža-čanke, a tudi ljudje iz drugih krajev Furlanije Julijske krajine. Več kot petsto ljudi je prišlo iz Slovenije; v ljubljanskem Cankarjevem domu je tačas kot znano na ogled tudi sestrska razstava o tržaških slikarjih, ki so jo zaradi velikega zanimanja podaljšali do 25. avgusta. Veliko obiskovalcev je bilo tudi iz Lombardije in Veneta, a tudi iz bližnje Avstrije in bolj oddaljene Nemčije. Tržaško in goriško slikarsko produkcijo pa so spoznali celo ljudje iz Izraela, Ekvadorja, Združenih držav Amerike, Kanade in Avstralije. Marsikdo je svoje pozitivne vtise zapisal v spominsko knjigo. Veliko zanimanje so vzbudili tudi vodeni ogledi: skupno jih je bilo kar 30. Daleč največji obisk so zabeležili 22. aprila, prvo nedeljo po odprtju, ko se je v Salone degli Incanti podalo skoraj štiristo ljudi (natančneje 392), 254 obiskovalcev pa se je odločilo, da bo med stenami nekdanje glavne ribarnice preživelo dan osvoboditve (25. april). Tržaški del Razprtih obzorij se je torej uspešno zaključil. Za njimi pa ostaja bogat večjezični katalog, ki je na prodaj v Tržaški knjigarni. (pd) / SVET Petek, 22. junija 2012 1 1 ŠPANIJA - Po podatkih dveh neodvisnih revizij bančnega sistema Za banke v najslabšem primeru 62 milijard evrov Gospodarski minister De Guindos: Madrid bo prosil evrsko območje za pomoč »v naslednjih dneh« MADRID - Španske banke v najslabšem primeru potrebujejo 62 milijard evrov, kažejo izsledki danes objavljenih neodvisnih revizij bančnega sistema te velike članice območja evra. Španija naj bi območje evra za pomoč pri dokapitalizaciji bank uradno zaprosila v prihodnjih dneh, evrske države pa so ji pripravljene pomagati z do 100 milijardami evrov. Del v začetku maja predstavljene reforme španskega bančnega sistema je bilo tudi imenovanje dveh neodvisnih družb, ki sta natančno raziskali izpostavljenost španskih bank poku nepremičninskega balona oziroma obseg slabih naložb. Gre dejansko za neke vrste neodvisen obremenitveni test španskih bank. To nalogo sta opravili dve svetovno priznani svetovalni družbi, nemška Roland Berger in ameriška Olivier Wyman. Prva je ocenila, da španske banke v primeru uresničitve osnovnega scenarija, torej pričakovanega razvoja dogodkov v gospodarstvu, potrebujejo 25,6 milijarde evrov svežega kapitala, v primeru najbolj negativnega razvoja dogodkov pa bi vsota narasla na 51,8 milijarde evrov. Ameriški revizor pa meni, da bi ob osnovnem scenariju španske banke potrebovale od 16 do 25 milijard evrov, v primeru črnega scenarija pa od 51 do 62 milijard evrov. Rezultate je na novinarski konferenci v Madridu predstavil namestnik guvernerja španske central- ne banke Fernando Restoy, ki je pri tem opozoril, da je po teh ocenah tudi vsota v primeru najbolj črnega scenarija razvoja dogodkov v španskem gospodarstvu nižja od 100 milijard evrov, kolikor je zgornja meja, ki jo je za pomoč pripravljeno odšteti območje evra. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Fernando Jimenez Latorre pa je pojasnil, da je šlo pri reviziji za proučitev odpornosti španskega na različne hipotetične scenarije. Pri tem je šlo po njegovih besedah pri črnem scenariju za simulacijo zelo resnega poslabšanja razmer v gospodarstvu in na nepremičninskem trgu. Madrid bo za pomoč španskim bankam uradno zaprosil "v prihodnjih dneh", je včeraj ob prihodu na zasedanje evroskupine v Luksemburgu povedal španski gospodarski minister Luis De Guindos. Pričakovalo se je sicer, da bo Španija prošnjo predstavila včeraj na zasedanju finančnih ministrov držav v območju evra in da bodo ti nato razpravljali o podrobnostih pomoči. "Gre le za formalnost. Danes smo tu, da pojasnimo, kakšne so razmere v španskem bančnem sektorju," je dejal De Guindos. Španski minister je tako včeraj kolegom predstavil sklepe revizij, nato pa naj bi pripravili naslednje korake za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra. (STA) Španski minister De Guindos in šef skupine evra Juncker TRAJNOSTNI RAZVOJ - Konferenca se bo končala danes Udeleženci razvojne konference ZN v Riu de Janeiru že sestavili sklepno izjavo RIO DE JANEIRO - Vladni predstavniki velike konference ZN o trajnost-nem razvoju v brazilskem Riu de Janeiru so se v sredo zvečer dogovorili o sklepnem besedilu konference, ki se bo končala šele danes. Pomanjkanje podrobnosti o poteh do ciljev pa sproža kritike nevladnih organizacij. "Nismo dobili vsega kar si želimo, vendar pa je potrebno priznati, da so v sklepni dokument vključena skupna pričakovanja, na katerih lahko gradimo," je sklepni dokument konference na 49 straneh opredelil minister za trajnostni razvoj DR Konga Henri Džombo. Največji svetovni vrh o razvoju in zaščiti okolja od leta 1992, je zadovoljil le nepopravljive optimiste, vse druge pa razočaral. Svet, ki je na poti do prebivalstve-ne in okoljske katastrofe, se še ni pripravljen konkretno spopasti z izzivi, ampak potrebuje več razprav ter pogajanj. Problem je le v tem, da časa zmanjkuje. Program ZN za okolje (Unep) je v svojem petem poročilu o obetih za globalno okolje, ki je bil neke vrste zdravstveni pregled planeta pred konferenco v Riu opozoril, da lahko rast prebivalstva in s tem povezana povečana potrošnja naravnih virov planetu povzroči nepopravljivo škodo. "Do leta 2050 bo na svetu devet milijard ljudi. Globalna ekonomija požira vse več virov in če se bo to nadaljevalo, bo prišlo do doslej še ne videne škode," opozarja izvršni direktor Unepa Achim Steiner. Sklepna deklaracija vrha, ki je bila potrjena v sredo ponoči, dokončno pa bo v petek ob koncu konference v Riu, je polna dobrih načrtov glede tega, kaj vse je potrebno storiti za trajnostni razvoj in zavarovanje okolja, vendar prazna glede podrobnosti, kako načrte uresničiti. To je razočaralo celo paleto nevladnih organizacij, od okoljevarstvenih, sindikalnih, znanstvenih, kmetijskih in celo žensk ter do-morodnih skupin, ki so v dokumentu posebej omenjeni. Besedilo pravi, da je potrebno za traj-nostni razvoj, porabo in proizvodnjo mobilizirati finančne vire in šele določiti cilje. Med pogajanji glede vprašanja odprave energetske revščine se je omenjala številka 50 milijard na leto do leta 2030, vendar tega v sklepnem dokumentu več ni. Prav tako ni določene vsote za poseben sklad za trajnostni razvoj, ki bi nerazvitim državam pomagal preskočiti prepad do razvitega sveta. Na tem bo delala 30-član-ska medvladna skupina do leta 2014, ko mora podati poročilo. Glede naslednika razvojnih ciljev Deklaracije tisočletja, to je ciljev za trajnostni razvoj, prav tako ni nič Brazilska predsednica Dilma Rousseff in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon na konferenci ansa določenega razen tega, da se bo odprl medvladni proces za napredek na septembrskem zasedanju nove Generalne skupščine ZN. Pred konferenco Rio+20 so bile ambicije, da se iz Unepa naredi posebna agencija ZN, po modelu Svetovne trgovinske organizacije (WTO), vendar pa zaradi nasprotovanja ZDA, ki ne želijo nove mednarodne agencije s pooblastili nad državami članicami ZN, iz tega za zdaj še ne bo nič. Jeseni naj bi se v New Yor-ku dogovorili o "utrditvi in nadgradnji" Unepa. Tudi glede odprave subvencij za fosilna goriva, s čimer bi do leta 2020 za pet odstotkov zmanjšali porabo energije in za šest odstotkov izpuste ogljikovega dioksida, ni konkretnih ciljev. Sklepna deklaracija je malce bolj konkretna glede zaščite ribjih zalog, boja proti eroziji obalnih območij ter zaščite pomorskega okolja. Vendar pa so ZDA, Japonska, Kanada, Rusija in Venezuela preprečile pot proti neki novi mednarodni strukturi, ki bi bdela nad upravljanjem z odprtimi morji. Deklaracija je sicer obilna s pozivi po izboljšanju dobrih praks na prostovoljni ravni. Opevani koncept "zelene ekonomije" naj vsaka država uresničuje po svoje. Konferenca v Riu je prav tako dobila tudi več kot 400 javnih in zasebnih zavez o trajnostnem razvoju, kar vsaj dokazuje, da se o pojmu vse bolj govori in razmišlja, zato napredek v prihodnjih letih ni izključen. (STA) Barroso: Grčija bo spoštovala zaveze in ohranila evro BRUSELJ, ATENE - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj toplo pozdravil novico o sestavi nove grške vlade, ki lahko po njegovih besedah računa na široko podporo parlamenta. To je "jasen signal odločenosti Grčije, da bo spoštovala zaveze in ostala v območju evra", je menil. Tri stranke nove koalicijske vlade, desnosredinska Nova demokracija, socialistična Pasok in zmerno leva stranka Dimar, pa so včerajv prvi izjavi sporočile, da si bodo prizadevale za spremembo programa pomoči in obenem za zaščito položaja Grčije v območju evra. Nova grška vlada je prisegla sinoči. Deset mrtvih v nesreči vojaškega letala v Indoneziji DŽAKARTA - V nesreči letala tipa fokker F-27 indonezijske vojske, ki je včeraj strmoglavilo na stanovanjsko četrt na vzhodu prestolnice Džakarta, je umrlo vseh sedem ljudi na krovu letala in še trije ljudje na tleh, je sporočil tiskovni predstavnik indonezijskih letalskih sil. Še dvanajst ljudi je bilo ranjenih, od tega dva huje. Iz razbitin so sicer sprva rešili eno hudo poškodovano osebo, ki pa je kasneje podlegla poškodbam, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot je povedal tiskovni predstavnik indonezijskih letalskih sil Asman Yu-nus je letalo prevažalo le sedem članov posadke in na njem ni bilo drugih potnikov. "Šlo je za rutinski let, namenjen usposabljanju posadke, letalo pa je strmoglavilo na stanovanjski kompleks vojske," je še pojasnil. V stanovanjskem kompleksu so umrli trije ljudje - dva otroka in njuna varuška, še 12 pa je ranjenih. Tožilstvo za Breivika zahteva psihiatrično oskrbo OSLO - Tožilstvo je včeraj v Oslu za norveškega množičnega morilca An-dersa Behringa Breivika, ki je lani ubil 77 ljudi, zahtevalo psihiatrično oskrbo in ne zaporne kazni. Obstaja namreč dovolj dokazov za dvom v Breivikovo duševno zdravje, je v sklepnih besedah dejal tožilec Sven Holden. Tožilstvo je v sklepnem nagovoru ocenilo, da Breivik med napadom ni bil prišteven oziroma da ni dovolj dokazov o njegovi prištevnosti brez vsakršnega dvoma. Če bo sodišče vendarle presodilo, da je Breivik kazensko odgovoren za svoja dejanja, potem naj ga obsodi na 21 let zapora, kar je najvišja možna kazen na Norveškem, je še predlagal tožilec. (STA) SIRIJA - Vojska je včeraj silovito obstreljevala mesti Homs in Kuseir Sirski vojaški pilot na krovu miga-21 prebegnil v Jordanijo in zaprosil za azil AMAN - Na sever Jordanije je včeraj skupaj z bojnim letalom priletel nek sirski vojaški pilot in zaprosil za politični azil, so sporočile oblasti v Ama-nu. Vojak je dezertiral iz sirske vojske, zveste režimu predsednika Bašarja al Asada. V Damasku so ga že označili za izdajalca in zahtevali letalo nazaj. "Pilot je zaprosil za politični azil v Jordaniji," je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil tudi tiskovni predstavnik jordanske vlade Samih Majtah. Kasneje je predstavnik jordanske vlade v Amanu sporočil, da bo pilot lahko ostal v Jordaniji "iz humanitarnih razlogov". Dodal je, da bi pilota, če bi ga vrnili v Sirijo, zelo verjetno mučili, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot so sporočile jordanske zračne sile, je sirsko letalo ruskega izvora mig-21 v Jordaniji zasilno pristalo v zračni bazi v mestu Mafrak ob 9.45 po srednjeevropskem času. Po navedbah sirske državne televizije so sirske oblasti stik Sirsko letalo ruskega izvora mig-21 s pilotom, šlo naj bi za polkovnika Hasana Mereja al Hamadeja, izgubile, ko se je nahajal v bližini južne sirske meje ob 9.34 po srednjeevropskem času. V Damasku so ga že označili za izdajalca, od Jordanije pa zahtevajo vrnitev letala, s katerim je pilot prebegnil. "Pilot je dezerter in izdajalec lastne do- movine," je za sirsko televizijo dejal obrambni minister in hkrati napovedal, da pilota doma čaka vojaško sodišče. V Jordaniji se za zdaj še niso odzvali, kaj bodo storili s sirskim vojaškim letalom, še navaja AP. So pa prebeg sirskega pilota pozdravili v ZDA. V Was-hingtonu so izrazili upanje, da ne bo zadnji, ki se bo odločil "narediti pravo stvar" in dezertirati iz sirske vojske, še poroča AFP. V Jordanijo se je pred nasiljem v Siriji po navedbah jordanske vlade zateklo več kot 120.000 ljudi. Po podatkih Združenih narodov pa naj bi se v Jordanijo sicer zateklo 20.000 Sircev. Sirska vojska je medtem včeraj silovito obstreljevala nekatere predele mest Homs in bližnjega Kuseira. Gre za predele, ki so jih pred tem zavzeli uporniki, pri čemer so bili ubiti številni vladni vojaki. Sirski vojaki skušajo sedaj z vso silo znova prevzeti nadzor nad njimi. Za Sirijo je bil sicer včeraj eden najbolj krvavih dni. (STA) 1 2 Petek, 22. junija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu Enrico Gherghetta BUMBACA Dino De Antoni BUMBACA »Atentat na družino«. To meni goriška nadškofija o sklepu pokrajinskega odbora, ki se je izrekel za uradno priznanje istospolnih partnerskih zvez. Odločitev pokrajinske uprave, ki bo tudi pozvala parlament, naj ne zavlačuje s postopkom glede homoseksualnih porok, je v očeh predstavnikov nadškofije »dejanje, ki ne spoštuje edinstvenosti družine in temeljne vrednosti, ki jo ima za družbo.« V sklepu pokrajinskega odbora piše, da je naloga pokrajinske uprave tudi ta, da zagotavlja vsem državljanom iste pravice ne glede na njihovo spolno nagnjenje. Isto-spolne partnerje diskriminira tudi država, ki jim ne priznava enakega pravnega oz. socialnega varstva kot heteroseksualnim parom. Kdor bi si želel priznanja zveze z isto-spolnim partnerjem, bo na pokrajini po novem lahko zaprosil za potrdilo (sicer brez vsakršne zakonske vrednosti), ki ga bo podpisal predsednik ali njegov namestnik. V sklepu pokrajine je kot rečeno tudi poziv parlamentu, naj zakonsko uredi vprašanje poroke med istospolnimi, ki mora biti priznana tako kot zveza med moškim in žensko. »To je pravi atentat na družino, ker ne priznava njene posebne identitete. Le-te ni mogoče - tudi na podlagi javnega prava -pripisati drugim oblikam zvez in skupnega življenja. Razmišljati ne le o priznavanju, ampak celo o izenačenju dveh tako različnih realnosti, kot sta poroka (s svojo temeljno socialno funkcijo) in zelo posebna čustvena zveza, kot je tista med ljudmi istega spola, je nerazumno. Če je cilj premostitev diskriminacij, ki si je seveda želimo, predvsem ko gre za tisto odurno obliko diskriminacije, ki temelji na spolni usmeritvi in identiteti, potem sta javno priznanje istospolnih zvez in predvsem njihovo izenačenje z družino krivični in celo škodljivi,« piše nadškofija in nadaljuje: »Javna uprava, ki zahteva to izenačenje, se zavzema za pravo krivico, ki temelji na nezmožnosti prepoznavanja različne socialne vrednosti, ki jo imata zakonska oz. čustvena in spolna zveza. Značilna in edinstvena vrednost zakona ni v čustvenem razmerju med zakoncema, pač pa v tem, da onadva - po možnosti na podlagi čustvenega odnosa - prevzemata javno vlogo (z vsemi pravicami in dolžnostmi), brez katere družba ne more obstajati. Gre za prevzem odgovornosti, ki izhajajo iz poroke in ki omogočajo nastanek mreže solidarnosti med različnimi družinami in generacijami.« Nad-škofija opozarja, da se iz zakona ne rojevajo le otroci, pač pa tudi sorodstva, kar omogoča gradnjo socialnega tkiva, ki jih druge zveze - npr. prijateljstvo - ne morejo nadomestiti. »Sobivanja in homoseksualnih zvez ni mogoče primerjati z družino, ki temelji na poroki,« menijo na nad-škofiji in pojasnjujejo, da »preko poroke pravo priznava, da ima družinska zveza med dvema osebama pomen, ki presega njuno voljo, kar je pogoj za zaščito, ki ji je namenjena.« Nadškofija dalje ocenjuje, da bi uresničitev zahteve pokrajine ustvarila »pravno umetnijo, ki je tudi istospolni pari ne potrebujejo in ne zahtevajo.« Na nad- škofiji so prepričani, da zahteva pokrajine obljublja na papirju »socialno valenco, ki je v resnici kljub dobri volji ni mogoče doseči«, ter da bi lahko imela nasproten učinek oz. povečanje homofobije. Krščanska skupnost, pravijo na nadškofiji, vidi v zakonu tudi zakrament, od institucij pa zahteva njegovo zaščito zaradi »antropološkega pomena, ki ga ima«. (Ale) GORICA - V Lurd tudi iz nadškofije De Antoni: Romanje ljudi združene Evrope Slovenska čipkarica izdelala prt iz čipk z vsega sveta Nadškof Dino De Antoni je včeraj predstavil letošnje romanje z Unitalsijem v Lurd. Začelo se bo 23. junija. Goriška nadškofija spada v sekcijo Unitalsi Triveneto, sama pa sestavlja podsekcijo Gorica. Njen predsednik Fabio Montanar je povedal, da je Unitalsi v Gorici dejaven od leta 1948 ter skrbi za bolne, onemogle in ljudi v težavah skozi vse leto. Goriška podsekcija organizira vsako leto romanja v Lurd, Loreto, Fa-timo in Sveto deželo. Romanje v Lurd je običajno najštevilčnejše. Tudi letos ga bo vodil nadškof De Antoni. Skupno se bo na pot odpravilo 321 oseb z vlakom in 149 z letalom. Med njimi bo 87 romarjev iz Slovenije. Sodelovanje goriške Unitalsi s Slovenijo se je v zadnjih šestih letih zelo utrdilo. Že drugič se bo goriškega romanja udeležila tudi skupina bolgarskih romar- jev. Med romarji bo 160 bolnikov, 152 spremljevalcev (med temi je 55 pomočnikov, 67 sester, 7 bolničarjev, 7 zdravnikov, 2 lekarnarja, 14 duhovnikov), zdravih romarjev bo 158. V Veroni bo na vlak stopilo še 160 romarjev podsekcije iz Bocna. Štandreški župnik in hkrati član Uni-talsija Karlo Bolčina je včeraj povedal, da bodo nesli v Lurd prt iz čipk, ki ga je slovenska čipkarica sestavila iz 250 koščkov čipk žensk iz vsega sveta. Darovali ga bodo lurški baziliki. Nadškof je poudaril, da bo to pravzaprav romanje združene Evrope, saj bodo romarji govorili italijansko, slovensko, furlansko, latinsko, nemško, la-dinsko in bolgarsko. Obenem bomo predstavljali še OZN, je dodal De Antoni, saj bomo nesli prt, ki so ga izdelale roke iz vsega sveta. GORICA - Dino De Antoni je prišel pred trinajstimi leti Nadškof čaka na upokojitev, julija naj bi bil znan naslednik Goriška bi lahko že letošnjo jesen dobila novega nadškofa. Dino De Antoni bo 12. julija letos dopolnil 76. leto starosti, od svojega 75. leta pa napoveduje, da čaka na upokojitev. Še marca letos je izjavil, da je nadškof v »podaljšku«. Čeprav se izmika vsakemu vprašanju o tem, kdaj bi lahko prišlo do imenovanja naslednika - še včeraj je dejal, da ga v Rimu nagovarjajo, naj se mu ne mudi -, v dobro obveščenih krogih pravijo, da naj bi bilo ime novega nadškofa znano julija letos. V tem primeru je pričakovati, da bo do zamenjave prišlo jeseni. Že nekaj časa krožijo razna imena morebitnih naslednikov, iz istih krogov pa je slišati, da naj ne bi bil nihče iz dežele Furla-nije-Julijske krajine in naj bi izbira padla na enega izmed pomožnih škofov v Milanu. Dinu De Antoniju teče trinajsto leto nadškofovanja v Gorici. Rojen je leta 1936 v Chioggi kot dvanajsti otrok v ribiški družini. »Svojo krščansko vzgojo dolgujem staršem, župniji na poseben način pa tudi sa-lezijanskemu oratoriju v Chioggi, ki sem ga obiskoval od sedmega leta do mašniškega posvečenja. Salezijansko življenje so bile moje mladostne sanje, Don Bosco pa ideal duhovnika. Toda okoliščine so prinesle, da sem leta 1960 postal škofijski duhovnik,« pripoveduje o sebi. V Chioggi je obiskoval osnovno in srednjo šolo ter bogoslovje. V tamkajšnjem semenišču je bil profesor ter v tamkajšnji stolnici župnik in spovednik, na tamkajšnji škofiji generalni vikar. V Rimu je štu- ŠTANDREŽ - Huda nesreča v Ulici San Michele Avto zbil kolesarja Obležal je trideset metrov od kolesa - Osemdesetletnega C.A. so s helikopterjem odpeljali na Katinaro Osemdesetletni Goričan je bil včeraj hudo ranjen v prometni nesreči, ki se je zgodila nekaj pred deveto uro v Ulici San Michele med Štandrežem in Rojca-mi. C.A., ki je stopil na kolo, potem ko je v tamkajšnjem baru Un Attimo kupil časopis, se je s svojim kolesom peljal proti svojemu domu v Ulici Pola, ko je po Ulici San Michele v nasprotni smeri pridrvel 26-letni I.V. s svojim avtomobilom Toyota yaris in ga zbil. Kolesarju, ki je obležal kakih 30 metrov od svojega kolesa, je nudila pomoč rešilna služba 118 iz Gorice, kmalu pa je bil na kraju tudi rešilni helikopter, ki je ranjenca prepeljal v bolnišnico na Katinaro. Na zdravljenje so ga sprejeli na oddelku za oživljanje. Voznik, ki je rojen na Maldivih, a živi v Gorici, se ni hudo poškodoval, bil pa je močno pretresen. Sile javnega reda so ga preizkusile z alkotestom, zgleda pa, da mladenič ni zaužil alkohola. Cesta je bila zaprta skoraj eno uro, redarji, ki preučujejo okoliščine nesreče, pa so preusmerjali promet. Goriški sodnik je odredil zaplembo vozil. (Ale) ROMANS - Zaradi izsiljene prednosti Motorist v bolnišnici po trku z avtomobilom Dve lažje ranjeni osebi v verižnem trčenju na goriških Majnicah V Romansu se je včeraj zjutraj zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodoval motorist, ki so ga zaradi lažjih poškodb sprejeli na zdravljenje v goriški bolnišnici. V nesrečo sta bila vpletena avtomobil in cestni motor, ki sta trčila na križišču med Ulico Modolet in Ulico Castelliere. Nesreča se je zgodila okrog 7.45: motorist, čigar ime ka-rabinjerji iz Gradišča še niso posredovali, je peljal po Ulici Castel-liere v smeri proti Ulici Aquileia, na križišču z Ulico Modolet pa mu je verjetno izsilil prednost mladi voznik avtomobila Fiat punto, ki je bil namenjen v šolo, kjer opravlja maturitetni izpit. Na kraj je prišla rešilna služba 118, ki je lažje ranjenega motorista prepeljala v goriško bolnišnico. Do prometne nesreče je včeraj pozno popoldne prišlo tudi na Majnicah. Na križišču med državno cesto 351, Ulico Mochetta in Ulico Campagna Bassa, kjer deluje picerija Tre Stelle, je prišlo do verižnega trčenja, v katerem sta bili lažje ranjeni dve osebi, ki jih je rešilna služba 118 odpeljala na pregled v goriško bolnišnico. Promet je bil dalj časa oviran. (Ale) GORICA - Oster nastop nadškofije zaradi priznanja istospolnih partnerskih zvez Pokrajina »izobčena«: »Atentat proti družini« Izenačenje med zakonom in homoseksualnim parom »krivično« in potencialno »škodljivo« STEVERJAN Potrditev dejstva, da glasba združuje Vfr m. » m i f lili MH ¡HHbJ J i I_ diral cerkveno pravo in povabili so ga, da bi postal član državne skupine za proučevanje zgodovine, a je zaradi drugih obveznosti moral odkloniti to delo. Leta 1999 je bil imenovan za goriškega nadškofa in se začel učiti slovenščine. Pokazal je veliko odprtost do Slovencev in posluh za potrebe ljudi, ki živijo na tako prepišnem območju, kot je Goriška. Ko so bili goriški Slovenci pod udarom italijanskih nacionalistov, je znal dvigniti svoj ugledni glas v bran sožitja in v korist pomiritve duhov. Odraz njegove pozornosti je tudi dosledna uporaba slovenščine v svojih nagovorih, nadškofijski dvorec pa že itak krasi plošča z dvojezičnim napisom. Po upokojitvi ne bo ostal v Gorici, a se bo vrnil v rodno Chioggio. Z Dvora razgled na Brda V parku števerjanskega Dvora bo nocoj poseben glasbeni dogodek, ki želi biti dobrodošlica poletju. Na kraju s prelepim razgledom na Brda bo nastopila 75-članska Mladinska filharmonija Nova iz Nove Gorice. Pod taktirko Simona Perčiča bo izvedla The Queen Symphony. Dosedanje izvedbe so bile vsakič deležne pohval in laskavih ocen. Dogodek pa ima še dodatno razsežnost, ki zasluži poudarek. Koncert bo odraz kulturnega sodelovanja med Gorico in Novo Gorico ter med občinama Števerjan in Brda, k sodelovanju pa pristopa tudi novorojeno društvo Goriška vinska cesta z domačimi okusi. Poleg tega so se pri organizaciji dogodka povezale vse osrednje slovenske ustanove na Goriškem: center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica, Arsatelje, Glasbena matica, Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete. Vključena sta seveda tudi »stebra« krajevnega kulturnega in prosvetnega dela - društvi F.B. Sedej in Briški grič. Pokrovitelji so krovni organizaciji SKGZ in SSO, pokrajina Gorica ter občini Števerjan in Brda. V zadnjih 25 letih je bila Goriška prizorišče cele vrste glasbenih dogodkov, pri katerih je slovenska kulturna stvarnost odigrala vlogo protagonista. Naj omenimo koncerte na goriškem gradu in koncerte na meji od leta 2004 dalje. Po letu 2009 je večina teh pobud zamrla, saj sedanja goriška uprava za koncerte na skupnem trgu ni pokazala zanimanja, kvečjemu obratno: župan Ettore Romoli se ga načrtno izogiba. V Števerjanu se torej drevi začenja novo poglavje odmevnih prireditev v znamenju širokega sodelovanja in glasbe. Tokrat bo koncert v Brdih, v prihodnje pa bi lahko prizorišča poiskali tudi na drugih su-gestivnih lokacijah goriške pokrajine, kjer je prisotna slovenska narodnostna skupnost: od Gorice, Doberdoba in Sovodenj do Ronk, Tržiča, Krmina in Dolenj. Lahko bi bila zaobjeta tudi videmska pokrajina. Šte-verjanski Dvor je seveda odličen začetek, ravno tako tudi glasba Queenov, ki bo znala privabiti različne generacije. Dogajanje se bo nocoj začelo ob 20. uri, ko bodo goste pričakali ponudniki iz vrst združenja Goriška vinska cesta, ki je k sodelovanju privabilo ustanovo Movi-mento del Vino FJK. Pred koncertom pa tudi med njim in po njem bodo ponujali de-gustacije vin in domačih dobrot. Orkester bo na vrsti ob 21. uri. Za vstop bo treba odšteti 8 evrov, mladina do 18. leta pa 3 evre; vstopnice so naprodaj v Kulturnem centru Lojze Bratuž in v Kulturnem domu. V primeru dežja bo koncert v centru Bratuž. Igor Komel / GORIŠKI PROSTOR Petek, 22. junija 2012 13 GORICA - Novosti pri izposoji koles v mestu »Bike sharing« po znižani ceni Kavcija bo stala pet evrov - Doslej privabili 67 uporabnikov Najbolj obiskana je izposojevalna postaja na trgu pred županstvom, sledijo železniška postaja, Travnik, Ulica Diaz in Drevored Oriani bumbaca SOLKAN - Na desnem bregu Soče Pustolovski park bodo odprli jutri Pustolovski park ob Soči bo javnosti odprt z jutrišnjim dnem, napoveduje Robert Krkoč, direktor podjetja ProAktiv iz Solkana, ki bo upravljalo z njim. Sprva bo odprtih 70 odstotkov površin, preostali del pa v prihodnjem tednu. Ažurne informacije o tem bodo objavljali na svoji spletni strani www.so-cafunpark.si. »Soča fun park« na desnem soškem bregu pri Solkanu je bil uradno že predstavljen, a so morali odprtje odložiti, ker jo je delavcem med pripravami zagodel dež. Zanj vlada veliko pričakovanje tudi na italijanski strani meje, od koder se je marsikdo že odpravil v Solkan, kjer pa je našel zaprt vhod in obvestilo o prestavljenem odprtju. Pustolovski park, ki se razprostira na 5.000 kv. metrih, je razdeljen na štiri oz. pet sklopov: poleg šolskega poligona, ki je obvezni del za vsakogar, ki obišče park, bodo na voljo še t.i. oranžna, modra in rdeča pot, ki se razlikujejo po težavnostnih stopnjah, ter spust pogum. Skupaj bo na voljo 39 postaj, ki so na različnih višinah pritrjene na drevesa. Atrakcija, ki je v Sloveniji ni podobne, bo 300-metrski spust po jekleni-ci z desnega na levi breg Soče, za doživetje pa bo poskrbela tudi vožnja z raf-ti tja in nazaj. Park so uresničili s ciljem, da ponudijo družinam in mladostnikom kakovostno preživljanje prostega časa. H® VB Poskusni spust pred nekaj dnevi k.m. Pred nekaj manj kot dvema mesecema je v Gorici začel delovati sistem za izposojo koles »Bike sharing«, v katerega je občinska uprava vložila okrog 170.000 evrov. Do 21. junija se je registriralo 67 uporabnikov, kar je po oceni mestne uprave dober rezultat, z uvedbo nekaterih izboljšav pa želita župan Ettore Romoli in odbornik Francesco Del Sordi doseči, da bi vse več Goričanov in turistov začelo uporabljati javna kolesa in s tem prispevalo k zmanjšanju prometa v mestnem centru. Doslej si je kartico, ki je na razpolago na uradu za stike z javnostmi v Ulici Garibaldi, priskrbelo 47 občanov, 20 izmed njih pa se za izposojo koles poslužuje kar nove deželne zdravstvene izkaznice (tiste, ki ima na desni strani natisnjen logotip z orlom). Med uporabniki je trenutno nekaj več moških (37 od 67). Najstarejši med njimi je župan Ettore Romoli, večina pa je rojena med leti 1960 in 1969 (18), med leti 1970 in 1979 (16) ter med leti 1980 in 1989 (13). Ob italijanskih državljanih se storitve poslužujeta tudi dva Kitajca, dva Paragvajca, dva Slovenca in en Nemec, ki imajo bivališče v Gorici. Doslej si je kartico nabavilo devet turistov (osem Slovencev in en Švicar), v prihodnosti, ko bo mogoče nalagati denar na kartice tudi v hotelih, trafikah in neposredno preko kreditne kartice na postajališčih, pa uprava pričakuje, da se bo veliko več turistov posluževalo storitve. Doslej so uporabniki kolesarili skupno 1880 minut; v povprečju je vsak izmed njih kolesaril vsaj 30 minut. Najbolj obi- skana je postaja na trgu pred županstvom, sledijo pa železniška postaja, Travnik, Ulica Diaz in Drevored Oriani. Kar 93,5 izposoj je trajalo manj kot 30 minut, kar pomeni, da so si uporabniki brezplačno izposodili kolo. Prišlo je tudi do dveh vandalskih dejanj: na enem kolesu so pretrgali žico zavor, na drugem pa so preluknjali zračnico. Največ uporabnikov, so še navedli občinski uradi, se pelje od železniške postaje do centra in obratno. »Nismo pričakovali, da se bo toliko ljudi registriralo. Kot smo že večkrat povedali, je storitev še v eksperimentalni fazi: na podlagi nasvetov uporabnikov bomo s časom lahko uvedli spremembe, da storitev čim bolj približamo potrebam,« je povedal Del Sordi in pojasnil, da so se za nekatere novosti že odločili. Za kavcijo in ključavnico ne bo več treba plačati 10 evrov, pač pa le pet. Uporabnikom, ki so se registrirali v zadnjih dveh mesecih, bodo pet evrov naložili na kartico ali zdravstveno izkaznico. Kolesa bodo opremili s košem, kot so svetovali nekateri uporabniki, nabavili pa bodo tudi pet otroških sedežev (enega za vsako postajo). »V primeru, da bo dežela odobrila projekt Pisus, bomo lahko nabavili dodatna kolesa - tudi električna - in uredili nove postaje,« je povedal Del Sordi in poudaril, da se želijo v sistem vključiti tudi nekatere druge uprave. Med temi je, kot smo že večkrat poročali, tudi novogoriška občina, ki bo postajo uredila pred Eda centrom. »Razmišljamo tudi o kolesih za otroke,« je še povedal odbornik. (Ale) GORICA-NOVA GORICA - Na Škabrijelovi-Erjavčevi Ko bodo rdeči stezi povezali, bo kolesarska pot čezmejna Goriški občinski odbor je včeraj odobril preliminarni projekt novega čezmejnega odseka kolesarske steze, ki bo povezovala Ra-fut in predor Bombi preko Ulice Giustinia-ni. Odsek kolesarske steze bodo uredili v okviru evropskega projekta Croctal - Krajina in čezmejne kolesarske poti, v katerem je občina Gorica partner, pokrajina Gorica pa nositeljica. Kdaj se bodo dela začela, je še težko napovedati, medtem pa začenjata goriška in novogoriška kolesarska mreža že dobivati podoben videz. Kolesarsko stezo v Ška-brijelovi ulici, ki se zaključuje pri bivšem mejnem prehodu, so pred dvema tednoma označili z rdečo barvo, ki je enaka tisti, s katero so začrtane novogoriške kolesarske steze. Goriški župan Ettore Romoli je povedal, da namerava goriška občinska uprava še naprej širiti in vlagati v kolesarske steze, še pred tem pa si želi, da bi se Goričani v čim večjem številu posluževali svojih in javnih koles, ki so na razpolago v okviru projekta »Bike sharing«. »Treba je spremeniti stil življenja. Avtomobil, če je le možno, je treba pustiti doma, in se v mesto odpraviti peš ali s kolesom,« je povedal župan. (Ale) Rdeča kolesarska pot v Novi Gorici In še nedokončana v Škabrijelovi v Gorici SOVODNJE - Šolsko leto je naokrog V vrtcu mačje leto Županja je otrokom tretjega letnika izročila diplomo in jim zaželela veliko uspehov Dogajanje v mačjem vrtcu bumbaca Šolsko leto je naokrog, zato so otroci sovodenjskega vrtca ponovno stopili na oder in na zaključni prireditvi prikazali to, kar so se letos naučili. Večer, ki je potekal sredi minulega tedna, se je začel s pozdravom predstavnice staršev Martine Šolc, ki je izpostavila vzgojno-didaktično ponudbo vrtca, nakar so se luči ugasnile in se je dvignil zastor. Za sovodenjske otroke je bilo leto mačje, saj so bile muce zlata nit učnega programa. Obravnavali so jih z vseh vidikov: od resničnih do pravljičnih. Na to temo sta vzgojiteljici Irena Raseni in Magda Nadlišek pripravili navdušujočo predstavo, na kateri so nastopali tako otroci kot učno in neučno osebje. Skupaj so prikazali, kako poteka življenje v mačjem vrtcu. Vhodna vrata zjutraj odklene Renata, nato prihitita kuharica Kristina in vzgojiteljica. Za dobro jutro si pripravijo kavo, prelistajo časopis, pokramljajo in že pozvoni prvi malček. Do devetih se igrajo, rišejo in listajo po knjižicah, nekoliko večji muci pa pridno pomagajo mlajšim. Sledi jutranje razgibavanje, ki ni dolgočasna telovadba. Vzgojiteljici namreč zapojeta navodila, na katera se »mladiči« radi odzivajo, tako da je razgibavanje v mačjem vrtcu hkrati tudi ples in igra. Nato je treba na delo: mladi muci in muce se učijo lepega slovenskega jezika, številk in ma- tematike ter petja, plesa, risanja in še marsičesa. Dogajanje na odru je bilo veselo in razigrano, otroci so se izkazali v petju, recitiranju, računanju in v plesnih točkah, publika pa jih je nagrajevala s ploskanjem. V dvorani je bila tudi sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je odhajajočim otrokom tretjega letnika podelila diplomo in jim zaželela veliko uspehov pri prehodu na šolo. Nazadnje se je Martina Šolc zahvalila vzgojiteljicam in neučnemu osebju za trud in požrtvovalnost, učiteljici glasbe Jani Drassich za razpoložljivost, pa še zadružni banki, občini, didaktičnemu ravnateljstvu, staršem in vsem, ki stojijo ob strani sovodenjskemu vrtcu. 1 2 Nedelja, 24. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Maturantje imajo za sabo tudi drugo pisno nalogo Spet zapore na hitri cesti Aristotel zahteven, matematika v dometu Na družboslovnem liceju Gregorčič ter zavodih Cankar, Zois in Vega v glavnem snov, ki so jo obravnavali Drevi bela noč proti nasilju Od 18. ure jutri do 20. ure v nedeljo, 24. junija, bodo zaprli prometu odsek hitre ceste Vileš-Gorica v smeri Gorice med izhodoma za Vileš in Gradišče, v obratni smeri pa odsek med štandreškim kro-žiščem in izhodom za Vileš. Po koncu del bo za obdobje treh mesecev zaprt vhod pri Vilešu v smeri Gorice. Po ukinitvi zapor bo promet stekel po novem vozišču v obe smeri. Obvoznice bodo označene. Centri proti nasilju nad ženskami so za danes organizirali t.i. belo noč z naslovom »Nessun dorma«. V goriški pokrajini bo pobuda potekala v Gradežu, na območju osrednje plaže GIT (Ulica Dante 72), med 18. in 20. uro. Pristopila sta centra SOS Rosa iz Gorice in Da donna a donna iz Ronk, kjer bodo vrata centra odprta vso noč. Brigada z novim generalom V kasarni Montesanto na Tržaški ulici v Gorici bo danes dopoldne general Maurizio Boni predal poveljstvo brigade Pozzuolo del Friuli svojemu nasledniku, generalu Vascu Angelottiju. Kombinacija knjig in okusov Na vrtu knjigarne LEG v Gorici bo danes ob 18. uri prvi dogodek iz niza »Li-bri da gustare« v sodelovanju s Štefanom Cosmo. Predstavljena bo knjiga »Friuli Venezia Giulia - Artisti e artigiani nella terra dell'oro« fotografa Lugija Vitaleja. t Maturantje včeraj na liceju Simon Gregorčič (levo) in na zavodu Ivan Cankar (desno) bumbaca Tudi druga preizkušnja je mimo. Maturantje slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so tako kot vsi ostali vrstniki v Italiji včeraj pisali drugo pisno nalogo, v kateri so morali pokazati svoje znanje iz predmetov, ki so značilni za posamezne šolske smeri. Naloge so bile dokaj zahtevne, še posebno prevod iz grščine na klasičnem liceju Trubar, po oceni profesorjev pa so bile v glavnem v dometu goriških maturantov. Licejci so se spoprijeli z odlomkom Aristotlovega dela De partibus animalium z naslovom Ne naključje, ampak smotrnost vlada v naravi. »Besedilo je zahtevno, saj gre za filozofsko delo, ob tem pa ima z morfološkega vidika kar nekaj posebnosti. Dijaki so imeli na razpolago štiri ure, kar ni veliko za tako dolg odlomek,« je povedala profesorica Nadja Marinčič. Nekoliko manj strogo je ministrstvo bilo pri sestavljanju naloge iz matematike, ki so jo pisali maturantje znan-stveno-tehnološke smeri liceja Gregorčič. »Naloga je bila precej zahtevna, vendar v dometu, saj gre za snov, ki je bila povezana z letošnjim programom. Lani je bila naloga pretirano zapletena, tokrat pa so dali možnost dijakom, da se izkažejo,« je poudarila profesorica Martina Gergolet. Dijaki petega razreda družboslovne smeri liceja Gregorčič so kot vsako leto pisali nalogo iz družbenih ved. Izbrati so morali in razviti dve od štirih predlaganih tem: prva je bila citat iz knjige Izbira Renate Salecl, druga tema je bila socialna neenakost v globaliziranem svetu, tretja odlomek o sodobni navajenosti na tragedijo, četrti naslov pa je bil posvečen položaju žensk v družbi in poklicih. »Večina dijakov je izbrala prvi in četrti naslov, obravnavali pa smo tudi ostali dve temi,« je povedal profesor Viljem Gergolet. Maturantje zavoda Vega so pisali nalogo iz informatskih sistemov. Spoprijeli so se z načrtom »Abacus«, pri katerem so morali vzpostaviti sistem pošiljanja in objave podatkov, povezanih z avtomobilsko dirko. »Fantje menijo, da bo šlo,« nam je zaupal profesor Marko Marčetič. Maturantje zavoda Zois so pisali precej zahtevno nalogo iz gospodarskega poslovanja. V obveznem delu so morali sestaviti bilanco, nato pa so morali razviti še eno točko. Izbirali so med knjigovodskimi vknjižbami, dopolnilno noto in prikazom odmikov od načrtovanih prodaj, po besedah profesorja Henrika Lisjaka pa so snov med letom v glavnem predelali. Na dva dela se je delila tudi naloga dijakov zavoda Cankar. V drugem so se vsi odločili za pripravo turističnega paketa, ki se nanaša na domači kraj, saj so letos na tem področju veliko delali. »To točko so v bistvu že razvili v nalogi, ki so jo pripravili za projekt Več znanja za več turizma, za katero so v Ljubljani prejeli zlato priznanje,« je povedala profesorica Flavija Bezeljak. (Ale) NOVA GORICA Zaposleni bi obdržali direktorja Svet zavoda novogoriške knjižnice Franceta Bevka, ki se je sestal v sredo, mestnemu svetu predlaga, da ponovno razpravlja in odloča o podaji soglasja k imenovanju Borisa Ju-kiča za direktorja knjižnice. Jukiču, ki ustanovo vodi že enajsto leto, namreč novogoriški svetniki na aprilski seji niso podelili tretjega mandata. Pristojna občinska komisija je tedaj predlagala sklep o zavrnitvi imenovanja, kar so svetniki večinsko izglasovali, ni pa podala obrazložitve za to. Svet zavoda je nato Jukiča za dobo enega leta imenoval za vršilca dolžnosti direktorja. V svetu zavoda, ki ga trenutno vodi namestnik predsednika Franc Trampuž, saj je predsednik Stojan Ščuka v torek nepreklicno odstopil, je prepričan, da je občinski sklep o zavrnitvi imenovanja predlaganega kandidata za direktorja v nasprotju s statutom in poslovnikom novogori-ške mestne občine, saj ni bilo podanih nobenih razlogov ali argumentov za zavrnitev soglasja. »S tem, da mestni svet ne podpira kandidata Borisa Jukiča, ki ga je naš svet brez glasu proti potrdil kot primernega, čutimo, da je naš svet knjižnice diskreditiran, da smo zapostavljeni. Jasno naj nam povedo, zakaj se niso odločili zanj,« je povedal član sveta zavoda Mavri-cij Humar. »Ko smo sklep oz. pogodbo o enoletnem imenovanju Ju-kiča za vršilca dolžnosti direktorja poslali tudi na mestno občino, smo dobili poziv naj razdremo to pogodbo. Sprašujemo se, če imamo diktirano s strani načelnice za družbene dejavnosti (Metke Gorjup, op.n.), kaj naj delamo in kako naj ukrepamo. To se nam zdi nesprejemljivo,« dodaja Humar. »Še vedno stojimo za mnenjem o podpori direktorju Jukiču,« dodaja predsednica strokovnega sveta zavoda Nataša Kuštrin Tušek. Boris Jukič pa na vprašanje, če meni, da gre pri tem za politične pritiske, odgovarja: »Tega ne vem, težko rečem. Je pa to stvar sveta. Tu je bil svet diskreditiran.« (km) NOVA GORICA - Sojenje zaradi umora Roberta Menicalija Žena pričala drugače Obtožena vztrajata pri svoji pripovedi - Tako nekdanja žena kakor tudi hči ne vesta za nikogar po imenu Mario Včerajšnje pričanje nekdanje soproge pokojnega tržaškega finančnega promotorja Roberta Menicalija na novogoriškem okrožnem sodišču se je bistveno razlikovalo od tega, kar sta prej povedala obtožena za njegov umor, Zlatan Blagojevič in Ljiljana Dalič. Z Menicalijem sicer formalno še poročena soproga, njuna razveza je še v postopku, je včeraj še enkrat potrdila, kar je povedala že lani pred preiskovalnim sodnikom: da ji je mož govoril o moškem in ženski s Hrvaške, ki da se zanimata za nakup avtomobila znamke mercedes, da so se skupaj odpravili na preizkusno vožnjo v Slovenijo, da se je z njima pozno zadržal na pijači v baru ter da se je ponudil, da ju tistega dne, ko je izginil, odpelje domov v Červinjan. Doma ga je zaman čakala, ker ga še v poznih urah ni bilo, je ponoči klicala na kvesturo, zjutraj pa podala prijavo o njegovem izginotju. Včeraj je pričala tudi pokojnikova hči. Menicali se je ravno v tistih dneh selil iz stanovanja, v katerem sta skupaj prebivala s soprogo, od katere pa je bil že nekaj let ločen od »mize in postelje«, v stanovanje, ki ga je bil najel v Trstu oz. v Miljah. Tisto stanovanje je še urejal, dokupoval je manjkajoče pohištvo. »Lastnik stanovanja je po smrti mojega moža povedal, da je mož v kopalnici zamenjal pipo,« je soproga odgovorila na vprašanje sodišča, ali je Meni-cali govoril o kakšnih delih v kopalnici. Bla-gojevič je namreč v svojem zagovoru natančno opisal, za katera dela naj bi ga najel Menicali, med drugim naj bi mu na umivalniku v kopalnici zamenjal pipo. Soproga je še povedala, da je bil Me-nicali zelo zainteresiran za prodajo svojega avtomobila, saj se je bližal čas, ko bi moral poravnati davek od dohodka svoje dejavnosti. Zanj je najprej določil ceno 11.000 evrov, ko pa je na vozilo zaradi burje padlo nekaj strešnikov, ki so naredili nekaj škode, je ceno znižal, nazadnje ga je prodajal za 8.750 evrov. Po ogledu naj bi se par, ki da se je zanimal za nakup, obregnil ob neke pomanjkljivosti na avtomobilu. »Mož mi je rekel, da sta zagotovila, da bosta avto kupila, če prej na servisu odpravijo te napake. Šlo naj bi za neke kontrolne lučke in za ropot pri vožnji,« je povedala žena na sodišču. Me-nicali ji je potem dejal, da je avto res odpeljal na pooblaščeni servis. Spomnila se je tudi, da ji je pokojnik omenjal, da ima ženska, ki da kar dobro govori italijansko, na vratu tetovažo, moški pa da tega jezika ne obvlada najbolje. Tožilstvo in predsednika senata je nato zanimalo, s kom se je pokojni družil. Tako nekdanja žena kot tudi hči, ki je pričala za njo, nista vedeli za nikogar po imenu Mario, našteli sta le imeni dveh, treh sodelav- Ljiljana Dalič km. Zlatan Blagojevič km. cev, s katerimi naj bi imel stike. Od hčere, ki dela na eni od zavarovalnic, sta tožilka in predsednik sodnega senata hotela vedeti predvsem, ali je jo je oče spraševal za nasvete v zvezi z zavarovanjem vozila ter ali je poznal koga iz zavarovalniških vrst ter koliko stikov je imela z očetom. Hči je povedala, da je po tisti škodi, nastali zaradi burje, vložila zanj zahtevek za povračilo škode, da kolikor ona ve, ni poznal nikogar iz zavarovalništva ter da je očeta srečevala večkrat na teden. K besedi sta se včeraj javila še obtožena. Blagojevič je povedal, da nikoli še ni bil v Červinjanu, da nikoli ni bil kupec tistega avtomobila, da ni šel na nobeno poskusno vožnjo ne v Slovenijo ne v Italijo ter da ni bil nikoli v baru na pijači z Menicali-jem. Enako je povedala tudi Daličeva. Naj spomnimo: v svojem zagovoru sta obtožena zatrdila, da je Blagojeviča Menicali najel za opravilo nekaterih del v svojem stanovanju. Pri tem mu je pokojni ponudil dogovor: v Bosno in Hercegovino naj odpelje njegov avtomobil, ki da ga v Italiji ne more prodati, sam pa da bo zanj že dobil odškodnino, saj da pozna nekoga pri »kasko« zavarovanjih. Na poti v domovino naj skuša z njegovo bančno kartico večkrat vtipkati napačno pin kodo, to pa zato, da mu blokirajo račun, saj da je hotel tako doseči, da denarja ne bi dobila soproga, od katere ločitev da ga je drago stala. Danes se obravnava nadaljuje z izvajanjem listinskih in materialnih dokazov. Katja Munih GORICA Moški je skočil z mostu in k sreči skok preživel Nazadnje je svoje grožnje uresničil. Včeraj okrog 19. ure je 56-letni R.S. iz Ločnika, ki je na Goriškem poznan zaradi odprtih računov s pravico in sa-mouničevalnih dejanj zaradi življenjske stiske, skočil z ločniškega mostu v Sočo, iz katere so ga kmalu zatem -k sreči še živega - izvlekli goriški gasilci. Isti moški je v preteklosti že večkrat grozil s samomorilskimi dejanji. Tako je novembra lani povzroči precejšen kraval, ko je preskočil ograjo mostu čez Sočo pri Ločniku in rjovel, da se bo spustil v globino, ker mu nihče ne pomaga, ker ne pride do službe, ker je na robu preživetja, ker že vrsto dni ni prišel do hrane in se socialne službe ne zmenijo zanj. Hkrati je čakal, da mu bo kdo pomagal. Reševalci so ga potegnili na varno in ga zaupali zdravstvenemu osebju. Natanko leto je prej je tudi grozil, da bo skočil z istega mosta. Tudi tedaj so ga pomirili policisti in ga prepričali, da jim je ponudil roko. Odpeljali so ga v center za duševno zdravje. Še pred tem je že poskusil zanetiti požar na svojem domu in se večkrat sam zabodel z nožem. GORIŠKI PROSTOR / 1 2 Nedelja, 24. junija 2012 15 QUEEN & Symphony Mid d i ns k j hI lid r mani i ä NOVA Snova n|a IRENA YEBUAH URAN - MEZZOSOPRAN TINA GREGO - VIOUNA ANZE VRABEC - KLAVIR SIMON PERÖIÖ - DIRIGENT PROGRAM OD 20. URE DALJE NAZDRAVIMO POLETJU ENOGASTRONOMSKI DOGODEK v sodelovanju z društvom Goriška Vinska Cesta z Domačimi Okusi in gibanjem Movimento Turismo del Vino Iz Furlanlje Julijske Krajine INFORMACIJE IN REZERVACIJA VSTOPNIC KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ 22.06.2012 ŠTEVERJAN DVOR - KMETIJA BARONIC TACCO OB 21. URI KONCERT VSTOPNINA EURO 8,00 MLADI D018.LETA STAROSTI EURO 3,00 V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO PRIREDITEV V KC LOJZE BRATUŽ KULTURNI DOM GORICA TEL (+39) 0481.531445, info@kclbratuz.org TEL (+39) 0481.33288, info@kulturnidom.it V organizaciji - SCGVEMILKOMEL ARSATEUER / d] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI kLESkNI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STkCUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Il dittatore«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Rock of kges«. Dvorana 3: 17.30 »La Bella e la Bestia« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »7 giorni all'Havana« (35mm). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Il dittatore«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Rock of kges«. Dvorana 3: 17.30 »La Bella e la Bestia« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Love & Se-crets«. Dvorana 4: 17.40 »Lorax«; 19.50 -22.10 »La mia vita è uno zoo«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »W.E. Edward e Wallis«. Razstave V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo danes, 22. junija, ob 18. uri odprtje razstave inštalacij Marise Bidese; na ogled bo do 7. julija od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.3013.30; vstop prost. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA vabi na ogled razstave akvarelov Bože Bucik in Jožka Markiča z naslovom »Pri farni cerkvi«; do 25. junija ob nedeljah 9.00-17.30, ob sobotah in praznikih 14.00-17.00, ostale dneve po dogovoru na tel. 0038653304020. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Svetišče na Sveti Gori. Med zgodovino in podobami« v organizaciji kulturnega centra Lojze Bratuž in poso-škega fotografskega krožka (Circo-lo fotografico isontino); do 29. junija ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava z naslovom »Diversarte«. Razstavljajo bodo knnamaria Fabbroni, kda Candussi, Emilia Mask, Maria Grazia Persolja, Nirvana Zolia, Arnaldo Grudner, Luigi Togut in gostje centra CISI v Ul. Palladio v Gorici; do 30. junija od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.00-18.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Camminar legge-ri in un mondo pesante«. Razstavljata Klavdija Marušič in Andrea Ver-delago; do 15. julija od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studio-faganel@gmail.com. V GALERIJI SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51 v Gradišču je na ogled razstava slikarja Maria Pallija; do 22. julija ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour 44 v Tržiču je na ogled razstava del Tranquilla Maran-gonija; do 5. avgusta od srede do petka 16.00-19.00 ob sobotah in nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Co-ronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.0013.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri bodo ponujali brezplačne vodene obiske, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. M Koncerti SNOVANJA 2012: Mladinska filharmonija Nova bo nastopila s koncertom »The Queen Symphony« na Dvoru -kmetija baronic Tacco - v Štever-janu danes 22. junija, ob 21. uri; pred koncertom, ob 20. uri enogastro-nomski dogodek »Nazdravimo poletju«; ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. GLASBENO ZDRUŽENJE ARCADIA prireja srečanja z glasbenimi združenji na Goriškem: v soboto, 23. junija, ob 20. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici koncert združenja Roland za UNICEF. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Gorici bo v torek, 26. junija, ob 20.30 solidarnostni koncert za potresence v Emiliji v organizaciji občine Gorica in Fundacije Goriške hranilnice. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramar-ski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-396697 (Marija Č.), 347-142156 (Rozina) in 048121361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. 9 Šolske vesti TEČAJ KAJAKAŠTVA za fante in dekleta od 11. do 14. leta ponuja v sklopu Športne šole Dijaški dom S. Gregorčič iz Gorice. Tečaj bo potekal na Soči v Solkanu od ponedeljka, 9., do petka 13. julija, v sodelovanju s Kajak klubom Soške elektrarne. Na razpolago še nekaj mest. Tudi v drugih tednih športne šole (rafting, adrenalinski park Solkan, tenis... ) je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. OK VAL IN ZSŠDI organizirata v do-berdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgi-lio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). S LOVI K - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. MLADINSKI DOM prireja zeleni teden v Žabnicah, od 25. do 29. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šo- lo od 3. do 7. septembra (za peto-prvo-šolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štar-tu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka, 2. julija, do vključno sobote, 8. julija, na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tisca-li.it (Emanuela). EKSTRA SLOVENŠČINA - za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. SlO-VIK prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave do 10. julija; informacije: www.slovik.org, info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-pro-fesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012. □ Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL sporoča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in da bo zaprta zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja redni letni občni zbor volilnega značaja danes, 22. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Prvomajski ulici 20 v Jamljah. Pred začetkom občnega zbora bo nastopila mladinska plesna skupina Kremenjak. KD OTON ŽUPANČIČ prireja kolesarski poligon za otroke od 3. do 15. leta starosti v soboto, 23. junija, ob 16. uri v domu Andreja Budala v Štan-drežu. Vsak tekmovalec naj pride s svojim kolesom, obvezna uporaba čelade; informacije po tel. 347-8800556. KRES V ŠTANDREŽU bo v soboto, 23. junija, ob 21.30 na bregu Soče. Udeleženci lahko prinesejo kose lesa, ki pa ne smejo biti barvani ali pokriti s plastiko. ŠTANDREŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI v sodelovanju z društvi Oton Župančič, OK Val, Juventina in Mak ter Kmečko zvezo vabi na spominsko slovesnost ob 30-letnici spomenika padlim v NOB v Štandrežu in odkritju nove plošče v nedeljo, 24. junija, ob 18. uri. Sledila bo družabnost v domu Andreja Budala v Štandrežu. Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo velja- KRESNA MOČ za poletni solsticij v LAŠKEM Društvi Jadro in Tržič vabita na TRADICIONALNO SVETOIVANSKO KRESOVANJE danes, 22. junija, od 20.45 dalje na prireditvenem prostoru v Selcah Ob priliki bo tudi nagrajevanje najlepših svetoivanskih vencev ven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta. Za šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji, zapade rok za vložitev prošenj 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 7 z dne 21. marca 2012 sprejet v skladu z DZ 16/2007 načrt za akustično klasifikacijo. Omenjeni načrt je vložen v občinskem tehničnem uradu (ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00, ob sredah 16.00- 17.30) z vsemi svojimi sestavnimi deli za trideset dni oziroma od 20. junija do 19. julija. Obvestilo o depozitu bo objavljeno v Uradnem deželnem vestniku. Med obdobjem depozita lahko kdor koli predloži občini pripombe in ugovore. Prireditve KRESNA NOČ V SELCAH v organizaciji društev Jadro in Tržič bo danes, 22. junija, od 20. ure dalje. Do 21. ure bodo potekale igre za otroke, nato bo sledil program z glasbenimi skupinami, nagrajevanje najlepših vencev in ob noči vžig kresa. Ob slabem vremenu prireditev odpade. JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: 24. junija bo praznovanje 40-letnice društva ribičev Vipava, 25. junija kresovanje na Largi na Vrhu in lutkovna predstava. Do 22. junija poteka na nogometnem igrišču turnir v malem nogometu in turnir za veterane. Od 25. do 29. junija bo v telovadnici odbojkarski turnir. »FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: 26. junija ob 21. uri projekcija filma »Aleksandrinke«. SKRD JEZERO vabi v društvene prostore v torek, 26. junija, ob 20.30, kjer bo potekalo srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem. Z njim se bo pogovarjala prof. Tatjana Rojc. 0 Mali oglasi KOTALKE št. čevljev 43, malo rabljene, z opremo, po ugodni ceni prodam; tel. 0481-882339 ob uri kosila. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 118.000 evrov; tel. 3313317092. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin Nabrežina. Tel. 334-6824002. ŠEST DVOMESEČNIH MUCK podarimo ljubiteljem živali; tel. 3471243400. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Rino Muna-ri iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.00, Stefania Fontana vd. Marassi s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 11.00, Dorotea Gabrijelcic vd. Grion (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 2 Petek, 22. junija 2012 APrimorski r dnevnik ANGLEŽI IN 11-METROVKE KRAKOV - Zdi se, da so Angleži prepričani, da bodo o zmagovalcu nedeljske tekme proti Italiji odločale enajstmetrovke. Na včerajšnjem treningu so Rooney (na sliki) in tovariši strele z bele točke vadili do onemoglosti. Imajo sicer tehtne razloge. V zadnjih dvajsetih letih so na velikih tekmovanjih zaradi napak z bele točke odšli domov štirikrat: v polfinalu Eura 1996 proti Nemčiji, na SP 1998 v osmini finala proti Argentini, na Ep 2004 in na SP 2006 v četrtini finala proti Portugalski. ZA ŠPANIJO IN ZA HOLLANDEJA PARIZ - Na jutrišnji dan tekme med Francijo in Španijo bo nekdanji kapetan »bleus« Zinedine Zidane, svetovni prvak iz leta 1998, dopolnil 40 let. V intervjuju, ki ga bo objavil Le Monde, je »Zizou« priznal, da je njegov favorit Španija. »Vendar je lepota nogometa v tem, da nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo,« je dodal. Zidane je veliko govoril tudi o politiki in podprl novega francoskega predsednika Hollandeja kar zadeva volilne pravice priseljencev in povečanja davkov za najbolj premožne državljane. Zidane sicer živi v Španiji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu BONUCCI. MARIO MI JE BIL HVALEŽEN« KRAKOV - »Jaz ga najboljše poznam, saj sva igrala skupaj kot 17-letnika v In-terjevi ekipi Primavera. Mario ni slab fant. Včasih naredi kakšno neumnost. Pred tekmo proti Irski sem mu svetoval, naj bo spro-šečn. Še dobro pa, da sem mu po golu z roko zamašil usta. Po tekmi se mi je zaradi tega celo zahvalil,« je povedal branilec »azzurrov« Leonardo Bonucci. Ocenil je tudi, da prihodnji nasprotnik Anglija igra defenzivno. »Gole dosegajo v protinapadu,« je dejal. EURO 2012 - V prvem četrtfinalu Portugalci prepričljivo boljši od Česke Odločil Ronaldo Portugalska - Češka 1:0 (0:0) Strelcec: 0:1 Ronaldo (79.). Češka: Čech, Kadlec, Limbersky, Gebre Selassie, Sivok, Darida (od 61. Rezek), Hubschman (od 86. Pek-hart), Jiracek, Pilar, Plasil, Baros. Portugalska: Rui Patricio, Alves, Coentrao, Pereira, Pepe, Moutinho, Meireles (od 88. Rolando), Nani (od 84. Custodio), Veloso, Postiga (od 40. Almeida), Ronaldo. Sodnik: Sodniki: Howard Webb (Ang), Rumeni kartoni: Limbersky; Veloso, Nani. VARŠAVA - Portugalci so upravičili vlogo favoritov in se kot prvi prebili v polfinale letošnjega Eura. Morda sta jim s tribun pomagala tudi legendarna nogometaša portugalske izbrane vrste Eusebio in Luis Figo, ena vodilnih strelcev ekipe, ki sta moštvo podpirala vso tekmo. Prvi polčas je postregel z nekaj lepimi priložnostmi, čeprav noben od vratarjev ni imel pretiranega dela. Še najbolj nevaren je bil tik pred koncem prvega polčasa zvezdnik portugalske reprezentance Cristiano Ronaldo, ki pa je v zaključnih minutah prvega dela tekme zatresel zgolj vratnico. V češkem dresu je portugalskemu vratarju zapretil Theodor Gebre Selassie, ki pa je prav tako zadel zgolj vra-tnico. Še najbolj je Portugalce v prvem polčasu zabolela poškodba Helderja Postige, ki je z igrišča od-šepal s poškodovano stegensko mišico, na igrišču pa ga je v 40. minuti zamenjal Hugo Almeida. Za Postigo je to prvenstvo zaradi resnosti poškodbe bržkone že končano. V drugem polčasu so bili spet bolj nevarni Portugalci, ko je Ronal- do v samem začetku nadaljevanja poskusil s prostim strelom, a je češki vratar Petr Čech žogo odbil v avt. Tudi v nadaljevanju tekme so pobudo imeli favoriti dvoboja Portugalci, Raul Meireles je lepo podal v 54. minuti, Ronaldo je utekel po sredini, vendar ni meril dovolj natančno. V 58. minuti je v kazenski prostor lepo podal Nani, vendar je bil Almeida za korak prehiter in gol je bil zaradi prepovedanega položaja razveljavljen. V 64. minuti je z razdalje preko kazenskega prostora spet poskusil Ronaldo, a je Čech žogo odbil čez gol. Tudi v 75. minuti so Portugalci lepo kombinirali na robu kazenskega prostora, a je Nani meril mimo leve vratnice. V 79. minuti pa so morali Čehi priznati premoč portugalskim napadalcem. Čehi so sicer za-pretili, a so Portugalci hitro vrnili s protinapadom, ko je nezbranost češke obrambe na najboljši možen način kaznoval Ronaldo, ki je z glavo po natančni podaji Joaa Moutinha ma-tiral Čecha. Sledilo je še nekaj poskusov na obeh straneh (a Čehi nikoli niso prišli do strela na vrata), a izid se do konca srečanja ni več spremenil in Portugalci so si priborili zasluženo napredovanje. »Azzurri« od jutra do večera KRAKOV - Kako se na tekmo proti Angliji pripravljajo Italijani. Vstajanje z zajtrkom je ob 9. uri, od 10. do 12. ure je trening v telovadnici, ki so jo usposobili kar v hotelu. Po kosilu in počutku je na vrsti polurni ogled videoposnetkov, sledi pa trening na stadionu. V glavnem gre za kondicijski trening, po vsakem naporu pa s posebnimi napravami merijo formo igralcev, jemljejo jim tudi kri. Za Prandellija pravijo, da je fanatik kot pred njim Sacchi. Zelo skrbi tudi za dieto igralcev. Cristiano Ronaldo je takole dosegel gol, še prej pa je proti Češki dvakrat zadel vratnico ansa Nemčija danes, 22.6. Zmagovalec 2Ü45 GDANSK Portugalska Četrtfinale Španija 27.6. 20.45 DONETSK Polfinale 1.7. 20.45 Finale KIJEV 28.6. 20.45 VARŠAVA Polfinale Grčija Četrtfinale jutri, 23.6. 20.45 DONETSK Zmagovalec Anglija Francija W0 24.6. Zmagovalec 2Ü45 KIJEV EURQ2012 Italija NAŠ POGOVOR - Sodnik Gorazd Husu Tehnologija le, ko je nujno Med slovenskimi sodniki deli pravico na zelenicah tudi 33-letni Prosečan Gorazd Husu, ki je letos sodil v elitni in promocijski ligi (več kot 30 tekem) v vlogi stranskega sodnika. Sodnika sprašujemo seveda o sodnikih. So v prvem delu vsi izdelali? Nasplošno je bilo sojenje pozitivno, čeprav je bilo tudi nekaj napak. Najočitnej-ša je bila na tekmi med Anglijo in Ukrajino, ko so razveljavili gol, čeprav so vsi opazili, da je žoga prešla belo črto. Ob golu celo stojita dva sodnika, ki bi morala gol najbrž opaziti. Onadva sta mirna, ne tečeta, in predvsem nudita pomoč ostalim sodnikom v hitrih akcijah in pri strelih. Sodnika bi morala to opaziti, včasih pa se lahko zgodi, da čeprav si koncentriran, se tega ne zavedaš. To je bila sicer prva hujša napaka sodnikov ob vratih, bolj odmevna pa je bila predvsem zato, ker se je zgodila na odločilni tekmi za prestop v četrtfinale. Morda bi morali za preprečitev ta- V kih napak res uvesti tehnološke pripomočke. V prejšnjih intervjujih sem že povedal, da se z uvajanjem tehnologije ne strinjam, saj z zaustavljanjem časa zaradi analize posnetkov se lepota nogometa izgubi. Vendar pod vplivom razvoja bo morda res prišlo do uvedbe uporabe tehnoloških pripomočkov, ki pa bi jih morali po mojem mnenju uporabljati izključno v najnujnejših primerih, kot je bil letošnji. Mislim, da bosta zvezi Uefa in Fifa vsekakor kmalu odločili, da gresta v to smer. Kako ocenjuješ strogost sodnikov? Ali so trije rdeči kartoni malo ali veliko? Strogost je bila doslej pravilna. Maloštevilni rdeči kartoni pa kažejo tudi na vse bolj disciplinirano igro igralcev. Dosodili so le eno 11-metrovko. Prebral sem, da so bile nekatere 11-me-trovke spregledane, vendar tekem nisem gledal, zato ne morem ocenjevati, kdo ima prav. Tudi ta podatek kaže, da so branilci vse bolj pazljivi. Med sodniki, ki bodo sodili četrtfinale, je tudi Koprčan Damir Skomina. Kako se je doslej odrezal? Obe tekmi prvega dela je sodil dobro, bil je dovolj strog in odločitve so bile pravilne. Dokaz, da je bil njegov nastop dober, je izbira šefa sodnikov Colline, da mu zaupa četrtfinale in nelahko tekmo - ne toliko z nogometnega vidika, ampak predvsem političnega - med Nemčijo in Grčijo. Zanj bo to gotovo odlična popotnica za naprej in lepo priznanje, glede na to, da prvič sodi na evropskem prvenstvu. Bi lahko sodil tudi v finalu? Od 12 sodnikov so štirje že odpotovali domov, zdaj pa še ni jasno, ali bo kdo od teh, ki bodo sodili četrtfinale, sodil tudi polfinale in finale. Katera reprezentanca je doslej prikazala najlepši nogomet? Nemčija je najbolj kompletna in je tudi tista, ki lahko osvoji končno zmago, čeprav ne dosega veliko golov. Do finala se bo najbrž dokopala tudi Španija. Katera ekipa pa je razočarala? Nizozemska, ki se ni pomladila. Številni odlični igralci še ne naredijo ekipe. Kaj pa Italija? Če bi izpadla že v prvem delu, ne bi bi- lo to nobeno presenečenje, se pa lahko prebije do finala. Letošnja Italija ni ena izmed najmočnejših reprezentanc zadnjih let, sam bi pripeljal na EP druge igralce. Balottelli: da ali ne? Ne, je premlad in ni dovolj zrel. (V.S.) DAMIR SKOMINA Finale • i • • • je ambicija, ne pa cilj Na evropskem prvenstvu je Slovenija vendarle prisotna. Letos sicer ne z nogometaši, ampak s sodniško ekipo, ki jo vodi Koprčan Damir Skomina. Eden izmed najboljših šestih evropskih sodnikov v letošnji sezoni je bil kot prvi Slovenec tudi vključen v ekipo, ki sodi na evropskem prvenstvu. Kot novinec je 35-letnik vsekakor prepričal, saj mu je Collina zaupal tudi četrtfinalno tekmo. Ali cilja tudi na finale? Sodnik, ki ima za sabo šest tekem v ligi prvakov in dve v evropski ligi, meni, da je deset let sojenja na tej ravni pomembnejše kot en finale lige prvakov ali evropskega prvenstva. Tako je Skomina pojasnil v intervjuju De-love Sobotne priloge 5. maja letos: »Ne bom rekel, da sojenje v finalu lige prvakov ni moja ambicija. Ni pa moj cilj. Toda po drugi strani sem raje dolgo v elitnem razredu, pa ne dobim nobenega finala, kot da sodim enkrat v finalu, pa nato padem,« je pojasnil nepremičninski agent, ki sicer zadnje čase svoj poklic postavlja na stranski tir. »Seveda, ne bom pa se tega branil,« je še dodal mednarodni sodnik. Včasih, priznava v Sobotni prilogi, se zgodi, da po tekmah ne more zaspati. Napak pa v podzavesti ne vleče naprej, saj bi sicer trpela avtoriteta. »Vrhunski zvezdnik lahko na eni tekmi trikrat zgreši prazen gol, pa ga nihče ne pribije na križ. Nas s piščalko pač ... A motiti se, je človeško, kajne?« je retorično vprašal novinarja Roka Šinkovica. Do konca tekme se sicer ne zmeni za svoje odločitve, naslednji dan - ko prejme tudi mnenje Uefe -pa s celotno sodniško ekipo pokomen-tira opravljeno delo. Napake priznava, v kolikor sodniki včasih niso niti v položaju, da bi pravilno presodili, zato tudi sam oceni »povsem na pamet, po občutku. Sodobna tehnologija televizijskih prenosov sodnikov pogosto ni v prid.« Skomina se v intervjuju ne strinja z uvedbo tehnoloških pripomočkov, saj bi nogomet povsem izgubil čar dvobojevanja. Čeprav je Skonima med elitnimi sodniki tisti, ki izhaja iz najmanj nogometno razvite države, je na igrišču vselej spoštovan: »Na igrišču je narodnost sodnika nepomembna. Pomembno je le, da vsi vedo, kje je meja. Da vedo, kdaj govorim jaz.« Prav tako pa ne razlikuje med tekmo lige prvakov ali slovenske lige - vsako sezono sodi tudi kakšno tekmo v slovenski drugi in tretji ligi: »Zelo se potrdim na vseh tekmah. /.../In nihče mi ne more očitali, da tam sodim ne-zainteresirano.« Razlika je predvsem v pripravljenosti igralcev, dodaja v intervjuju, saj so zvezdniki v najboljših evropskih klubih odlično fizično pripravljeni, v nižjih ligah pa je več vzponov in padcev. ŠPORT Petek, 22. junija 2012 11 SEEDORF ODHAJA MILAN - Clarence Seedorf se po desetih letih poslavlja od Milana, ki nadaljuje s pomladitvijo, saj so že odšli Nesta, Gattuso in Inzaghi. Berlusconijev klub je najel tudi reprezentanta Montoliva, od Genoe pa vezista Kevina Constanta, ki bo zamenjal poškodovanega Muntarija (poškodoval se je z reprezentanco) in branilca Francesca Acerbija, ki je v minuli sezoni igral za Chie-vo. Pooblaščeni upravitelj Galliani je sporočil, da še iščejo »play-makerja«. Juventus pa je uradno potrdil najetje Sebastiana Giovinca. MESSI ZVEST BARCELONI BOGOTA - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi je napovedal, da ne namerava menjati nogometnega okolja. »Barcelona je moj dom,« je navijače rdeče-modrih iz Katalonije razveselil Messi, ki bo ta konec tedna praznoval tudi 25. rojstni dan. »Rad bi v Barceloni preživel celotno kariero, dokler se ne bom upokojil,« je napovedal trikratni najboljši nogometaš na svetu. Tudi ob nekoliko provokativnem vprašanju o morebitni selitvi k večnim tekmecem iz Madrida je argentinski zvezdnik ostal zbran: »Ne, ne razmišljam o tem, da bi odšel k Realu.« SKRAJNEŽI V HIŠNEM PRIPORU GENOVA - Zaradi izgredov na tekmi A-lige Genoa - Siena 22. aprila letos je kvestura v Genovi odredila hišni pripor za deset skrajnežev Genoe, med njimi vsi voditelji organiziranih navijačv, med njimi tudi Piermarco Pellizzari in Fabrizio File-ni, ki sta po tekmi zahtevala od igralcev domačega moštva, da slečejo dres. Obtožujejo jih nasilja in groženj. Skupno je v preiskavi več kot 100 ljudi, 120-tim pa so že prepovedali obisk nogometnih tekem. HOKEJ NA ROLERJIH - S člani in mladinskimi ekipami Polet se seli v Slovenijo Članska hokejska ekipa na rolerjih openskega Poleta zapušča, vsaj začasno, italijansko ligo in bo v prihodnjih dneh vložila prošnjo za vpis v 3. slovensko ligo. Odločitev je dokončno padla na občnem zboru društva, je pa predvsem posledica neurejenih razmer na italijanski zvezi. Kot znano, je Polet ob koncu predlanske sezone izpadel iz A1-lige, lani pa se je zaradi previsokih stroškov odpovedal igranju v A2-ligi in svojo pot nadaljeval v najnižji, B-ligi. V društvu so si za cilj zadali napredovanje, saj so verjeli obljubam, da bo A2-liga štela v sezoni 2012/2013 dve skupini (vzhodno in zahodno), s čimer bi se stroški za nastop bistveno zmanjšali. Zaradi napovedi o razširitvi števila ekip v A2-ligi, je bil tudi zamrznjen play-off, ki bi se ga bil moral udeležiti tudi Polet. Prejšnji teden pa so klubi, pripadniki Združenja prvoligašev požrli besedo in se (sicer s tesno večino) odločili za enotno A2-ligo z dvanajstimi moštvi za dobo kar treh let. To bi pomenilo, je na skupščini ŠD Polet zapisal športni direktor openskih konjev Sergio Battisti in nam včeraj potrdil tudi Samo Kokorovec, da bi se moral Polet v prihodnji sezoni odpravljati na draga gostovanja na Sicilijo, v Kampanijo, Marke, Piemont, Lacij in drugod. Vrh tega je zdaj Združenje na vrat na nos zahtevalo, da Polet, Verona, Modena in Messina odigrajo play-off (v Messini!), kljub temu, da se je sezona že zdavnaj končala. »Zaradi tega smo se odločili za nastop v Sloveniji. Neuradno nam je slovenska zveza že zagotovila, da nas bodo sprejeli v 3. ligo, prošnjo za vpis bomo vložili prihodnji teden,« je pojasnil Kokorovec. Vpis je polnopraven, lahko tudi napredujejo. Odločitev je zaenkrat začasna, saj bodo konec leta na Združenju volitve in pri Poletu upajo, da bo v Italiji prevladala druga struja z drugačno usmeritvijo. V slovensko prvenstvo bi želel Polet preusmeriti tudi glavnino svojih mladinskih ekip, za katere so letos porabili 20.000 evrov (igrali so tudi v Pizi!). »Članstvu v italijanski zvezi se ne odpovedujemo, eno mladinsko ekipo bomo tudi vpisali v odgovarjajoče italijansko prvenstvo, preostale pa bi tekmovale v Sloveniji. Ker je mladinskih ekip v Sloveniji malo, bomo slovenski zvezi tudi predlagali, da bi ligo razširili na Koroško in našo deželo, da bi ustanovili neke vrste prvenstva Alpe-Jadran. V FJK intere za to obstaja,« je napovedal Kokorovec, ki ocenjuje, da bi nastopanje v Sloveniji stalo Polet več kot polovico manj kot nastopanje v Italiji. (ak) NAMIZNI TENIS - Državno prvenstvo Rustja bronasta Nepričakovano v mešanih dvojicah s Paolom Bonazzijem KOŠARKA 1. Gregori s FJK osvojil 2. mesto Na Trofeji Bulgheroni - turnirju deželnih izbranih vrst severne in srednje Italije, je tekmovala tudi deželna košarkarska reprezentanca under 13 (letniki 1999) FJK. Med dvanajstimi vpoklicanimi igralci je v Bormiu nastopil tudi Igor Gregori, član Brega. Deželna izbrana vrsta je pod vodstvom Tonija Perno osvojila visoko 2. mesto: poražena je bila samo v prvem krogu proti Laciju (tekmo so odigrali po 12 urah vožnje), nato pa je premagala po vrsti Tridentinsko, Toskano, Emilijo Romani-jo in Ligurijo. V finalu pa je bil Veneto s 73:50 boljši od FJK, ki pa je igrala okrnjeno, in sicer brez poškodovanega Zini-ja in brez Gregorija, ki ga je zaustavila visoka vročina. Dijak srednje šole Simon Gregorčič v Dolini, ki je sicer letos igral v združeni ekipi Don Bosco, ni bil član standardne postave, na vsaki tekmi pa je kljub temu dobil daljšo minutažo. Izkazal se je predvsem na tekmi proti Liguniji, ko je dosegel 15 točk. Reprezentanco FJK je pohvalil tudi bivši selektor italijanske članske reprezentance Carlo Recalcati. DERBI BREGU - V tretjem krogu mladinskega košarkarskega turnirja Suon-colora, ki bo do nedelje v Foglianu, je bil v skupini B za kategorijo under 17 derbi med Bregom in goriškim Domom, ki je dan prej prepričljivo odpravil vrstnike iz Feletta Umberta. Neposreden spopad med našima predstavnikoma je bil vseskozi zelo borben in izenačen, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. V zadnjem delu tekme je bila igra spet zelo borbena in izenačena, v zadnjih dveh minutah pa so Bregovi košarkarji z delnim izidom 8:0 utrdili svojo prednost in na koncu slavili. Dom - Breg 46:55 (9:18; 30:25; 34:38) DOM: Franzoni 5 (2:2), Abrami, Ze-ra 6, Termini 6 (2:2), Bensa 5 (1:2), L. An-tonello 12 (2:2), M. Antonello, Peteani 8, Bogaro, Mattiussi 2, Giaggioli 2. BREG: Regent, Mattiassich 21 (2:3), Peric, Sternad 7 (1:2), Semen 2 (2:2), Milič 2, Kocijančič 8 (0:4), Gregori 13 (4:6), Gruden 2, Bachi. PON: Sternad. TRI TOČKE: Franzoni 1, Mattiassich 3, Gregori 1. NOVO MESTO - Danes in jutri Že 36. srečanje obmejnih športnikov V Novem mestu bo danes in jutri 36. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki ga vsako leto za mlade slovenske športnike iz Italije, Avstrije in Madžarske organizira Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez. Letos je srečanje namenjeno športnikom letnika 1997 in mlajšim. Šporntiki, sodelovali bodo tudi No-vomeščani, se bodo pomerili v ženski odbojki, moški košarki, moškem in ženskem namiznem tenisu in nogometu. Danes bo v športnem parku Loka ob 20. uri svečano odprtje iger, tekmovalni del pa se bo odvijal jutri dopoldan. Razglasitev izidov in nagrajevanje bo ob 14. uri, predsednik Slovenske olimpijske akademije Miroslav Cerar pa bo ob tej priliki podelil fair play priznanje v primeru, da se bo kdo med udeleženci srečanja izkazal s posebno športno potezo. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji se bo s svojimi ekipami in posamezniki udeležil vseh tekem. Nogometaše bo vodil Luka Cijan, šlo pa bo za združeno goriško-tržaško reprezentanco, ekipo od-bojkaric, ki jo bo vodil Erik Calzi, sestavljajo igralke Zaleta, združeno ekipo košarkarjev bo vodil Mario Gerjevic, namiznoteniške igralce in igralke ŠK Kras pa Robert Milič. Kras je še obogatil bero kolajn na letošnjem državnem namiznoteniškem prvenstvu in jih je doslej zbral štiri. V Ric-cioneju je včeraj na zmagovalni oder stopila Irena Rustja, ki je s Paolom Bonaz-zijem osvojila bron v mešanih dvojicah 3. kategorije. Zadovoljstvo ob uspehu -v kategoriji je nastopilo kar 128 parov -je bilo veliko, saj je bil preboj med štiri najboljše dvojice povsem nepričakovan: »S Paolom, ki prihaja iz Bergama, sva se tu prvič srečala, vendar sva se hitro ujela, kar je pri dvojicah odločilno. Takega uspeha prav zato sploh nisva pričakovala,« je povedala Rustja, ki je po petih krogih klonila šele pred prvim nosilcem v polfinalu Ghiatalla/Sattler. Igralka s Kon-tovela, 35 let, ki je letos igrala v A2-ligi, je dokazala, da ji dvojice še posebej pri-jajo: v ženskih dvojicah je osvojila že dva državna naslova v 3. kategoriji, med mešanimi dvojicami pa je bila pred desetimi leti prav tako tretja, ob tem pa je na zmagovalni oder večkrat stopila tudi med posameznicami. Ostali krasovki Claudia Micolau-cich in Sonja Doljak pa sta s partnerjema kmalu zaključila nastope: Mico-laucicheva v drugem, Doljakova pa v prvem krogu. Na fotografiji: z leve trener Feng, Rustja in Bonazzi ODBORNIK EDERA O Triestini in Acegasu, ki bo igral v Ligi 2 Občinski odbornik za šport Emiliano Edera noče biti grešni kozel za težave Triestine in Ace-gasaAps in zavrača očitek o pasivnosti občinske uprave. »Reševalno akcijo Triestine je v bistvu onesposobil povsem nepotreben izpad iz lige. Stečajni upravitelj Turazza se je po eni strani zelo trudil, po drugi strani pa je trma igralcev oziroma devetih izmed njih, ki se niso hoteli odpovedati, za igranje v četrti ligi, finančno nevzdržno težkim pogodbam, oddaljila od kluba možne kupce in nastop v poklicni ligi Lega pro je splaval po vodi,« se je branil Edera. Zdaj je treba po njegovem mnenju pohiteti za vpis Triestine v D oziroma vsaj elitno ligo. Edera je dejal, da se za to rešitev ogrevajo štirje različni investitorji, eden od teh ni Tržačan. Odbornik je prepričan, da bodo Triestino rešili. Kar zadeva košarkarski AcegasAps je Edera sporočil, da je vodstvo podjetja Ace-gas še za tri leta podaljšalo sponzorsko pogodbo, tako da vpis v poklicno ligo Lega 2 ni pod vprašajem. »Ni pa mogoče, da mora Acegas kriti 90% vseh stroškov,« je dejal Edera in zato napovedal, da bo Občina pobudnik akcije med podjetniki za zbiranje sredstev bodisi za Triestino bodisi za AcegasAps. ROKOMET - Mednaorodna rokometna zveza ni uvrstila koprskega Cimo-sa v prihodnjo ligo prvako. 13 Obvestila ŠZ BOR sklicuje v ponedeljek, 25. junija 2012, ob 19.30 v prvem sklicanju in v ponedeljek, 2. julija 2012, ob 20.30 v drugem sklicanju, svoj redni letni občni zbor, v prostorih KD Slavko Škamperle, na Stadionu 1. Maja, Vrdelska cesta, 7. ŠZ SOČA IN ZSŠDI organizirata v sovodenjski telovadnici od 25. junija do 29. junija enotedenski odbojkarski kamp za fante in punce do 14. leta starosti. Informacije in vpisovanje na sledeši telefonski številki: 3282164007 (Fabio) in 329-1250136 (Peter). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti. Kamp bo od ponedeljka, 2. julija do vključno sobote, 8. julija na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 339 3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). AŠD ZARJA vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. junija, ob 20.00 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v prostorih športnega centra v Bazovici. AŠZ JADRAN vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 25. junija 2012 ob 19.30 v prvem in ob 20.30 uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu Prosek Kontovel na Proseku. OOZUS - Alpsko smučanje v Se štirje trenerji z najvišjo stopnjo Med primarnimi nalogami Osnovne organizacije zamejskih učiteljev smučanja (OOZUS) je usposabljanje in izobraževanje strokovnih smučarskih kadrov. Tako bodo lahko naša smučarska društva v novi sezoni računala še na štiri nove trenerje alpskega smučanja z najvišjo stopnjo usposabljanja v Sloveniji, to je trener PRO. V Ljubljani na sedežu Združenja učiteljev in trenerjev smučanja (ZUTS Slovenije) so uspešno opravili zahtevno pismeno nalogo Mateja in Gregor Nanut ter Matija in Livio Rožič. Vnovi sezoni imeli najvišji naziv učitelja alpskega smučanja 3. stopnje tudi Ivan in Goran Kerpan. ODBOJKA - Memorial Boškin v Pevmi, skupina B: Val - Naš prapor prijatelji 2:0 (26:24, 25:16), Sloga -Prvačina 2:0 (25:13, 25:14), finale Sloga - Val 2:1 (15:25, 25: 15, 25:12), danes ob 19.30 za 3. mesto: Soča - Val, sledi finale Olympia - Sloga KOLESARSTVO - Tekmovanji društva Cottur Tekmovalci SK Devin hitri tudi na domačih progah Devinovi gorski kolesarji so konec tedna tekmovali kar doma, saj so se udeležili dirk, ki jih je organiziral tržaški kolesarski klub G.C.Cottur na Božjem Polju na Proseku. V soboto je bilo na vrsti prvenstvo Trivene-to XC. 59 kolesarjev je moči merilo na skavtskem dvorišču na Božjem polju, nekaj kilometrov pa tudi v gozdu med Križem in Prosekom. Dve strmini sta ji dali tehnično vsebino. Mladinci: 1. Marco Ticco (Conegliano bike team); 14. Erik Mozan; 17. Peter Sossi; 18. Enrico Catania (vsi Devin) -V nedeljo pa je bila na vrsti osma preizkušnja za Trofejo Junior Bike. Zbralo se je 100 kolesarjev, med njimi tudi tekmovalci Calcita iz Kamnika, ki so bili 3. na društveni lestvici. Med nevčlanjenimi SK Devin je prvič tekmoval Jernej Močnik. G1:1. Zan Pahor (Slo); 3. Dean Tence; 4. Petra Godnič (oba Devin). G2:1. Lorenzo Ri-dolfo (Granzon); 7. Daniel Moimas; 11. Alessia Mastrangelo; 12. Adam Hamoussi (vsi Devin). G2, nevčlanjeni: 4. Vanja Razem (Devin) .G3: 1. Alessandro Chiandussi (Doni); 5. Noel Boneta; 8. Mattia Di Biagio (oba Devin). G4:1. Valentino Nadalutti (Granzon); 4. Peter Chenda; 7. Ta-rek Nelson; 8. Thomas Balzano; 9. Ivan Ferfo-lja (vsi Devin). G5:1. Michele Chiandussi (Doni); 6. Jan Godnič; 11. Amina Hamoussi (oba Devin). G6: 1. Manuel Felice (Jam's bike team Buja); 6. Ivan Braico; 17. Goran Hamoussi (oba Devin). G6, nevčlanjeni: 1. Johnatan Tramon-tini (Devin) Naraščajniki: 1. Peter Zupančič (Calcit); 2. Francesco Carletti; Piermarco Gri-sonich (oba Devin) odstopil. 1 2 Petek, 22. junija 2012 Št. 25 (226) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: kiop@primorski.eu KLOPOVA ZADNJA ŠTEVILKA? Prihodnosti naproti Neobičajna junijska vročina tako pritiska, da sproži marsikatero noro razmišljanje. Po vsej verjetnosti se s to številko zaključi tudi Klopov cikel. Ne, nismo doživeli toplotnega udara, o tem smo že veliko razmišljali pred prihodom vročinskega vala. O tej odločitvi lahko več preberete v priloženem pismu. Preden se pa lotimo poslovilnih ceremonij, predaje ključev ali intonacije pesmi slovesa, bi se radi ozrli na to, kar nam je najbližje. To je nedvomno svet mladih, ki je čedalje bolj pod drobnogledom javnosti. O tem priča tudi podatek z letošnje mature, kjer se je večina dijakov razpisala o mladih in gospodarski krizi. Prihodnost nas nedvomno skrbi tako doma kot v tujini, svoj pogled je želel predstaviti tudi Klop. Nove dinamike Sedanja generacija 20-letni-kov je prva, ki se bo po večletnih samodejnih življenjskih sosledjih spopadla z novimi dinamikami. Slednje odpirajo nova, a hkrati zelo čuteča vprašanja, ki posameznika vedno bolj upravičeno usmerjajo v individualistične poglede in cilje, kjer družba ni zmožna zadovoljiti primarnih potreb diplomiranega študenta ali novinca v svetu delavstva. Naj zaenkrat zakoličimo to neudobno stanje na svojo ožjo stvarnost. Veliko slišimo o problematiki mladih, o njihovem včasih skromnem javnem udejstvovanju. Starejše generacije se sprašujejo, zakaj vlada taka apatija do splošnih socialnih tematik, sliši se celo, da se mladi premalo oglašajo. Med vsemi vprašanji blesti skoraj retorični: »Kako privabiti mlade?« Rešitve? Iskanje skupnih poti Naliti si bo treba čistega vina in vzajemno dokazati večjo prozornost ter resnost. Treba bo nadgraditi izkušnje posameznikov in jih motivirati, da za nek čas tudi odidejo in spoznajo nova študijska ali delovna okolja, katera se ne smejo ustaviti v Ljubljani ali Padski nižini, nekateri se ne bodo vrnili, kdor pa se bo, bo poskrbel za bogat potencial. Morda nam bo celo rde-če-bela barvna paleta izpadla zelo anahronistično. Zaenkrat jo lahko pojmujemo kot zdravo konkurenco, vendar imamo res tako legitimen interes, da jo v družbi vzgajamo še za dodatna desetletja? Veliko je manjšinskih vprašanj, ki predpostavljajo dolgoročno rešitev, zato se marsikomu ne zdijo zanimiva, bolj nas skrbi, kdaj se bomo lahko čim prej osamosvojili in si zagotovili dostojno plačo. Ko bi le naš sistem ugodil potre- Pismo bralcem bam 20 in 30-letnikov, bi nedvomno bil videti zanimiv in veliko bolj dinamičen. Izven naših meja Trenutek res ni najbolj naklonjen, vendar je čas za pogumna dejanja in medgeneracijski dialog. Nikakor ni treba pričakovati in zahtevati naval novih in svežih sil, potrebno bo skrbeti za zdravo kontinuiteto. Naš svet pa nikakor ni samo manjšina ali bolj rečeno skupnost Slovencev v Italiji. V sili tako občutene globali-zacije se nam dan za dnem odpira nešteto možnosti. Da bi jih najbolje izkoristili, si moramo danes zagotoviti veliko mero prožnosti, saj zgodba o večnem delovnem razmerju postaja iz dneva v dan boljša pravljica. Ob tem lahko izluščimo, da potrebujemo kar precej samozavesti in ustvarjalnosti. Nič kaj bolj »preprosti rešitvi«, da bi krizo spremili v dodatno vrednost, tako doma kot po svetu. Nasvidenje %Cop Rešitev seveda ne sloni na pločevinki piva in koncertu, kot se večkrat sliši, ampak na konkretnih vsebinah in programih. To se tiče predvsem programov naše civilne družbe, ki si že leta beli glavo oz. si želi novih barvil in lasulj, v odgovor temu pa bi lahko povprečen dvajsetletnik zabrusil: »Kaj bom imel od tega početja?« Osemdeseta leta so že zdavnaj mimo, Safti in banka z njimi. Naše organizirano gospodarstvo ni ravno več tako organizirano, zato težko lahko nekomu obljubljamo nekaj konkretnega, predvsem delovna mesta. Seveda bi lahko kdo odvrnil, da je tako mišljenje izrazito hedonistično in da bi veliko društev in organizacij prav tako shajalo s prostovoljnim delom motiviranih posameznikov, kar pa seveda ne gre v račun konec meseca. Vprašanje je ali bomo novim generacijam nudili odličen amaterski krožek ali se bomo odločili za profesionalizacijo, tako na kulturnem kot gospodarskem področju? Odgovor ne sloni na sedanjih vodstvih naše skupnosti, visi tudi nad nami mladimi, ki se večkrat otepamo odgovornosti. Treba bo dobiti pravo razmerje in vzajemno ustvariti pogoje, kjer v bodoče ne bo treba jokati nad generacijskimi luknjami. Ni vedno res, da nekje sedijo taki, ki so za vse krivi. Drage bralke, dragi bralci, verjetno je tokratna Klo-pova številka zadnja v taki obliki, kot ste ji bili vajeni slediti že vrsto let. Ob manjših spremembah sestave uredništva smo izpeljali že šesto zaporedno sezono, po kateri smo se nosilni člani rubrike odločili, da bomo zasledovali druge cilje. Mesto prepuščamo torej novi generaciji ustvarjalcev, ki bodo lahko z novim zagonom popestrili petkovo mladinsko rubriko našega dnevnika. Odločitev je padla v trenutku, ko se je marsikdo med nami odločil, da bo v naslednji sezoni stopil na različne poti. S tem bi Klopa zapustili vsi začetni in večletni ustvarjalci, kar predpostavlja tudi pogoj za prenovo. Mogoče stavek o prenovi zveni boljše v nekoliko bolj sivolasih krogih, vendar tudi v sklopu mladinske dejavnosti je treba ohranjati mladostniške poglede. Tako pri Klopu kot pri ostalih mladinskih društvih, ne potrebujemo fosiliziranih ljudi, ki bi se v nedogled imeli za večne mladostnike, saj 30-letniki niso čisto rosno mladi. Pretok novih in pametnih zamisli je treba stalno gojiti na najboljši način, le tako bomo zmožni ohraniti verodostojno kritično misel in pogled na našo ožjo in predvsem širšo stvarnost. Svojim naslednikom prepuščamo kar bogato dediščino številk, z željo, da bi jih čim manj primerjali s predhodno zasedbo, kar je pri svojih prvih korakih doživljal Klop. Da ne bomo bili videti preveč resni in nostalgični, smo dolžni bodočim piscem tudi nekaj pomoči, začenši s preprostimi (ne)de-lovnimi napotki: • spoštuj vse tajnice, da ti bo dobro na zemlji in v uredništvu • ne sovraži Steva Jobsa, ker boš v redakciji s težavo vtipkal @ (af-no) na Mac-u • točnost je relativna diskrimi-nanta, ko loviš parkirišča v bližini Ul. Montecchi • noben lepilni trak te ne bo rešil pred zimskimi sunki burje, ki pronicajo skozi šipo sobice sodelavcev • predali in omarice skrivajo zaklade izven časa in prostora • večkrat preveri ali si intervju res posnel, drugače vadi s spominom • v redakciji včasih vlada pozabljivost, zato priporočamo puščanje pisnih sporočil dotičnim • ne greni življenja tehnikom v stavnici na četrtek popoldne • potrebno je enakovredno razmerje spolov (najmanj 60 % žensk - 40 % moških) • nikdar ne zapostavljaj svoje radovednosti Zadnja »zapoved« naj bo resnejša in naj velja za vse: • bodimo drzni in ustvarjalni! Z resnim intelektualnim napredkom bomo lahko dograjevali, in zakaj ne, obvladali prihodnost. Čas je za slovo in zahvale, katere gredo najprej urednikom. Od vseh Dušanov, ki so poskrbeli za naše začetke, do Rada in Marka. Med temi gre posebna zahvala predvsem Bredi, kateri smo najbolj grenili življenje z okvirčki in slovničnimi napakami. Ob njih še celotnemu uredništvu in tajnicam ter vsem zaposlenim v stavnici. Ob koncu potovanja pa objem in posebna zahvala gresta vsem Klopovim sopotnikom. / RADIO IN TV SPORED Petek, 22. junija 2012 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli - Veliki pisatelj W. Shakespeare 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 10.10 Aktualno: Unomattina Vitabella 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Film: Milly, il coraggio di una donna (dram., ZDA, '05, r. D. Curtis) 16.50 Dnevnik in Parlament 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.25 Nogomet: EP, 1. četrtfinalna tekma B skupine in 2. četrtfinalna tekma A skupine, prenos 23.05 Šport: Notti Europee ^ Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: Martin & Julia (kom., Šved., '03, r. E. Lemhagen, i. A. Davin) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cen-toVetrine 14.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque Cronaca 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Incontriamoci al Soul Club (kom., Nem., '08, r. H. Haase, i. S. Neu, M. Girnth) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Veline 21.10 Film: Prima o poi mi sposo (kom., ZDA, '01, r. A. Shankman, i. J. Lopez, M. McConaughey) 23.30 Aktualno: Su-percinema 23.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.40 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Senza trac-cia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The good wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.25 Dnevnik 23.40 Glasb.: Emozioni 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Resn. šov: Mammoni, chi vuol sposare mio figlio? 17.10 Nan.: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: V 6.00 Dnevnik 6.30 Aktualno: Il caffe di Cor-radino Mineo 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Aktualno: Rai Parlamento 10 minuti di... 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Agora - Brontolo 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Fuori Tg 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Film: Ladies in lavander (dram., V.B., '04, r. C. Dance) 17.30 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Šport: Stadio Europa 20.25 Variete: Blob 20.35 Un posto al sole 21.05 Dok.: Gli archivi della storia 23.15 Aktualno: Sei miliardi di altri 0.00 Nočni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.40 Nan.: Piu forte ragazzi 8.25 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.45 Rubrika: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Cuore contro cuore 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nan.: My Life - Segreti e passioni 16.05 Film: Sacro e profano (dram., ZDA, '59, r. J. Sturges, i. F. Sinatra, G. Lollobrigida) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Aktualno: Ricette di sera 19.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Nan.: La signora in giallo 23.50 Film: Predator 2 (horor, ZDA, '90, r. S. Hopkins, i. D. Glover, K.P. Hall) ^ Tele 4 La 7 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 16.20 Nad.: V boju s časom 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Posebna ponudba 17.55 Hum. serija: Hotel poldruga zvezdica 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slavnostna seja državnega zbora, prenos 21.10 Proslava ob Dnevu državnosti, prenos s Kongresnega trga v Ljubljani 22.45 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: risanke 8.00 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro (pon.) 12.55 Dok. film: Hoja po vodi (pon.) 13.50 Osmi dan (pon.) 14.20 Odd. Tv Maribor: Sledi (pon.) 14.50 Odd. Tv Koper-Capodistria: Minute za 15.25 Tedenski izbor 15.25 Črno-beli časi 15.40 Slovenski magazin (pon.) 16.10 Knjiga mene briga (pon.) 16.30 Mostovi - Hidak (pon.) 17.05 Rad igram nogomet (pon.) 17.35 Migaj raje z nami 18.05 EP v nogometu 18.05 1. četrtfinalna tekma, posnetek iz Varšave (pon.) 20.35 2. četrtfinalna tekma, prenos iz Gdanska 23.00 Vrhunci 23.15 Hum. nad.: Sodobna družina 23.40 Film: Špartanec (pon.) (T Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 7.35 20.00 Aktualno 8.30 12.30, 15.30 Poročila Tvs 12.35 Evropski premislek 13.30 Tv Dnevnik 17.50 Kronika 18.30 20.15 Tedenski pregled 19.00 Tv Dnevnik z znakovnim jezikom 20.40 Poslanski premislek 20.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Zlate steze 16.00 Vas tedna 16.30 Dok. oddaja 17.00 Eno življenje, ena zgodba: Fer-di Vidmar 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.25 20.30 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 7.00 Dnevnik 7.35 16.05 Dok.: La fortezza del Veronese 8.05 14.15 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Lezioni di pit-tura 12.05 Dok.: Luoghi magici 13.00 Italia Economia e Prometeo 13.10 Dok.: Le perle dell'Istria 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Dai nostri archivi 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.15 Aktualno: Gioielli nascosti 19.30 Dnevnik 19.55 Dok.: I colli Berici 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Glasb.: Sulle ali dell'operetta 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Film: I pompieri di Viggiu' (kom., It., '49, r. M. Mattoli, i. C. Campanini, S. Pampanini, Toto) 21.10 Film: Oliver Twist (dram., Fr./V.B./It., '05, r. R. Polanski, i. B. Clark, B. Kingsey)23.50 Film: La moglie in vacanza... l'amante in città (kom., It., 'S0, r. S. Martino, i. E. Fenech, B. Bouchet) 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 17.55 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Juggernaut (dram., V.B., '74, r. R. Lester, i. O. Shariff, R. Harris) 16.00 Dok.: Atlantide - storie di uomi-ni e di mondi 16.55 Nan.: L'ispettore Bar-naby 18.45 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Anna dei miracoli - Al di la del silenzio (dram., ZDA, '62, r. A. Penn, i. A. Bancroft, P. Duke) 23.20 Šport: Sotto ca-nestro 23.50 Dnevnik in športne vesti 0.00 Aktualno: (ah)iPiroso (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, Dobro jutro 10.10 Razv.-poučna odd.: Martina in ptičje strašilo 10.15 Otr. serija: Nočko (pon.) 10.25 Lutk. nan.: An bat pet podgan 10.55 Pravljica za otroke: Zlati prah (pon. 11.05) (Ne)pomembne stvari: Gravitacija (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum: Krasni novi razred - O prekarnem delu (pon.) 20.40 21.45 Nogomet: EP, četrtfinale22.50 Folkest v Kopru 23.35 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0010.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in vi-deostrani 17.30 Monitor 18.00 Žogarija v Mariboru 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Pod drobnogledom 21.00 V poslanski pisarni - Patricija Šulin 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi TV prodajno okno, videostrani Kanal A 7.00 Jekleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.2512.15 Hum. nan.: Brata 8.55 13.15 Fra-sier (hum. nan.) 9.25 13.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.55 16.05 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Popoln moški (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.00 19.45 Svet 18.55 Teksaški mož postave (nan.) 20.00 Film: Hudičevo žrelo (ZDA) 22.15 Nan.: Kaliforni-ciranje 22.50 Film: Čeljusti (ZDA/Avstral.) pop Pop TV 6.20 8.50, 10.00, 11.25 Tv prodaja 6.50 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.05 Čista hiša (resn. serija) 10.3014.35 Nad.: Brezno ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 17.00 24UR 14.00 Najboljši domači videoposnetki (zab. serija) 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Mickey blue eyes (V.B./ZDA)21.55 24UR Zvečer 22.20 Nan.: Detectiv na Floridi 23.20 Nan.: Vohun v nemilosti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale -Film, Kamera, Ekran; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Milan Petek - Le-vokov: Čudežni copati (bere M. Blagovič); 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric: Most na Drini - 7. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00, 18.15 Evro 2012; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 14.00 Aktualno; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Easy rolling; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35, 15.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 L'argomento; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 Etnobazar; 19.00 La Via Francige-na del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 L'Italia e fatta; 21.30 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Slavnostna seja ob Dnevu državnosti; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Dan državnosti, prenos prireditve s Kongresnega trga; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 7.50 EP v nogometu; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Izvidnica; 11.35, 14.20 Obvestila; 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja: Prof. dr. Ivan Kos; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 22. junija 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA TOLMEČ O 15/26 a CELOVEC O 17/23 TRBIŽ O 14/25 VIDEM O 'fi 20/33 O PORDENON 21/32 M ČEDAD O 21/32/^ O 14/21 KRANJSKA G. O GRADEC 19/26 0 16/23 S. GRADEC O N. GORICA 19/29 O TRŽIČ 17/24 _ O KRANJ O LJUBLJANA 18/25 POSTOJNA O 17/24 KOČEVJE CELJE 18/26 O MARIBOR 019/26 PTUJ O M. SOBOTA O 20/27 N. MESTO 16/25 O ZAGREB 19/27 O REKA 20/29 ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob obali bo povečini pretežno oblačno vreme, še vedno bo toplo, a manj soparno. V gorah bo spremenljivo s plohami in krajevnimi nevihtami v popoldanskih urah in zvečer, ponekod bo deževalo lahko tudi v ravnini, proti večeru bo zapihala zmerna burja. Danes bo na Primorskem še povečini sončno, čez dan bo začela pihati šibka burja. Drugod se bo že zjutraj in dopoldne od severa povečala spremenljiva oblačnost, pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Vročina bo popustila. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 22, najvišje dnevne od 22 do 28, na Primorskem do okoli 31 stopinj C. Atlantska fronta se bomedpetkom in soboto pomikala severno od Alp, spustila se bo vse do Jadrana in s sabo prinesla v našo deželo vedno hladnejši zrak in nestanovitno vreme zlasti v gorah, v - prizemlju bo pihala burja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.06 in zatone ob 22.36 A Nad vzhodno Evropo je plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta se zadržuje na območju vzhodnih Alp. Od vzhoda priteka k nam nekoliko hladnejši in dokaj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen. Z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Sprva bo ponekod počutje poslabšala tudi soparnost. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje je mirno, temperatura morja 25,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.52 najnižje -53 cm, ob 14.02 najvišje 31 cm, ob 19.17 najnižje 2 cm, ob 23.57 najvišje 24 cm. Jutri: ob 7.29 najnižje -47 cm, ob 14.50 najvišje 33 cm, ob 20.27 najnižje 1 cm, ob 24.33 najvišje 15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........25 2000 m ..........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m ..........15 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v visokogorju 10. TOLMEČ O 14/23 X X VIDEM O 20/30 O PORDENON 21/29 o GRADEC 18/23 TRBIŽ O 13/22 ČEDAD O 21/29 o 13/17 KRANJSKA G. CELOVEC O 16/21 O TRŽIČ 17/23 o 15/21 S. GRADEC CELJE 17/24 O MARIBOR 018/23 PTUJ O M. SOBOTA O 18/25 O LJUBLJANA 17/25 POSTOJNA O 17/22 KOČEVJE N. MESTO 15/22 O ZAGREB 16/26 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob obali bo povečini pretežno jasno, zjutraj bo pihala močna, popoldne pa zmerna burja, po nižinah bo spremenljivo z zmerno burjo; v gorah bo spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in kakšno nevihto zlasti v Karnijskih Alpah in Predalpah. Hladneje bo kot v prejšnjih dneh. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo in povečini suho. Več sončnega vremena bo ob morju. Zmerna burja na Primorskem bo postopno oslabela. HRVAŠKA - Gornja Aba meri približno četrt kvadratnega kilometra Na prodaj otoček pri Kornatih za najmanj 14 milijonov kun ZDA - Delo medtem že popravljajo Neznanec poškodoval sliko Pabla Picassa Pogled na Gornjo Abo s ptičje perspektive ansa HOUSTON - Popravilo slike španskega slikarja Pabla Picassa (18811973), katere se je minuli teden neznanec lotil s sprejem, dobro napreduje, so sporočili iz zbirke Manil v Houstonu. Sanirali so že večino škode, storjene na tem 80 let starem umetniškem delu. Predstavnik za stike z javnostmi umetniške zbirke Manil Vance Muse je povedal, da bodo škodo na sliki z naslovom Ženska v rdečem naslanjaču odpravili v kratkem. Kot so povedali v muzeju, se je vandalsko dejanje nad sliko zgodilo 13. junija. Sliko so v muzeju že po nekaj minutah prenesli v konservatorsko delavnico, kjer so se takoj lotili odpravljanja škode. Hiter odziv je po besedah Mu-seja povečala možnosti, da jo rešijo. Na sliki že ves čas neutrudno dela vodja konservatorske delavnice. Predstavnica za stike z javnostmi tamkajšnje policije Jodi Silva je dejala, da je policija že pregledala posnetek varnostnih kamer v muzeju, pa tudi pos- netek, narejen z mobilnim telefonom, ki ga je posnela priča tega dejanja in ga pozneje objavila na spletnem portalu You Tube. Posnetek je dolg 24 sekund in prikazuje moškega, oblečenega v črno, kako pred sliko podrži šablono, jo po-spreja in nato odide. Za njim na sliki ostane podoba bikoborca in bika ter beseda "conquista". Ko moški odide, se oseba, ki je posnela video, približa sliki in posname škodo. Pojavljajo se ugibanja, ali sta storilec in oseba, ki je posnela video, povezana. Kdaj bo slika ponovno razstavljena, Muse še ne ve, kot je dejal, je ne želijo prehitro vzeti iz restavratorske delavnice. Dogodek v razstavišču zbirke Manil ni prvo vandalsko dejanje nad Pi-cassovimi deli. Leta 1999 se je denimo nek duševni bolnik v Amsterdamu lotil slike Gola ženska v vrtu. Sicer pa so že bila tarča vandalizma tudi dela nekaterih drugih umetnikov. (STA) ZAGREB - Četrt kvadratnega kilometra velik otok jadranski Gornja Aba je na prodaj za najmanj 14 milijonov kun (1,86 milijona evrov), je včeraj pisal hrvaški časnik Jutarnji list. Gre za nenaseljen otoček med Dugim otokom in Kornati na širšem območju Zadra. Večinoma kamnit otoček ima dobra dva kilometra obale. Lastnici otoka, družini Tomljenovic, sta začeli z zakonom določen postopek prodaje otoka in sta ga najprej ponudili državi oziroma občini Sali na Dugem otoku, ki pa nista izkazali interesa za prednostni nakup Gornje Abe. To pomeni, da lahko lastniki zdaj otok prodajo komur koli, cena pa ne sme biti nižja od tiste, kot so jo prvotno ponudili hrvaški administraciji. Otok leži na območju naravnega parka Telaščica. Povečini je kamnit, nekaj je tudi nizkega rastlinja. Na južni strani otočka sta majhen pomol in hiška, okrog katere je nasad oljk in drugih rastlin, otok opisuje zagrebški časnik. Gornja Aba je idealna za robinzonski turizem, v občini Sali pa menijo, da bo lep otoček verjetno končal v rokah kakšnega bogatega tujca, sklene zagrebški časnik. (STA) VELIKA BRITANIJA - Kot vsako leto se je včeraj ob poletnem solsticiju zbrala množica Praznovanje začetka poletja v Stonehengeu v znamenju dežja LONDON - V britanskem Sto-nehengeu se je včeraj ob poletnem sol-sticiju zbrala množica ljudi, ki pa so prvi poletni dan dočakali na precej angleški način, v vetru in dežju. Zatočišče pred dežjem so pod šotori v bližini vhoda v Stonehenge poiskali celo sodobni britanski druidi. Množica, ki se je letos zbrala v starodavnem svetišču, da bi dočakala prvi poletni dan, je bila sicer veliko manjša kot lani, ko je na poletni solsticij v Stonehenge prišlo skoraj 20.000 ljudi. Kljub slabemu vremenu pa so bobnarji znotraj kamnitega kroga zadovoljno razbijali na svoje instrumen- te, novodobni pogani so kaotično plesali, ostali obiskovalci pa ohranili smisel za humor, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Poletni solsticij, najdaljši dan v letu na severni polobli, že dolgo časa privablja obiskovalce v Stonehenge, skrivnostno starodavno kamnito svetišče, katerega namen še danes ostaja uganka. Na prvi poletni dan tam organizirajo obrede v čast soncu. Vrhunec včerahšnjega obreda so bili glasni vzkliki množice "Pozdravljeno, Sonce", čeprav je deževalo. Toda ko je eden od druidov množico vprašal, ali so preživeli vesel solsticij, so ti v en glas vzkliknili glasen "Da!" (STA)