« > h V) Q D 1 u «) u o Napake so kakor vonji: svoje vsak manj opazi kakor tiste okrog sebe. Italijanski pregovor n ■n naš tednik Številka 13 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 29. marec 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Tržaška banka, slovenski delničarji v Italjiji zbirajo denar (11 milijard lir) za dokapitalizacijo kreditne banke. Če bo uspelo zbrati denar, bo banka ostala v slovenskih rokah. V težave je banka zašla zaradi vrste stečajev, med njimi tržaške lad-jdelnice s holdingom Ouerci, ki sta banko olajšali za 32 milijard lir. Danci v ZNR: velik uspeh za samostojno politiko Stran 2 SAK: v Linzu čaka Hugo Sanchez Slovenski atletski klub je Preteklo nedeljo premagal Predarlškega II. ligaša Austrio ustenau z 1:0. Igralci in navi-jac' uPajo, da bo šlo po tej po-1 naprej in da bo naš II. ligaš °ckoval tudi proti vodečemu J^oštvu ||. zvezne lige FC lnz’ Pn katerem igra svetovij0 znani znani mehiškinapa-alec Hugo Sanchez, ki je 0 ga leta igral pri španskem ■ 'igašu Real Madrid. Tekma J® danes, v petek, 29. marca, 19- uri v stadionu v Linzu, večerni športni oddaj u ORF 0 tudi prispevek o tej tekmi. Slika: Marijan Sadjak iz °djune pri Globasnici se je z 'gredjo prebudil in spet igra v 2el° dobri formi. POLITIKA Slovenija v EU - prednost za nas koroške Slovence? Minister Umek je bil na obisku na Koroškem. Strani 2/3 KULTURA Kontaktna leča - letos v znamenju tujstva. Organizatorji pa tudi sami iščejo svojo domovino. stran 11 ŠPORT Trener Slovenskega atletskega kluba je optimističen, da bo klub ostal v II. zvezni ligi. Strani 7 2 Politika petek petek, 29. marec 19jj 29. marec 1996 Politika Jože VVakounig Komentar NAŠEGA TEDNIKA Pravičnost za ... Suddeutsche Zeitung je objavila 576. in 13714. januarja letos prispevek Petra Handkeja pod naslovom (naslov je izbralo uredništvo) „Ge-rechtigkeit fur Serbien. Eine vvinterliche Reise zu den Flus-sen Donau, Save, Moravva und Drina". Potopis je izšel v knjižni obliki v založbi Suhrkamp; naslov je „Eine vvinterliche Reise zu den Flussen Donau, Save, Moravva und Drina oder Ge-rechtigkeit fur Serbien" (Zimsko potovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pravičnost za Srbijo). Ta ..Pravičnost za Srbijo" je sprožila val ogorčenja in tudi pritrjevanja, obenem val zanimanja za to delo; tako zanimanje pa seveda prodaji samo koristi. O vojski na tleh nekdanje Jugoslavije - za njo Handke neskončno žaluje, morda mu prav to žalovanje ne daje ostreje in jasneje gledati in videti - se je napisalo že za cele knjižnice. Napisalo se je marsikaj dobrega in pametnega pa dobrohotnega, a tudi veliko neumnega in slabega pa zlonamernega. Marsikdo je ob tej žaloigri dobro zaslužil, ne kaj pa prekupčevalci z orožjem in drugi ..tradicionalni" vojni dobičkarji; gotovo je med temi vojnimi dobičkarji tudi kak pisec. Peter Handke zahteva pravičnost za Srbijo. Tu mu samo pritrdim. Tudi jaz jo zahtevam. Handke se ne zadovolji le z obrambo Srbije, on preide v napad na ..sovražnike" Srbije, tudi svoje nasprotnike. Tu pa se mu godi, kakor marsikomu z druge, s ..sovražne" ali nasprotne strani: od golega pravdanja za svojo stran si zamegli pogled na tisto, kar je njegova stran - vsaj morebiti -počela krivičnega, za kar njegova stran - morda le - odgovarja. Posebno krivdo za razpad Jugoslavije in za posledice tega zgodovinskega dogodka daje Handke Sloveniji in Slovencem. Iz tega razočaranja, iz te razočarane ljubezni (pa tudi iz nepoznanja in/ali nepriznavanja dejstev) izhaja Handkejev posebni gnev do samostojne države Slovenije. Handke je videl v rajni Jugoslaviji neko sanjsko deželo, pravljični dragulj pa mu je bila Slovenija - vse dokler se ni postavila na svoje noge. Handkejev potopis je literari-ziran poskus političnega zagovora Srbije. Dvomim, da tako enostransko zavzemanje, ki zapira pogled na grozote lastne in za stiske druge strani, dviga literarno vrednost dela. Če je bil potopis mišljen kot provokacija, se je vsaj splačal. Tudi jaz zahtevam pravičnost za Srbijo. A prav tako pravičnost za Makedonijo, pravičnost za Bosno in Hercegovino, pravičnost za Hrvaško, pravičnost za Slovenijo, in ne navsezadnje, pravičnost za Črno goro pa za vse narodne manjšine, tudi za Romune v Poro-dinu ob Moravi. Slovenski prevod je izšel v celovški založbi VVieser. Handkeja je že v nemškem izvirniku težavno brati pa razumeti. Prevajalec Vito Smolej ni bil najbolj uspešen, tako jezikovno kakor vsebinsko gre marsikaj po strani. Kako je npr. mogoče prevesti izmišljeno hujskaško agenturo „ReiBwolf & Geifermuller" (str. 126) s ..Krjavelj in Brdavs" (109). (Kaj bi k temu le porekla Josip Jurčič in Fran Levstik?) Kakršenkoli „Cefrač & Slinač" bi bil morda celo boljši, če je že treba ime podjetja prevesti. In ..Scharfrichter" z iste strani ni „kronik“ marveč „rabelj“ ali kaj podobnega. Na strani 118 so imena Beograd, Srebrenica in Tuzla zapisana najprej v cirilici, ne razumem, zakaj tega v slovenskem prevodu (str. 102) ni. Delalo se je prenagljeno in površno. Škoda. Če bo Handkejevo delo premaknilo kaj na boljše, bo to samo dobro. Slovenija v EU »rednost za (koroške) Slovence? Slovenski kulturni prostor zahteva po demo- nie- Kot minister za znanost po- kratizaciji Slovenije in v času evropske integracije vHjSčevTnje sTovencevtmodeT ter informacijske družbe novo definicijo. Tako mi- ne tehnološke in gospodarske to nister Andrej Umek, ki je v slovenski vladi pristojen za znanstveno področje. Janko Kulmesch V okviru Globaškega kulturnega tedna je bila pretekli petek, 22. marca, razprava o skupnem slovenskem kulturnem prostoru v bodoči EU s slovenskim ministrom dr. Andrejem Umekom in z vodjo ljubljanske izpostave avstrijskega jugovzhodnega inštituta dr. Mirom Polzerjem. V razpravi je šlo predvsem za vprašanje: kako lahko preživi slovenski narod -tako v matični državi kakor v zamejstvu-v prihodnji Evropi. Minister Umek je prepričan, da mimo pristopa slovenske države EU ne vodi nobena pot; ne strini se s tistimi, ki vidijo v polnovred’ kove. V tem vidi tudi velike mož-n°sti, ki jih lahko nudi Slovenija zamejskim rojakom. Konkretno si ^'nister Umek želi, da bi zamejski študenti v večji meri izkoristili izobraževalne ponudbe matične OU O IIOIIIMI, r\l V iviljvr V puli luvi , v --- ~ muuviiv nem članstvu Slovenije v EU ne arzave in tudi štipendije, zlasti še varnost, da bi Slovenija v tem pri Za Postdipjomske študije, meru utonila v evropskem morju Dr. Miro Polzer se je kot Jamstvo za obstoj slovenskega Pripadnik slovenske narodne naroda vidi v slovenskem šolstvu skupnosti nedvoumno priznal k Hkrati je prepričan, da bi se z inte skupnemu slovenskemu kulturne-gracijo Slovenije v EU ustvari snu prostoru. Hkrati je opozoril na boljši pogoji za povezanost matic dejstvo, da so koroški Slovenci nega naroda z njegovimi zamaje dvojezični in da lahko na ta način kimi deli. V tem smislu je treba veliko prispevajo k sodelovanju enotni slovenski kulturni prosto1 [ned Avstrijo in Slovenijo. Po Miru na novo definirati: v prihodnost olzerju se koroški Slovenci teh se ne da več graditi na mejnih ds možnosti vse premalo zavedamo. litvah, temveč na skupni EU razpravi občinstva - vodil jo membno prekomejno sodelovu lvuii, IVIM.V/U MU onu^ui j I —~ V VVIII JV_/ Toliko bolj je zato trenutno p° 6 ,ma9- Marjan Pipp - se je izka- a °’ da je koroškim Slovencem enotni slovenski kulturni prostor srena zadeva, vendar imajo na rugi strani vtis, daje vedno manj Povezanosti med Slovenci tu- in onstran meje. Tudi glede možno- Pred razpravo pri Soštarju so zastopniki NSKS (dr. Pavie Apovnik), EL (Andrej VVakounig), SGZ (dipl. trg. Joža Habernik), KKZ (Nužej Tolmaier) seznanili ministra dr. Andreja Umeka o aktualnih problemih naše narodne skupnosti. Umek je dal vedeti, da podpira prizadevanja slovenske politike, kulture in gospodarstva na Koroškem. Prav tako pa je bila iz njegovih besed tudi slišati želja, da bi politične oblasti v Sloveniji v večji meri upoštevale potrebe koroških Slovencev. Na koncu svojega obiska na Koroškem je minister Umek, katerega je spremljal državni sekretar Ciril Baškovič, dejal: „To srečanje mi je v marsikaterem oziru odprto OČi." Slika: Fera sti za preživetje matične Slovenije v EU je bilo zaznati precej skepse. Ugotovljeno je bilo, da so se „odnosi med Avstrijo in Slovenijo poslabšali in da se danes uveljav- lja mišljenje, da je treba manjšinsko vprašanje prepustiti Avstriji" (dr. Matevž Grilc). „To bi moral biti alarm za vsakega koroškega Slovenca", je poudaril bivši pred- sednik NSKS, hkrati pa dodal: ..Samokritično pa se moramo tudi vprašati, koliko koroški Slovenci sami prispevamo k temu, da nas v Sloveniji vedno manj upoštevajo." KONGRES MANJŠIN V NEMČIJI Kakšna je prihodnost evropskih manjšin Minister dr. Andrej Umek se je ob priložnosti svojega obiska v GlobP niči srečal tudi z zastopniki KKZ pod vodstvom dr. Janka Zerzerja in Nužl ja To/majerja ter Slo venskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki 9 Igor Roblek vodi dr. Marija Makarovič. Predstavili so mu delovanje inštituta Urban M nik, beseda pa je tekla tudi o možnostih sodelovanja med inštitutom in P nistrstvom za znanost. Minister Umek je pohvalil delovanje inštituta $ ban Jarnik in obljubil, da ga bo po svojih močeh podprl. suka: Feli Pred kratkim je potekal manjšinski kongres v akademiji Sankelmark (Nemčija). Kongresa so se udeležili zastopniki 12 manjšin iz Srednje in Vzhodne Evrope. Velik uspeh Dancev v Nemčiji Velik uspeh za samostojno politično gibanje danske manjšine v Nemčiji: preteklo nedeljo je na deželnozborskih volitvah njena stranka SSW (Sudschlesvvischer VVahlerverband) napredovala za skoraj 10.000 glasov (od 28.245 leta 1992 na 38.238) in prvič dosegla dva deželnozborska poslanca (Anke Spoorendonk in Peter Gerckens). Po nedeljskih volitvah ima SSW možnost, da soodloča o sestavu nove deželne vlade. Zanimivo je dejstvo, da nagovori SSW tudi precej mladih volilcev iz vrst večinskega naroda. Spl° je SSW na zadnjih štirih dežela1' volitvah stalno napredoval: P1 1987 je dansko stranko voli|( 23.316 volilcev, 1988 jih je tri1 26.666, 1992 že 28.241, v nedelj' pa 38.238. V Nemčiji živi okoli 50.000 padnikov danske narodne skbf nosti; toliko jih je tudi vpisanih1 njihovo osrednjo kulturno org[ nizacijo SSF. Stranka SSW pa j' kot edino politično zastopsK1 danske manjšine neosporava^ tako pri Dancih samih kakor f nemških večinskih strankah. hii?!avne teme kongresa so ., težave, problemi in pogledi v Pnnodnost narodnih skupnosti, negacija koroških Slovencev, ki 0 Jo sestavljali predsednik NSKS -rirn 1 „0l|p. zastopnik KKZ Franci hiTazic in zastopnik EL Igor Ro-t : ie zbranim manjšinam pred-„tr , a težave in organizacijske ukture koroških Slovencev. Kot uvod je vodja seminarja dr. ainer Pelka predstavil vsem nav-C|m splošno stanje narodnih upnosti po padcu komunizma in P° splošnih družbenih spremem-an. Ugotovil je, da imamo dva tipa anjšin: 1. je tip, ko na manjšine Pr|tiska večina in te nimajo nobenih Pravic, 2. manjšine so narodne opnosti, ki niso vfeč izpostavljene »m. Pritiskom in jih država „dob-0 zaščiti, kot npr. koroške Sloven-e- Vsaka navzoča manjšina je nato predstavila svoj položaj. Spoznali smo, da pri veliki večini ni več zunanjega pritiska in da lahko živijo v ..relativnem miru in zaščiti s strani države". Te manjšine imajo čedalje večje težave z naraščajočim pritiskom znotraj manjšin. Severni Frizijci v Nemčiji imajo problem, da je stopnja brezposelnih v njihovih krajih izredno visoka in zaradi tega tudi pada volja za uporabo materinega jezika. Ta položaj potrjuje teorijo Narodnega sveta, da obstoj narodnih skupnosti brez zdravega gospodarstva ni možen. Gradiščanski Hrvati so predstavili svoje probleme; njihov trenutni položaj je po eni strani zaskrbljujoč, po drugi pa obetaven. Hude težave imajo Flami v Franciji, kajti Francozi v svoji državi sploh ne priznavajo obstoja manjšin. Prav tako so pod hudim pritiskom tudi Romi in Sinti, ki jih zgolj zaradi njihovega življenjskega načina predvsem socialno za- postavljajo. Ena izmed najbolj zanimivih predstav narodnih skupnosti je bila gotovo predstava Samov oz. Lapov s Finskega. Ta narodna skupnost ima nekako dobro rešen koncept skupne organizacije oz. skupnega zastopstva (njihov „Sa-meting" je neke vrste narodnostni parlament). Sami živijo v več državah (Švedska, Norveška, Finska in Rusija), pri čemer ima v skandinavskih državah veliko pravic med drugim narodni parlament „Same-ting". Manjšina, o kateri skorajda nobeden izmed navzočih ni vedel veliko, so Kašubi na Poljskem. Treba je vedeti, daje ta manjšina številčno zelo močna (okoli 300.000). Predavanja. Po splošni predstavitvi narodnih skupnosti so sledila predavanja Nemcev iz Danske ter Dancev iz Nemčije. Zelo zanimivo je, da sta obe manjšini podobno organizirani in jih lahko primerjamo s koroškimi Slovenci (glede zaščite in pravic). Tako Danci kakor tudi Nemci nastopajo pri volitvah samostojno in vsak s svojo narodno stranko, podobno Enotni listi. Na vprašanje, zakaj se ne integrirajo, ob strani odgovorita s tem, da je v samostojnem političnem nastopanju moč. Peter Iver Johanssen je predaval za Nemce na Danskem, Gerd VViencke pa za Dance v Nemčiji. Predvsem VViencke je v svojem predavanju poudaril, da želijo tudi Danci izvoliti skupno „enotno“ organizacijo po modelu NSKS, ki naj zastopa manjšino proti nemškim oblastem oz. nemški zvezni vladi. Tudi Danci so opazili, da jim dvotirnost ne služi, nemške oblasti pa tudi želijo imeti le eno organizacijo kot legitimiranega sogovornika. Predavanjem so sledile še izčrpne diskusije. Delovni krožki, v soboto dopoldne smo se udeleženci porazdelili po delovnih krožkih, v katerih smo intenzivno razpravljali o težiščih pri delovanju narodne skupnosti. Delovni krožki so se ukvarjali s temami mediji, mladina, kultura in financiranja narodnih skupnosti. Predvsem pri delovnem krožku za mladino smo od moderatorja, ki je pripadnik nemške manjšine na Danskem, zvedeli, kako pri njih funkcionira mladinsko delo. Nemci imajo npr. razne mladinske dalje na strani 12 4 petek 29. marec 199j Politika Adrian kert Z MOJEGA Vidika Korakanje v napačno smer Odpiranje vojaščine ženskemu spolu se dobro prodaja kot enakopravnost. Ob vsej pohvali odpirateljem, vendarle ni spregledati, da bi si eksistenčno ogroženi oficirji (kakor tudi politiki obeh spolov) radi pripeli na svoje prsi, tako že prekritimi z lepimi odlikovanji, še etiketo za uspešno borbo za pravice žensk. Argumenti za in proti izkazujejo vsem stranem kaj slabo spričevalo, tako ženskam, ki vidijo v tem nov mozaik v naprezanju za enakopravnost (velika pridobitev?), kakor tudi moški, pri katerih se bije argument za vključitev žensk v vojsko s popolnoma kontrarnim (nekatere bodo rekle tipično moškim) vidikom, da je žensko bojno polje edinole fronta za štedilnikom. To pa kajpada v vsaki ženski, ki nase kaj da, zbudi moškega. Kar pa je spet žalostno, saj ženske menda nočejo biti kakor moški. Ženske v tej diskusiji igrajo slepo kravo (Blinde Kuh) in delajo brezplačno reklamo za vojaščino, ki kot protiuslugo ženskam že ponuja roko, saj so povzročile, da je splošna debata o (ne)smis-lu tovrstnega vojaškega aparata, namreč splošna dolžnost vojaške službe, potisnjena v ozadje. Medtem ko se mladi vojaki vse bolj sprašujejo o smislu takšne službe (Se mar res samo tako lahko izraža patriotizem?), ko je slika sovražnika le plod odmišlje-ne domišljije, ženske (posplošujem zato, ker skoraj ni diskusijskih prispevkov treznih emanc) silijo v eno izmed največjih moških domen, da enakopravno bijejo dnevni boj za ohranitev zastarelih struktur. Če bo prišlo do zakonskega dostavka, ki bi tudi ženskam predpisal vojaško službo, bo to, glede trenutne nepripravljenosti večine žensk (če se ne motim) za vojaško službo, pirova zmaga. Zato je molk treznih žensk tembolj začudljiv, kajti mimo enakopravnosti obstajajo nasploh bog-ve boljši argumenti proti splošni vojaški službi, kakor zanjo. Zato v diskusiji zelo pogrešam človeške argumente žensk (če jih že moški ne poznajo): npr. ženske dajejo življenje, nesluže-nje kot prispevek žensk k razoro-ževanju (tudi ukaze izpolnjujoči so navsezadnje orožje v rokah ukaze dajajočih), služba le v življenje ohranjajočih akcijah (pomoč ob katastrofah) ipd. Argumenti se zvečine omejujejo na fizično in psihično enakovrednost žensk v uniformi. Vsekakor je začudljivo, da ni žensk, ki bi se uprle takšnemu pervertiranju enakopravnosti, saj prostovoljno prevzemajo vlogo žogice v rokah vojaške lobi. Kje je pogled v boljši jutri! Najobupnejše argumente sem bral v koroškem dnevniku, kjer avtorica vidi žensko vojakinjo kot nujno pomoč pri premagovanju krize vojakov. Da je vzrok vojaške krize v spolnosti, bi si niti najmilitantnejši oficir ne upal vzeti kot argument. Dvomim, da je s tem ženskam storila dobro uslugo. V nadaljevanju tega čudnega pogleda omenjena avtorica še preseneti z ugotovitvijo: „Ko bi morali mladeniči za .zvezde' konkurirati z ženskami, bi se najbrž bolj zanimali za vojaško službo kakor za alkohol." Oficirski aplavz. Se bojo ukvarjali pač bolj z vojakinjami. Dobra ženska se je s to tematiko spustila na led in hudo zdrknila. V tej diskusiji pa se razstrelja še neki posebej ženski atribut, ki je stoletja preživel kljub štorijam o amazonkah in podobnih vrstah žensk: ženska kot učlovečenje nežnega spola, ki misli s srcem, se izraža s čustvi (seveda ne vedno in ne povsod in tudi ne vsaka) in je protipol vsej zasu-rovljeni agresiji moških. Izguba tega ženskega instinkta bi bila navsezadnje logični zaključek tega razvoja. Ali cena za popolno enakopravnost? Kakorkoli že: vključitev žensk v vojaško službo samo na prostovoljni ravni (in morda pred komisijo izbranih strokovnjakinj za duševna vprašanja, ki preverjajo resnost želje). Politizacija televizije? Nedavno so se razmerja sil med televizijskimi mediji v Sloveniji krapko spremenila. S pojavom še dveh komercialnih postaj ima nekaj manj kot dvami-lijonska Slovenija kar štiri televizije: nacionalno (ima dva programa), POP TV, Kanal A in TV 3. To je seveda dobro, ker se bo povečala konkurenčnost, program izboljšal, vendar prinašajo nove TV postaje tudi negativne posledice - amerikanizacijo. Evropa je tovrstno poneumljanje omejila tako, da morajo komercialne televizije, ki gledalce privabljajo predvsem s tretjerazrednimi hollywoodskimi filmi in nadaljevankami, oddajati bodisi prek satelita bodisi je njeno zemeljsko predvajanje programa prek oddajnikov omejeno na določeno območje. Radiodifuzne frekvence veljajo namreč za nacionalno bogastvo, zato jih države podeljujejo po tehtnem premisleku. To velja šo posebej za televizijo, saj imajo v Evropi monopol in prednost pri zemeljskih frekvenčnih mrežah nacionalne televizije. Jože Biščak V Sloveniji so stvari obrnjene na glavo. Vse tri komercialne televizije imajo svoje frekvence oziroma oddajajo prek frekvenčnih mrež. To je, če izvzamemo Italijo, edinstven primer v Evropi. Avstrija nima komercialne televizije, enako je v Švici. Češka je eno mrežo namenila za komercialne potrebe, v Nemčiji pa sta samo dva komercialna programa delno razširjena po zemeljskih mrežah. Francija ima dva komercialna programa. Danska nima nobene komercialne mreže, ima pa cel kup lokalnih TV postaj. Skratka, ni je države, ki bi dala več prostora komercialni televiziji kot nacionalni. SLOVENIJA V ŽARIŠČU Interes slovenske države bi moral biti izrazito nacionalen - od komercialnih TV postaj ni mogoče pričakovati izobraževalne in kulturne vloge - če ne bi bil pojav novih TV postaj politično obarvan. Najprej so tri največje slovenske politične stranke (LDS, SKD in ZLSD) računale, da si bodo razdelile programski čas (če ne že kar programe) nacionalne televizije. Ko so sprevidele, da zadeva le ni tako preprosta, odpor znotraj TV Slovenija zoper politizacijo pa prehud, so se pojavile zamisli o lastnih televizijah. Tako je zdaj že bolj ali manj jasno, da POP TV obvladuje Združena lista socialnih demokratov, Kanal A Liberalna demokracija Slovenije in TV 3 Slovenski krščanski demokrati. Kar pa zadeva nacionalno televizijo, velja pod taktirko generalnega direktorja RTVS Žarka Petana (še) za neodvisno. Tudi trditve o monopolu nacionalne televizije ne držijo, kajti sateliti s kabli in satelitske antene danes omogočajo čedalje več gospodinjstvom spremljanje programov številnih komercialnih postaj. S stališča gledalca se zato ne more govoriti o monopolu, pač pa zgolj s stališča novih komercialnih televizij, ki se med gledalci (z izjemo POP TV) niso tako „prijele“, zato obtožujejo nacionalno televizijo, da jih domnevno ovira pri oddajanju, politiki pa zaradi še vedno več kot 80-odstotne gledanosti nacionalnih informativnih oddaj načrtujejo nov naskok na TV Slovenija. Kljub vsemu bi morala RTV ostati javna ustanova, kajti s svojim lastnim izobraževalnim in kulturnim programom ohranja samobitnosti slovenske države. Ko pa bodo tudi zamejci lahko spremljali slovenski televizijski program, se bo odgovornost nacionalne televizije še povečala. Kmetijstvo 5 Koroški kmetje imajo zdravo govedino V Avstriji ni poznan noben primer bolezni noriv krav, (bovina spongiformna necefalopatija-BSC), zaradi katere so Avstrija in ostale evropske države ustavile uvoz govedine iz Velike Britanije. Koroški kmetje imajo zdravo govedino, je na posebni tiskovni konferenci poudaril predsednik kmetijske zbornice VValfried Wut-scher. V naši zvezni deželi se je v zadnjem tednu zmanjšala prodaja govejega mesa do 50% in to čeprav na Koroškem ni v prodaji govejega mesa iz Velike Britanije. Toda tega konzument ne more vedeti. Prav zaradi tega se kmetijska zbornica trudi javnosti dopovedati, da je skoraj stoodstotno iz- GEPRUFTE QUALITAT VON KARNTNERBAUERN Če ima meso ta pečat kvalitete, konzument ve, da je kupil zdravo, domače goveje meso. ključeno, da bi na Koroškem prišlo do izbruha bolezni norih krav, ki naj bi bila prenosljiva tudi na človeka, pri katerem naj bi izbruhnila v Creutzfeld-Jakobovi bolezni, ki povzroča degenerativne spremembe na centralnem živčnem sistemu. Predvsem naši kmetje so garant za to, da na Koroškem ne more priti do izbruha te bolezni. Na Koroškem so v okviru združenja govedorejcev kontrole zelo stroge. Naši kmetje krmijo svojo govedino izključno samo vegetarično, kar je že bistvena kakovostna razlika v primerjavi z Veliko Britanijo. Domnevajo, daje tam bolezen norih krav izbruhnila zaradi krmlenjja z živalsko moko, ki so jo proizvajali iz poginulih ovac. To je pri nas izključeno, zagotavlja prededsnik zbornice VVutscher, ki je opozoril tudi na stroge predpise znotraj zveze govedorejcev, ki ima na Koroškem 3000 članov. Vsako tele dobi takoj po telitvi v uho značko, na osnovi katere je možna kontrola do klavnice. Predvsem pa je pomembno, da je meso tako kotrolirane govedine potem tudi pri prodaji mesa posebno označeno kot kvalitetnto koroško meso. Koroški mesarji so prepričani, da bo konzum govejega mesa kmalu spet narasel. Od splošnega preplaha bodo nedvomno profiti rali naši kmetje, ki proizvajajo kvalitetno meso in doslej niso dopustili, da bi jih preganjala evrospka konkurenca, ki se poslužuje vedno bolj nenaravnih metod živinoreje. Kdor bo želel kvalitetno in zdravo meso, ga bo kupil pri domačem kmetu ali pa pri mesarju, ki kupuje samo domačo govedino. Silvo Kumer Tam čir teče bistra Žila ... Uspešen regionalni seminar Politično upravne akademije na Zilji. Kako lahko človek vpliva nase in na svoje okolje, če se vadi v dobrih mislih, je na dvodelnem seminarju na Zilji odkrivalo skupno osemnajst tečajnikov in tečajnic. Znanstveniki so ugotovili, da je približno 95% naših misli, prepričanj, čustev in obnašanja iz navade. Česar smo se navadili, tega se seveda lahko spet odvadimo, tudi če je pot naporna, ker predvsem danes ob tako modernem stresu prav radi spet zapademo v stare navade. Eden od ciljev seminarja na Zilji, ki ga je zelo spretno vodil dipl. inž. Josef Starman iz Štajerske, je bila dosega večje povezanosti med kulturnimi, športnimi in Političnimi ustvarjalci na Zilji- Ob izteku 20. stoletja se srepavamo z vedno zahtevnejšimi izzivi, katere bomo reševali uspešnejše, toliko kolikor bolj bomo znali premostiti konkurenčno miš-yenje in izrabiti skupinsko kreativnost. Dvodelni seminar na Zilji je nudil vrsto metod, komunikacijskih spretnosti, novih moči in motivacije za skupinsko (telo in poživitev ziljske regi- Milka Hudobnik Slika: Ziljani so z velikim zanimanjem sodelovali na seminarju, ki je bil namenih.1] raz'skavi družbenopolitičnega življenja na Zilji. Na naših kmetijah gojijo živali naravno, kar je tudi garantija za kvalitetno meso. Stika: na kmetiji pri Kertu v Konovecah prihajajo v okviru pouka tudi šolarji iz Šmihela, katerim kmet v živo pokaže, kako se naravno goji domača govedina. Na kratko Borovlje. V Borovljah želijo plebiscitni dar v višini 1,9 mio. šilingov nameniti za sanacijo občinskega urada. Potrebno pa bo še več finančnih sredstev, ki jih občina pričakuje od dežele Koroške. Globasnica, občinski svet bo danes, v petek 29. marca ob 19. uri, med drugim razpravljal o zadavi razglednega stolpa na sv. Hemi. Globašani menijo, da bi tak stolp poživil turizem v občini. Mandatarji pa bodo določili tudi podjetje, ki bo zidalo novi gasilski dom v Globasnici. Zadeva kanalizacije, ki trenutno najbolj buri duhove v občini, tokrat še ni na dnevnem redu. Bekštanj. V Bekštan-ju bo občinski svet danes, v petek 29. marca, ob 17. uri, razpravljal od načrtu za novo pokopališče v Ledincah. Na občinskih pokopališčih pa naj bi v prihodnjem postavili avtomate za prodajo sveč. Žoprače. V Žopračah pri Vrbi bo tudi letos spet, na veliko soboto, tradicionalno romanje. Romarji gredo ob 21. uri preko Loč na Humško goro, kjer je ob 4. uri zjutraj vstajenje. Pot je dolga 20 km. Bistrica v Rožu: lepe besede same so premalo Na Bistrici v Rožu je sicer veliko lepih besed o sožitju, ce pa gre za dvojezičnost, np pri otroškem vtrcu, se zadeve začnejo komplicirati, čisto enostavno pod geslom „To ono si lahko privoščimo, o dvojezičnem vrtcu pa ni govora" Redkokatera občina na Koroškem se lahko baha s tem, da si s presežkom dveh milijonov ob letnem obračunu lahko marsikaj privošči, kar ne bi bilo nujno potrebno". To je namreč župan občine Bistrica v R ožu Hubert Gra-denegger s ponosom ugotovil preteklo sredo na seji občinskega sveta. Vrtec? Ko pa je dr. Anton Fei-nig, Volilna skupnost, ponovno vprašal, ali se je predsedstvo sploh ukvarjalo z vprašanjem dvojezičnega vrtca, je moral priznati: „Ne, o tem ni bilo govora, ker ni bilo prošnje." Feinigove besede so občinski svetniki kar preslišali: ..Kolikokrat sva zastopnika VS že zaprosila za to, vsakokrat je bil predlog 17:2 odklonjen." Podobno usodo ima verjetno tudi pločnik ob glavni cesti v Št. Janžu, ki ga VVilli Moschitz zahteva že nekaj let zaradi varnosti otrok in drugih pešcev. Vzrok ni pomanjkanje denarja, samo nekateri vaščani se ne strinjajo z načrti. Ravnanje župana in strank v teh vprašanjih, predvsem pa pri vrtcu, kaže, kakšna je dejanska pripravljenost za dobro sožitje v občini. Da je občinska uprava vzorno opravila svoje delo, je predsednik nadzornega odbora dr. A. Feinig pri pregledu obračuna za leto 1995 lahko potrdil. Občina je dob- „Če zaprosimo za dvojezični vrtec, nas SP, l/P in F enostavno preglasujejo. “ dr. Anton Feinig, odbornik VS ro gospodarila: od 36 milijonov dohodkov je izdala samo 34 milijonov; med drugim so osebni stroški razmeroma nizki (17%), izdatki za socialno skrbstvo (3 mil.) in zdravstvo (2,4 mil. ) pa, kot povsod, zelo visoki. Za kulturo je bil izdatek skromen (89.000 S), za pluženje cest letos pa visok (800.000 S). Vlečnica. Soglasno so bili sklenjeni naslednji predlogi: nakup novega pluga za sneg, zaposlitev novega poslovodje pri „0 dvojezičnem vrtcu , nismo razpravljali, ker ni' bila vložna nova prošnje. “ Župan Hubert Gradenegger vlečnici v Šentjanških Rutah, p( pravilo strehe vežice v Št. Janži razsvetljava ob sveškem pokopi lišču. Nazadnje se je razvnel diskusija o prispevku za obnov šentjanškega kopališča, za kat* rega je prosilo podjetje Centri1 oblika biotopa in čiščenje vode n naravni način upošteva vsa pr^ vila za varstvo okolja. Svobodnjc ki in ljudska stranka so imeli p(' misleke, večina pa je bila za pri1 pevek v višini 240.000 S. c A. Angerčr r c _4i FREDIS M ■dP mm M -FACHHANDEL MANFRED PLIESCHOUNIG VELIKA IZBIRA VSEH VRST KOLES SERVIS NADOMESTNI DELI ČELADE ZA OTROKE IN ODRASLE OBLEKE ZA KOLESARJE 5 o. Bleiburger StraBe 20 9141 EBERNDORF Tel. 0 42 36/32 77 64 (Um l košnji Jožefov sejem v Dobrli vasi je bil izredno dobro obiskan, saj je bilo tudi vreme zelo prijazno p j 0ncn°- Pri odprtju sejma je pri povorki sodelovalo tudi SPD Srce Dobrla vas, ki je pri Zadrugi imelo svoje razstavišče in je zbiralo denar za pregradnjo kulturnega doma. JV Galiciji bodo sezidali nov otroški vrtec 'L Na minuli občinski seji v Galiciji so mandatarji sprejeli načelen sklep za ^gradnjo počitniške vasi v Lečni vasi. Glede kanalizacije pa je župan VVutte ptmenil, da ima Galicija še dovolj časa. „ a davnem redu občinske tec naj bi stal 9 milijonov šilin-R ki je bila pretekli torek, 26. nimCl1"?’je bil° kar nekaj za-h.lv|d . točk. Med drugim so mo2Je soglasno potrdili dietni obračun za leto 1995 1"5 je občina Galicija juciia pri rednem in izrednem z presežkom DnrS'^41" šilin9ov. Kakor je nrih 03 predsednik kontrolnega odbora Norbert Rautz (F) pri g edu računcv ni bilo poman- tph °Sn 'n vse v najboljšem olj. Presežek pri skupnem ob- ^unu pa je nastal zaradi šni S»?nka pri saniranju ljudske mi? ^°hllče (680.000.-) ter za-vk , drugih proračunskih posta-’ 1 se n'so docela izrabile. Wn«k°r Povedal župan Josef otte (VP) bo občina tudi zače-2|davo otroškega vrtca. Vr- gov. Za letošnje leto imajo zagotovljeno financiranje (3,8 milj. iz šolskega fonda in 2,0 milj. iz namensko vezanih sredstev). Seveda bodo cel dobiček iz lanskega leta prenamenili v ta namen. Kanalizacija. V spraševalni uri je občinski odbornik EL Jože Urank na župana VVutteja stavil vprašanje zaradi kanala. V odgovoru na Urankovo vprašanje je župan povedal, da za Galicijo vprašanje kanala še ni tako akutno kot npr. v Globasnici. Pove pa, da se načrtuje centralna naprava s sosednjimi občinami Grabštanj, Pokrče in Štalenska gora. Ni še dokončne odločitve, pač pa inž. Šemo za deželno vlado izdeluje aktualno stanje pri obstoječi študiji za odplake. Druga možnost je, da gre občina Galicija v centralo skupaj z Žita-ro vasjo. Počitniška vas. Zelo vneta razprava se je začela, ko je občinski svet (šteje 15 odbornikov) začel razpravljati o prena-membi zemljišča v Lečni vasi / Linsendorf za sezidanje počitniške vasi. Župan je v ta namen tudi prebral dve pismi krajanov, ki sta oba enotno izrazila zaskrbljenost nad zamišljenim projektom. Občinski svet je sprejel sklep (14 za, 1-EL proti) v katerem načelno odobrava sezidanje počitniške vasi, toda pod zelo strogimi pogoji. Po seji pa je dal svoje privoljenje tudi mandatar EL Jože Urank, toda le s pogojem, da s tem še ni dokončno padla odločitev o gradnji. Igor Roblek POŽARNE ŠKODE____________ 100 članov zaupa selski zavarovalnici Sele. Prejšnjo nedeljo, 24. marca, je bil občni zbor selskega podpornega društva proti požarnim škodam. Predsednik tega društva, ki je bilo ustanovljeno že 1904, je Franci Roblek. Društvo je v svoji zgodovini doživljalo veliko težkih in tudi lepih časov. V letu 1939 so morali društvo zaradi pritiska nacistične strahovlade ukiniti in tako od tistih časov naprej ni več delovalo. Po 2. svetovni vojni (leta 1949) so Selani ponovno ustanovili to društvo, ki pomaga članom ob primeru požara in jim povrne del škode. Nad 100 posestnikov hiš je trenutno včlanjenih v društvo. To je nedvomno lepo število domačinov. Predsednik društva Franci Roblek je na občnem zboru prejšnjo nedeljo poudaril, da je izredno pomembno, da obstaja v Selah društvo, ki „za-varuje11 domačine ob možnem požaru. Hvala Bogu že nekaj let ni bilo več požara, ki bi komuiz-med članov uničil posestvo oz. hišo. Pri naslednjem občnem zboru želijo oddati funkcijo nekateri odborniki, med njimi tudi dosedanji predsednik Franci Roblek. |. R. Predsednik društva proti požarnim škodam je Franci Roblek. Vogrče. Kot zadnjo ljudsko šolo v občiini Pliberk bodo popravili ljudsko šolo v Vo-grčah, ki bo dobila tudi malo telovadnico. Med gradnjo bodo šolarji hodili v šolo v Božji grob, kjer je še prostora, tako da za Vogrjane ne bo potreben popoldanski pouk. 8 Pri nas doma Marija Picej iz Št. Primoža je dokončala študij Zaključila študij Št. Primož. 24 letna študenka Marija Picej iz Št. Primoža je pred kratkim uspešno končala svoj študij gospodarskih in ekonomskih ved na univerzi v Celovcu. Med študijem se je specializirala na controlling, informatiko in marketing; opravila pa je tudi turistični koleg. Mlada magistra želi svojo poklicno pot ubrati, če bo možno, doma na Koroškem, in sicer na teh področjih, na katerih si je med študijem nabrala največ znanja. Iskreno čistitamo! Jubilej Št. Peter. V kloštru v Št. Petru pri Št. Jakobu v R. praznuje te dni svoj 90-življenjski jubilej Marija Cera. Nešteto gojenk i šlo skozi njene roke, predvsei pa se je slavljenka vsa leta trudil za vodstvo otroškega vrtca. ŠH vilnim čestikam se pridružuje W Naš tedniik. Predstavniki organizacij koroških Slovencev so obiskali novi sedež slovenskega konzulata v Celovcu- Karel Smolle na rimski citadeli v Ammanu. Foto: VVrolich Na višku slave Ammann. Naš poslanec „v čakanju" Karel Smollec je pred kratkim obiskal Amman. To potovanje pa ni bilo poklicno, ampak v okviru izobraževalnega potovanja katoliške Sodalitete v Tinjah. Kot rojen politik je Smolle priliko sve-da izkoristil za javen govor na rimski citadeli (slika). Konzulat naj bo hiša srečanja in sodelovanja Celovec. Od razpada SFR Jugoslavije naprej se je Slovenija trudila prevzeti poslopje bivšega generalnega konzulata, katerega so vsa leta vodili konzuli iz Slovenije. Mesto Celovec je po izbruhu vojne na Balkanu dalo poslopje zapečatiti, po dolgorajnih pogajanjih in številnih prostestih Srbov pa je generalni konzul Jože Jeraj s pomočjo celovškega župana Leopolda Guggenbergerja le dosegel, da je poslopje spet v slovenskih rokah. Republika Slovenija je poslopje renovirala za 10 mio. šilingov. Od 14. marca naprej je slovenski konzulat v Celovc spet v Radetzky ŠtraBe pod Križno goro. Genaralni konzul je v novi konzulat povabil m® drugim tudi predstavnike slovenskih koroških org! niazcij in poudaril, da naj bo konzulat hiša sodel( vanja med Slovenijo in avstrijskimi zveznimi deželi mi Koroško, Tirolsko, Predarlsko in Salzburgom predvsem pa naj bo tudi hiša, ki je odprta koroški1 Slovencem, katere vabi k sodelovanju. Glasba iz Škotske Pretekli četrtek je v Globasnici nastopala glasbena skupina „Malin Head" iz Irske in Škotske ter navdušila s svojo glasbo vse navzoče. Skupina je na poseben način s tradicionalnimi inštrumenti teh dveh narodov posredovala škotske in irske narodne pesmi. Nadpovprečna kvaliteta izvajanj glasbenikov je dokazala, da sodijo profesionalni glasbeniki v sam vrh evropskih ustvarjalcev. Kljub temu so ohranili živ pristen angleški humor. Škoda, da tega večera ni doživelo več obiskovalcev. Globaškim društvenikom pa je s tem večerom uspel še poseben kulturni poudarek. Razstava Zilanovih slik. V Šmihelu so preteklo soboto odprli razstavo slik že umrlega umetnika Valentina Mišica, bolj znanega kot Zilanovega Folta. Slike so dale na voljo posamezne družine. Slika: bistriški župan Janko Pajank, pliberški mestni svetnik Fric Kumer, krojaški mojster Fric Jernej in Stanko Vauti pri ogledu razstave. 5> % a. s:. 5. N S V? m 5r ~ S o H' = <" Pogovor 9 DR. MARIJA SPIELER g »pelo za mladino je nekaj čudo- I vitega!11 To je takorekoč življenj-J sko geslo profesorice dr. Marije M ppielerjeve. S 1. marcem 1996 je sla v pokoj. Z njo se je pogovarjal Jože VVakounig. a ne rg* el< eH od kit ;e H tlsilednik: Marija, skoraj 31 let, od septembra 1965 naprej, sva bila kolega na Slovenski gimnaziji. Zdaj se je začelo za tebe novo življenjsko obdobje. 1. sušca tega našega ieta Gospodovega 1996 si odšla v pokoj. Kako se počutiš? —L-Marija Spieler: Dobro, pravzaprav zelo aobro. Sem že premostila tistih deset dni, ko sem Se trgala od šole. Pogrešala sem urnik. Je pravzaprav nekje enako kakor v počitnicah, pa le ni 'sto. Je drugače. Problem je, da sem se poslovila sredi šolskega leta. Vse je bolj živo. 33 let si poučevala na Slovenski gimnaziji, predvsem slovenščino in nemščino. Da, a deset let sem imela vso dekliško telovad-°’ ocl 1964 do 1974. V tistih letih v svojih obeh Predmetih skoraj nisem imela višje stopnje. Ker nisem imela izpita iz telovadbe, si tudi nisem upala delati vseh potrebnih vaj in tudi nisem bila Posebno zadovoljna s tem. Ker pa sem pouče-a a v svojih predmetih skoraj samo nižjo stop-J°> tudi tam nisem mogla dosti napredovati. Te-aj sem rekla ne, prišli sta Brigita Žužek, poroče-a Hambrusch, in Marica Tischler, poročena artmann; obe sta zdaj ravnateljici dvojezičnih 'judskih šol v Celovcu. D°ma si bila v Šmartinu pri Rudi. Povej, Pfosim, nekaj iz svojih mladih let. Rodila sem se na Bregah na južni strani Drave, sproti Gorenčam. Moj stari oče je imel tam ln' ^se te mline_ je poplavila Drava, ko so ®'e^trarno Žvabek. Mi smo se preselili v na na niih M se danes se počutim veliko bolje PMoerskem kraju Drave kakor pa na ruškem, severnem. Selili smo se leta 1942. Med vojsko so vas tudi izgnali z doma, izse 11 so vas v Nemčijo, ali Altreich, kakor si Pravili starejši. DrU/?nali 80 nas decembra 1944, v Rettenbacl Memmingenu na Bavarskem. Očeta so zapr y avgus,a 1944 in ga spravili v kacet Dachau tal/' * 8 b'Lvzr°k v tem, da smo kmetijo kupili o< ratnega župana, ki je bil obenem vodja naci cne partije, ortsgruppenfuhrer. Na kmetiji pa ji Or , naiemr|ik, ki se je koj težko ločil od zemlje etu in materi so med drugim očitali, da im ati eze s partizani, čeprav takih stikov ni bilo, in di roči govorimo samo slovensko. „Eure Kinde P'aPPern ja nur vvindisch!" Majnika 1945 je prišel konec vojske in s ten k°nec nacistične oblasti. Vračali smo se julija 1945. Dobro se sporni larn dogodkov v Beljaku, bila sem takrat neka ani ko deset let, ko so nas hoteli poslati Anglež nazaj v Nemčijo. Spominjam se, kako je takrat nastopil dr. Joško Tischler in kako je zapel zbor pesem ..Slovenec sem“. V ljudsko šolo si hodila na Rudi. Ko sem prišla v šolo, nisem znala niti besede nemško. Župnik Pirker, doma iz Reichenfelsa v Laboški dolini, se je naučil slovensko in je z menoj govoril slovensko. Med vojsko je bilo v šoli javno seveda vse nemško. Leta 1947 sem začela hoditi v glavno šolo v Velikovec. Takrat je le malokdo hodil v glavno šolo. Moji sošolci na Rudi so bili Leopold Silan, zdaj župnik v Pokrčah in tinjski dekan, Matija Hribernik, župnik v Beljaku, in Hans VVidrich, tiskovni referent pri salzburških igrah. Vsi trije so maturirali leta 1956 na Plešivcu. Isto leto sem tudi jaz maturirala na celovškem učiteljišču. V učiteljišču ste izdajali glasilo Setev. Da, gospod dv. sv. dr. Valentin Inzko nas je poučeval slovenščino in dalj časa tudi zgodovino. Toda posredoval nam je še veliko več, lahko rečem, da nam je bil očetovski prijatelj. Nismo izdajali samo lista - kar smo zelo radi delali -, uredil nam je slovensko knjižnico na učiteljišču, prirejal z nami radijske oddaje, naštudiral z nami igro. S to smo nastopali v Gorici in Trstu. Nemški sošolci kaj takega niso imeli. Oblikovali so nas počitniški sestanki s predavanji in zanimivimi ljudmi, ki jih sicer takrat ne bi bili srečali. In potem, po učiteljišču? Že jeseni 1956 sem odšla v Gradec na univerzo, ker nisem hotela poučevati. Stroke so me bolj zanimale. Najraje bi bila študirala zgodovino in filozofijo, a to so mi vsi odsvetovali, ker da ne bo kruha. Potem sem se pa dokončno odločila za nemščino in slovenščino. Ravnatelj dr. Joško Tischler je nujno potreboval in iskal mlade učiteljice in učitelje za Slovensko gimnazijo. Leta 1963 sem le zaprosila, v pričakovanju, da me tako ne bojo nastavili, ker nisem imela še vseh izpitov. Končavala sem disertacijo. Diserti-rala sem pri slavistu profesorju Jožefu Matlu o dvojezičnih pesnikih pri Slovencih. Na gimnaziji, kako je bilo? Obvisela sem takorekoč na gimnaziji, ne da bi bila to pravzaprav hotela. Vrat je bilo takrat zelo veliko odprtih. Dvomila sem pa tudi o tem, ali ima sploh smisla, da bi se celo življenje ubadala le z jezikoslovjem. Poučevala si na Slovenski gimnaziji in ostala tu do konca februarja 1996. Končala si disertacijo, opravila vse potrebne izpite in promovirala za doktorico filozofije. Nekaj let si učila na graški univerzi. O čem si predavala. Iskali so nekoga za didaktiko slovenščine. Vendar je zame bil to le kratek intermezzo, ker sem dobila občutek, da bi morala znanstveno delati. Didaktika slovenščine je bila v začetku osemdesetih let - tako se mi je zdelo - še v povojih. Znanstveno delo na tem področju me je premalo mikalo, zato sem raje nehala, čeprav sem bila zelo rada s študenti. Na Koroškem si poučevala tudi na drugih šolah. Deset let sem poučevala nemščino na uršu-linskem zavodu za učiteljice za ročno delo v Celovcu, 20 let pa slovenščino kot prosti predmet na zavodu za otroške vrtnarice v Celovcu. Na gimnaziji si bila tudi podpredsednica personalnega zastopstva. Kolikokrat si bila razredničarka maturitetnih razredov. To sem bila trikrat, vedno od 1. do 8. razreda. Leta 1963 sem prevzela svoj prvi razred. Imela sem ga samo do 4. razreda, kajti jeseni 1967 si ga dobil ti. In s tem razredom sem prispel leta 1971 do mature. Jaz sem maturirala kot razredničarka prvič leta 1975. To je bila prva matura v lastnem poslopju. Sem smo se preselili maja 1975, kak dan pred pisnimi zrelostnimi izpiti. Maturirala sem spet 1983 in zadnjič 1991. Takrat, avgusta 1991, julija je bila v Sloveniji še vojska, smo opravili prvo maturitetno potovanje po samostojni državi Sloveniji. Mnogi se tedaj dol sploh niso upali, tudi nekateri maturanti in maturantke ne. Zdaj si odšla po 33 letih poučevanja v pokoj. Mirovala seveda ne boš. Kako bi na kratko ocenila svoje delo na gimnaziji? Znanost je nekaj zelo zanimivega. Vendar sem se vedno spraševala, če lahko najdeš v tem pravi smisel življenja. Tako sem se odločila za delo za in za delo z mladino. To je pa nekaj čudovitega, kljub temu, da s seboj nisem bila zadovoljna. Vsak vzgojitelj in učitelj se mora nenehno spraševati o smislu svojega početja. Mislim, da je kljub vsem naporom in tudi razočaranjem lepše delati z mladino kakor z odraslimi. Mladina se ne pretvarja, je iskrena, v vsakem primeru, dobrem in slabem. Tvoji načrti? Načrti so odprti. Potrebno je le, da tudi sama odprem oči. Marija, najlepša hvala za pogovor. Želim ti vse najboljše. ČESTITAMO Rojstni dan je pred nedavnim slavil Franc Kosmak. Za ta njegov osebni praznik mu iskreno čestitamo ter želimo vse dobro in lepo tudi za naprej! Svojo 60-letnico je v Zagor-jah praznoval Hanzi VVutte. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT! Prav tako je na Žihpoljah slavil osebni praznik Pepi Suher. Iskreno čestitamo ter vse lepo in dobro, predvsem zdravja in sreče tudi v prihodnje! Na Suhi je prejšnji teden obhajal svoj 70. življenjski jubilej Franc Žlinder. Slavljencu iskreno čestitamo ter mu želimo vse najboljše, predvsem uresničitev vseh srčnih želja! V društvu upokojencev Št. Jakob slavijo sledeči člani osebne praznike: Mici Res-sman z Reke, Eli Schuttel-kopf iz Velike vasi, Fini Jurič iz Stebna pri Maloščah in Frida Aichholzer s Kota. Vsem iskrenim čestitkam ostalih članov društva upokojencev se pridružuje uredništvo NT! Na Reki pri Št. Jakobu je slavil rojstni dan Rudi Kuneth. Za ta njegov praznik mu želimo vse najboljše ter izpolnitev vseh skritih želja! Osebni praznik je pred kratkim obhajala Cornelia Perč iz Celovca. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Dvojni praznik je v Lepeni slavil Pepi Oraže - Kežarjev, za kar mu čestitajo vsi domači in znanci. Vse najboljše tudi v prihodnje! V Šmarjeti v Rožu je praznovala rojstni dan Andrea Ogris. Želimo ji vse najboljše ter izpolnitev vseh skritih srčnih želja! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo dobri znanci. Visoki življenjski jubilej, 90. rojstni dan, je na Komlju pri Pliberku slavila Marija Stefan. Za ta praznik ji iskreno čestitamo ter ji kličemo še na mnoga zdrava in Božjega blagoslova polna leta! Svoj 69. rojstni dan je na Bregu pri Žvabeku slavil Martin Beteršinek, za kar mu iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta! Osebni praznik je slavila Ana Kežar s Korc. Iskreno čestitamo ter vse najboljše tudi v prihodnje, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Svoj 86. rojstni dan je praznoval Ferdinand VVoschitz iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Za ta visok življenjski jubilej mu iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdravja polna leta v krogu najdražjih! Sabina in Katja Rupitz sta pred nedavnim slavili osebne praznike. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Svoj sedmi rojstni dan je v Škocijanu slavila Katja Mlinar. Vse najboljše, predvsem sreče in uspeha! Pred nedavnim je v Št. Jakobu slavila osebni praznik Ani Dersula. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga_ uspešna in zdravja polna leta. Željam se pridružujejo nekdanje sodelavke in sodelavci Mohorjeve! V društvu upokojencev Podjuna obhajata osebne praznike Tilej Pegrin iz Mlinč in Anamarija Polzer iz Sel. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam ostalih članov se pridružuje uredništvo NT! V Selah na Kotu je slavil rojstni dan Janko Malle. Iskreno čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Prav tako je v Selah na Kotu praznovala svoj 70. rojstni dan Micej Male - Breznikova. Iskreno ji čestitamo ter kličemo še na mnoga zdravja polna in uspešna leta! Visoki življenjski jubilej, 87. rojstni dan, je v Podgradu slavila Marija Olip. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih in prijateljev se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga zdrava in milosti polna leta! V Svečah je pred kratkim obhajala 86. rojstni dan Mici Plautz. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik naslednjim članom: Mariji Šranc iz Vogrč, Heleni Mert iz Bistrice nad Pliberkom. Ivanki Kolter iz Žvabeka ter Mariji in Rihardu Dumpelnik iz Štebna pri Globasnici. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk želijo slavljencem vse najboljše in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Svoj 60. rojstni dan je na Ra-dišah praznovala Dorica Stumpf. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in prijateljev se pridružuje NT, ki kliče slavljenki na mnoga zdrava in sreče polna leta! ČESTITKA TEDNA Življenjski jubilej Joška Dolinška Včeraj je slavil 40. rojstni dan Joško Dolinšek, po domače Kebrov iz Lepene, ki pa sedaj stanuje v Plaznici, saj ima tam v najemu kmetijo Lin-denhof. Joška Dolinška, očeta devetih otrok, poznamo kot prizadevnega kmeta, ki mu je zelo pri srcu alternativno, biološko kmetovanje. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta SJK in EL Železna Kapla. Preteklo nedeljo je v Železni Kapli slavil svoj 64. rojstni dan Tomi Jug. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše tudi še v prihodnje! Naslednje voščilo je namenjeno Mici Krautzer iz Št. Jakoba. Iskreno ji čestitamo ter kličemo še na mnoga zdravja polna in uspešna leta! Pred nedavnim je srečala Abrahama Mira Fugger iz Loč. Vse najboljše ter izpolnitev vseh srčnih želja! F \ c c c r Svojo 70-letnico je v Podnu slavila Marija Ogris. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in uspešna leta v krogu najdražjih! ( r Včeraj je prav tako praznovala 70. rojstni dan Ani VVieser. Slavljenki ob tem visokem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Visoki življenjski jubilej, 92. rojstni dan, je v Čahorčah obhajala Angela VValdhauser. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! V Pliberku bo slavila rojstni dan Renate Kraut Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam Našega tednika se pridružujejo prijatelji in znanci od blizu in daleč! Fridl VVautsche, po domače Mačkov oče iz Letine, in Franc Flodl z Blata sta pretekli torek praznovala osebni praznik. Slavljencema ob osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi sosedje ter EL Bistrica in EL Pliberk. Kristi Hafner-Koren in Štefanu Koren iz Pod roj pri Globasnici se je zadnji teden rodila hčerka Katja. Srečnima staršema ob rojstvu prvega otroka iskreno čestitamo ter želimo, da bi uživala lepote in posebnosti ter bogate zaklade družinskega življenja. Mladi Katji pa želimo obilo zdravja j n sreče na zemeljski poti. Čestitkam se pridružujejo pevci MePZ „Peca“ in SKD ..Globasnica". tek Petek, 99f 29J_mai^a 1 gge Gimnazijci navdušili v dvorani Ljubljanske filharmonije 2 glasbeno-scensko igro ..Prižgimo luč“ je Mešani pevski zbor ZG 'n ZRG (pod vodstvom mag. Romana Verdela) presenetil v Ljubljani. Mešani pevski zbor ZG in za Slovence v Celovcu Pod vodstvom mag. Romana Verdela je gostoval v četrtek, j16 21. 3. 1996, s svojo glasbeno-scensko igro v dvorani Ljubljanske filharmo-d'je. Koncert je priredila Glasbena mladina (Ljublja-da). Na njem je v prvem delu Ljubljanski srednješolski zbor „Veter“ pod vodstvom Urše Lah predstavil na dostojni ravni predvsem renesančno in klasično literaturo. Z delom tega sporeda bodo šli letos tekmovat v Belgijo. Drugi del je bil v celoti namenjen glasbeno-scenski igri ..Prižgimo luč“, ki so jo ob spremljavi instrumentalistov (Bruno Petrischek, Toni Bo- schitz, Marian in Roman Verdel) izvajali gimnazijci. Ker so v sporedu poleg pevskih vpleteni tudi igralski deli in predstavlja igra vsebinsko celoto, so poslušalci dogajanju sledili z velikim zanimanjem. Številna publika je z bučnim aplavzom nagradila izvajanja obeh zborov. Mešani pevski zbor ZG in ZRG je v Ljubljani navduši! z glasbeno-scensko igro CELOVEC Uspel glasbeni večer Izredno lepo glasbeno doživetje so nam v ponedeljek, 11. marca, pripravili učenci Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane pri svojem gostovanju na celovškem deželnem konzervatoriju. Stari od 14 do 18 let in izbrani po talentiranosti so zaigrali izredno živo, koncentrirano in polno zanosa. Lahko smo veseli, da je postala ta koncertna izmenjava med Celovcem in Ljubljano sedaj že redna, utečena; nenazadnje je to tudi velika zasluga Dl Jeraja, generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu. Učenci Srednje glasbene in baletne šole so dokazali skoraj nedoumljivo zrelost v nastopanju in podajanju večkrat izredno zahtevnih skladb. Pa vendar nikoli nisi imel občutka, da so zgolj „naučeni“ ali pa da jim manjka mladostna zaigranost. Nekateri izmed njih so že uspešno nastopali na_ glasbenih tekmovanjih, kot npr. oboistka Špela Knoll, drugi, kot na primer pianist Jure Rozman, pa se bodo gotovo še spodobno predstavili. Vsak od nastopajočih je bil, kakor se reče, „klasa zase". Do srca pa je seglo, mislim, da ne samo meni, igranje čelistke Uršule Ivanuš iz razreda prof. Matija Lorenza. Skladbo „Elegie“ francoskega skladatelja G. Faureja je zaigrala izredno dovršeno, polno romantičnega ognja, ton ji je pel vsak trenutek tako toplo in zasanjano, da smo postali poslušalci v modri dvorani deželnega konzervatorija tišji in tišji, zamaknjeni. Nepozabno! F. A. Globasnica: umrl Janez Zanki „Zvest domu in narodu" Tako bi lahko opisali lik Jane-a ^ankla iz Male vasi, ki je Zadni° soboto zvečer za vedno natisnil oči. Rajni oče se je rodil ■ marca 1913 na Turnerjevi .atiji v Mali vasi. Že kot otrok is doživljal trd in krut čas povoj-nega in predvojnega časa. Delo na kmetiji, ki ga je z veseljem opravljal, mu je bilo v veselje in zadoščenje. Ob vsem tem pa se je zave-ak da je kulturno delovanje na vasi temelj za preživetje narod-ne skupnosti. Zato se je kot mlad fant vključil v delovanje globaškega kulturnega društva in na vseh ravneh pomagal pri pospeševanju slovenske besede. Tudi v odborniških funkcijah je rade volje prevzel odgovornost. Seveda je tudi druga svetovna vojna od njega zahtevala žrtve. Kljub temu ni obupal in se v povojnem času spet vključil v kulturno delovanje, zavedajoč se, da je potrebno ponovno položiti temeljni kamen, ki ga je zrušil nacizem. Ob vsem tem pa je z vese- ljem opravljal tudi svoj poklic kot železničar. Na žalost pa je moral leta 1960 zaradi nesreče zapustiti službo. S svojo ženo Rozino si je uredil lep dom, ki mu je ostal vedno zvest. Ker ni imel lastnih otrok, je svojo popolno očetovsko ljubezen izkazoval kot krušni oče Janji in Danielu. Zavedal se je, da je dom popoln, ko v njem zaslišiš otroški glas. Ljubezen do družine, doma in domače zemlje mu je bila nadvse pomembna. Do zadnjega trenutka je podpiral vso društveno in politično dejavnost samostojnega političnega gibanja. Ravno tako je vedno bodril mlade, naj se aktivno vključijo v delo za narodno skupnost. S svojo modrostjo, svojimi izkušnjami in prijaznostjo je bil eden izmed stebrov kulturne dejavnosti. Za vse delo mu je društvo pred leti podelilo priznanje in ga imenovalo za častnega člana SKD ..Globasnica”. Rajnega očeta je množica vernikov pospremila v torek, 26. marca 1996, na zadnjo zemeljsko pot v farno cerkev in na glo-baško pokopališče. Sv. mašo sta darovala dekan Peter Sticker in župnik Šimej VVutte, pesmi žalostinke pa sta za slovo zapela cerkveni zbor in MoPZ „Franc Leder Lesičjak”. V imenu SKD ..Globasnica" se je rajnemu častnemu članu zahvalil predsednik Bernard Sadovnik. Naj se rajni oče Janez Zanki odpočije od zemeljskega truda in prejme plačilo večnega življenja. Žalujoči ženi Rozini, družini Boschitz in Danielu ter vsem drugim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. 12 Razno Škofja Loka vrnila obisk Koroški Ločani po obisku Škofjeloškega pasijona skupno z režiserjem dekanom Petrom Stickrom. Slika: Fera Teden koroških Slovencev v Škofji Loki se ni izkazal kot muha enodnevnica. Preteklo soboto je 46 škofjeloških občanov obiskalo Koroško in se -večina od njih prvič - seznanila z našimi rojaki v Podjuni. Poleg Krnskega gradu, Gospe svete, vojvodskega prestola ter stolnice v Krki so obiskali tudi Dobrlo vas in Globasnico. V Dobrli vasi jih je pozdravil župnik Janez Tratar, v Globasnici pa so mdr. obiskali Škofjeloški pasijon. Odlično predstavo globaških igralk in igralcev pod režijo dekana Petra Stickra so še posebej navdušeno sprejeli. Z velikim zanimanjem so tudi sledili pri- kazu narodno političnega položaja koroških Slovencev; zanj je na zelo posrečen način poskrbel podpredsednik NSKS dr. Pavle Apovnik. Ločani pa so se srečali tudi s predstavniki globaškega kulturnega in političnega življenja (Bernard Sadovnik, Hubert Dumpelnik, Hubert Kordež in Jan Havel). Ekskurzijo na Koroško je organizirala škofjeloška Zveza kulturnih organizacij pod vodstvom Marka Črtaliča in Janeza Jocipa. Jeseni pa bodo spet prišli na Koroško, kjer želijo mdr. prisostvovati ziljskemu štehvanju. Na povabilo kd „Pri Jo-klnu“ sta 6. A in 6. B razred uprizorila kulturno predstavo pod geslom ..Človeški liki - ti in jaz“. V obliki video, igre, glasbe, plesa in likov so prikazovali karakterje in občutke posa-m e z n i h oseb. Med drugim so razstavljali tudi dijaki šestih razredov v zelo moderni, predvsem pa utopični obliki. Silno kreativne skulpture so navdušile marsikaterega obiskovalca. Kulturno društvo „Pri Jo kinu" s sodelavko mag. Andrejo Sturm na čelu, je bilo središče številnih zanimivih (kulturnih) prireditev. Tako se je dr. Hannah Fischer iz Londona spominjala Anne Freud, s katero je od leta 1941 naprej sodelovala kot učiteljica in vzgojiteljica. Anna Freud, hčerka slavnega psihoanalitika Siegmun-da Freuda, je morala leta 1941 zbežati pred nacistično strahovlado v London, kjer je bila pozneje voditeljica otroškega doma. Bila je K. M. „Potrta na tleh“ 1995/96 - kolaža na razstavi 6. A in 6. B razreda Slovenske gimnazije z volno na lepenki. Razstavo si lahko ogledate še do 6. aprila 1996. JOKLNU Kakšna je prihodnost evropskih manjšin nadaljevanje s strani 3 centre, kjer se lahko srečujejo i? prirejajo svoje prireditve. Vse mladinske organizacije so združenev skupno, ki koordinira in upravlja vso mladinsko delo. Po zelo napornem seminarskem potovanju je bil na vrsti ogled mesti Flensburg. Mesto leži ob severnem morju in je približno tako veliko kakor Celovec (90.000 prebivalcev) V mestu smo si tudi ogledali dansko gimnazijo „Duborg Skole“, katero obiskuje nad 800 šolarjev. Seve; da imajo tako Danci kakor Nemo dvojezične vrtce in ljudske šole-Nato smo se napotili na Danske kjer je bil načrtovan ogled osrednja knjižnice nemške manjšine v Apen-radu in nato večerja v mladinskem centru na Knivsbergu (najvišji hrib ^ na Danskem). Izredno zanimiva je knjižnica, v kateri je 140.000 knjig Vodja knjižnice je prepričan, daj® i< obstoj narodne skupnosti nujno po- C vezan z aktivnim znanjem jezika y Knjižnica je tudi center za kulturna y prireditve in vse druge stvari, ki ji11 p prireja nemška narodna skupnost s Veliko finančno pomoč jim daj® j, Nemčija kot matična država. * |, mladinskem centru na Knivsbergu s smo si ogledali tamkajšnjo infra r strukturo, ki bi si jo želeli tudi z3 ^ Koroško. s Kot konec lahko dodamo še y samo, da so taka srečanja m®1* j; manjšinci izredno pomembna i11 ^ plodna. Predstavniki koroških Sle r vencev smo zelo posrečeno pred' ^ stavili naš položaj in zvedeli sm° -tudi mnogo koristnih stvari, ki jN x bomo, upajmo, znali izkoristiti. namreč židovskega pokolenja 5 in se vsa leta bavila s psihoana- v lizo najmlajših otrok, vzgojo in j; obnašanjem. V rojstni kraj Du-naj se je vrnila šele dolga leta po 2. svetovni vojni, kjer je pu- f blicirala mnogo zanimivih član- t kov in študij najmlajših. Znani slovenski pisatelj in j publicist Janko Messner je pred 3 mesecem dni predstavil novi 5 knjigi „Gedichte - pesmi - canti“ ; in „Schwarzweif3eGeschichten“. ; V svojih delih poroča o ljubezni in spominu na nekdanji svet otroštva na kmetiji na južnem Koroškem. Spominja se krutih časov nacionalsocialistične oblasti. V ironičnem slogu se pribli- , žuje manjšinski politiki, pri kateri j obžaluje obstajajoče napetosti | med manjšinskima „taboroma“. Messnerjevo predstavitev knjig sta glabeno oblikovala Janez Gregorič in Kristijan Filipič. , Reportaža 13 . Nakaj nas je bilo, ki smo šli od S.re škofjeloškega pasijona v obasnici neposredno v Železno aplo k blagoslovitvi novega riževega pota Nežike Novak. In ! ce se n' mogel otresti vtisa, da ®a t0 skoraj nasprotna vidika s ega dogajanja pred dva tisoč ti v Jeruzalemu: Jezus je s svojo smrtjo na križu svet odrešil. Sred-jeveška vera je obtožila grešni- * ’ kl 80 krivi neznanskega Kristu-ovega trpljenja in ganila (vsaj ta-iP V udeležence do solza sočut-' aPelške glinaste plošče pa so P° ne simbolov današnjega trpljenja okoli nas in v nas in spodbuja-’ a Premagamo križe in težave odrešilno močjo trpečega in vs|>lega Kristusa. kof Kapellari je poudaril po sv Rni l7lolitvi križevega pota (po voj e m besedilu) v zaključni pridi-9'pomen razmišljanja o Kristuso-em trpljenju danes: Človek ima ove na živ|jenjskj pQti _ Z B?93 vodi Pot samo v zadali?, kr°9U’ z Bogom vodi k ci-mniimn1ar.s križem, je rekel. Ko takrat° krizev P°t’ razmišljamo o nem dogajanju v Jeruzale-, Vlmo Pa danes, s svojimi sikrin0 V-Sak -hodi svojo pot. Mar-Sikdo reče: Ce bi bil jaz Bog, bi on?L ak° sPremenil, da ne bi bilo y rja na njem. Kristus je svet P ememl s svojo smrtjo, ker ga je ličanie vstaJenJe in P°ve' Na ta ’ T-ezko le’ tega ne verjeti, ložil nh30"1 i® škof Kapellari raz-Nežika ??®m tudi glinaste reliefe nN°Vak v hodniku k cerkvi Darije Device v Trnju, saj je umetni® Sama Priznala' daje razmiš-bespHii nzpvem potu po škofovem Qeh .u’ kl je objavljeno v knjigi: ghe|m erstrah|t da H - l^apeloani se Je dobil njihov kraj zavedaj novo zn, „Križev pot je pot današnjega sveta k Bogu" (Kapellari) Krški škof dr. Egon Kapellari je v nedeljo, 17. marca, blagoslovil nov križev pot pri cerkvi Device Marije v Trnju v Železni.Kapli, ki gaje naredila iz gline domača umetnica Mežika Novak. Novi križev pot v Železni Kapli je blagoslovil krški škof dr. Egon Kapellari. menitost (tega je bil vesel v svojem govoru župan). Verniki so dobili svete podobe, ob katerih lahko dolgo razmišljajo o verskih resnicah, ki so tako jasno in globoko čuteče upodobljene v glini. Vsi so nov križev pot že od vsega začetka sprejeli za svojega - tak vtis sta vzbudila slovenski in nemški cerkveni zbor pri blagoslovitvi, ko sta kar tekmovala med sabo, kdo bo lepše zapel pesem ob vsaki postaji, izmenično v obeh deželnih jezikih. Nežika Novak je čisto po svoje zasnovala vsako postajo križevega pota in povezala trpljenje in odrešenje Kristusa, nas ljudi in svet okoli nas. Tako je sama razložila svoje dvomesečno delo: Težave so bile zame v tem, da je velik časovni odmik med obema vidikoma križevega pota: na eni strani Jezus, kot ga poznamo iz neštetih podob - zraven je Marija, pa vojaki, ki ga mučijo itd., na drugi strani pa sem hotela pokazati, da smo zraven tudi mi. Križ pomeni za nas nasilje, zaradi katerega Jezus trpi, križ je simbol za negativno stran človeka. Naš tednik: Ste torej hoteli pokazati današnji svet, ki hodi po križevem potu? Če na primer oblikujem vojake, mislim na vojne danes po svetu, na trpljenje okoli nas, na trpljenje današnjega človeka. To sem hotela povedati, ko sem upodobila množico v obliki obrazov, glav ali samo brezobličnih mask - simbol za to, da nismo odkriti. Da sicer gledamo slike trpečih in preganjanih, ampak ne vidimo zla ali ga nočemo videti, samo eden je zraven, ki pomaga Kristusu, ki je omagal (V. postaja - Simon iz Ci-rene pomaga Jezusu nositi križ). Otroci zraven križa na nekaterih postajah ponazarjajo tiste, ki so še naravni, odkriti in pošteni, dokler jih svet ne pokvari. Ko Jezus sreča svojo mater, mislim na vse matere, ki so zgubile otroke v vojni (IV. postaja - Jezus sreča svojo mater). Kaj pa je osrednja izjava vašega križevega pota? Pri vsaki postaji je v središču križ, vedno v celoti in v enaki velikosti. In Jezus, ki sem ga še posebej natančno oblikovala. Njegov obraz, njegova drža, njegov izraz nam vsakokrat pove glavno misel sleherne postaje. Gledalcu, še bolj verjetno molilcu, pade v oči, da so na vsaki postaji črni žeblji, ki imajo gotovo določen pomen? Te žeblje sem dala na vsako podobo, vendar jih uporabljam vsakokrat v drug namen. Enkrat so palice, s katerimi Jezusa tepejo, drugič držijo maske na njih, ali so postavljeni kot ograja, za katero se skrivamo pred trpljenjem drugih. Na koncu pa pribijejo z istimi žeblji Jezusa na krž, pomenijo torej našo hudobijo. Nasilje se stopnjuje do križanja Božje- ga sina. Ko se pa pojavi smrt, zgine tudi trpljenje, mučenje, nasilje. V smrti je mir, samo še prijatelji vztrajajo pri križu. Gospod škof je omenil tudi petnajsto postajo. Ste jo že naredili? Ne, je še nisem, ampak jo bom zdaj naredila. To bo Jezusovo vstajenje in bo zaključek in obenem višek križevega pota. Ko sva z Nežiko Novak hodila počasi po hodniku navzdol, mimo razsvetljenih postaj, sva vsako posebej še enkrat podrobneje ogledala in umetnica je povedala še marsikatero zanimivost: Pri X. postaji - Jezusa slečejo -sem hotela povedati z rokami, ki zagrabijo Jezusovo obleko in mu jo trgajo s telesa, da je eden najhujših grehov današnjega človeka grabežljivost: vsak poskuša čim več zagrabiti, drugemu iztrgati iz rok, reveža sleči do golega, pa tudi svet ropamo do skrajnosti. Svet - na postaji zraven križa - je pa tu, da si ga pravično razdelimo. Velika roka, ki včasih lebdi nad križem, pomeni višjo silo, ki je nad nami in nas varuje (Vlil. postaja). Različni vtisi Jezusovega obraza (VI. postaja) na Veronikinem prtu pomenijo različne podobe trpljenja na svetu. Na vsaki postaji je umetnica Nežika Novak zakrila veliko drobnih resnic v simbolih, gibih, obrazih, osebah. Odkrivati jih moramo sami, tudi če za to rabimo ure ali leta vernega razmišljanja in iskrene molitve. Hvala za tako obogatitev kapelške župnije! Besedilo in slike: Alojz Angerer 14 Domače vesti Slovensko planinsko društvo vabi v gore Letos si [e Slovensko planinsko društvo Celovec zbralo za redni občni zbor v petek, 22. marca, k&k center St. Janž v R. in podstrešna dvorana se je kar precej napolnila. Verjetno tudi zato, ker je podpredsednik društva, Joško Igerc, pokazal čudovite diapozitive o potovanju po Islandiji, deželi ognja in ledu. Izlet na Sever je organiziralo matično društvo v Sloveniji, planincev iz Koroške je bilo bore malo. To dejstvo se je vleklo skozi ves večer: Planinci so aktivni, hodijo z navdušenjem v hribe, smučajo, kolesarijo - kadar pa društvo kaj organizira, se prijavi pet, udeležuje se pa podpredsednik sam. Malce pretirano bi se dalo tako povzeti skrbi društva, ki šteje 450 članov, prireja pa razmeroma malo skupnih akcij zaradi preskromne udeležbe. Sicer sta predsednik Hanzi Lesjak in tajnik Rihard Brumnik poročala o uspešnem obdobju preteklih treh let. Predvsem različni pohodi so priljubljeni, najbolj seveda pohod na Arihovo peč. Društvo je včlanjeno v Avstrijsko planinsko zvezo, člani Z desne: Joško Igerc, Marce! Sumper, Hanzi Lesjak in Rihard Brumnik. društva imajo torej vse ugodnosti kot ostali Avstrijci. Pomanjkljivo pa je sodelovanje s Koroškim planinskim društvom - stara bolezen na območju dveh kultur! Zadovoljivi pa so stiki s Slovenijo, čeprav se koroško društvo potrudi delati neodvisno od matice. Plodna in obetajoča je povezava planincev zamejskih Slovencev; predlanskega srečanja v Globasnici se je udeležilo nekaj sto prijateljev gora. V diskusiji so se člani lotili treh aktualnih vprašanj. Kako naj organizira društvo skupne izlete, ture, potovanja, hoje v hribe, ko so pa lokalni interese! in želje po-sameznikov tako različni. Naj objavijo načrtovane prireditve v časopisju? Kako pripraviti večje akcije, ko se pa do zadnjega dno člani ne prijavijo? Kako se obnašamo do nemško govorečih N članov - bi morale biti objave, okrožnice i. p. dvojezične, ko je , občevalni jezik v slovenske^ društvu slovenski? In velika skrb ^ je delo za mladino in z mladimi Vč Enoglasno mnenje je bilo, naj J® nekdo prevzame odgovornost za mladino in z njimi zelo intenzivno dela. ,K' Stari odbor je bil pri novih volit' je vah enoglasno potrjen, sarmo jjo blagajnik Marcel Sumper je ni novo prevzel to odgovorno delo. Besedilo in sliko1 Alojz Angeret DUNAJ Razstava Gustava Januša Na povabilo Slovenskega kulturnega centra ..KOROTAN" na Dunaju so predstavili - lahko bi rekli - najvidnejšega predstavnika koroških Slovencev na kulturnem področju, pesnika in pisatelja Gustava Januša iz Št. Jakoba v Rožu. Odprtja razstave 13. t. m. je se udeležilo lepo število tako slovensko kakor tudi nemškogovo-rečih Dunajčanov, katerim je po prisrčnih pozdravnih besedah driektorja Korotana mag. Antona Levsteka predstavil Januša kulturni kritik in publicist dr. Harald Klauhs. Poudaril je, da živi Januš kot umetnik s tremi težavami: kot lirik z abstraktno pesnitvijo, kot koroški Slovenec in kot človek, ki mu je ponižnost prirojena. Januš pa da hodi po mejah med znotraj in zunaj, med svetlim in temnim in med oblastjo in nemočjo. Dr. Klauhs je poudaril, da Januševega umetniškega dela ni moč doumeti enodimenzionalno, ker so slike šola gledanja, pesmi pa šola čutenja. Razstava slik je dostopna še do konca marca. PF Crno-bela umetnina brezposelnih Valentin Oman je pretekli petek predstavil umetnine, ki jih je na poseben način ustvaril z dolgoročno brezposelnimi v društvu AVVOLL. Poslovodkinja društva A WOLL dr. Marija Zeichen-Rutar s Kosta'1 in umetnik Valentin Oman pred črno-belo umetnino, ki so jo ustvaP dolgoročno brezposelni s pomočjo V. Omana. Valentin Oman in društvo AVVOLL sta v društveni delavnici v Celovcu predstavila šest umetnin na dveh ploščah, ki so nastale v sodelovanju med umetnikom in delavci društva. Delavcem društva AVVOLL ali brezposelnim je umetnik Oman pripravil posebno ploščo, kjer so lahko zapustili sledove v kakršnikoli obliki in se tako izpovedali. In res, nad 20 sodelavcev društva je anonimno - brez prisotnosti umetnika - in na preprost način (s prsti, s palicami, z nohti, ...) izrazilo občutke in misli v obliki pisanja in opraskanja folije, ki je bila pokrita s klejem. Obdelane folije je Oman nato prilepil na črno podlago ter jih po kratkem času sušenja zopet odstranil. Tako je nastala umetnina, ki ima v celoti sicer jasne umetniške poteze Omana, detajli pa so posebne umetnine (risbe) ali čustveni izrazi ljudi, ki trpijo duševno stisko. Valentin Oman: „Nisem nameraval ustvariti posebne umetnine, pač pa tem ljudem ponuditi priložnost, da postavijo znamenja in se izrazijo. Vesel sem, da sem lahko v svoje slike vdelal sledo- ve drugih!" „Črno-bele“ umetnine se seveda dajo kupiti, del izkupička pa je namenjen dolgoročno brezposelnim, katerim je v oporo društvo AVVOLL. Društvo AVVOLL je bilo ustanovljeno leta 1986 s sedežem v Celovcu. Takrat se je brez izjeme posvečalo temam brezdomstva in stanovanjske stiske. Leta 1986 je bil cilj d ruš1' va, da posreduje stanovanjsK6 prostore klientom socialnih ustanov. Leto navrh pa je bil ustanovljen še ..projekt delavnica" (' okviru tega projekta je nastajj umetnina Omana in društven1 delavcev) za (re)integracijo do1’ goročno brezposelnih. Franc Sadj^ K s fi n n le IT nj n< kr ve ce n< Pr Sf bi g; p< ta kc n; se rc zi kc sl di P< re bi Kultura 15 Uspešni graški študentski klub or-ste, ko po- obča-ak-dne ob-ščiti .ve, 1 ie 5t”Poznam klube slovenskih študentk in er; tudentov na Dunaju, v Celovcu in krt radcu, od vseh treh pa je najbolj akti-mi; en graški: za to se vam lepo zahvaljeni Jem. s temi besedami je pretekli pone-Zi n^el< drzavn' sekretar dr. Peter Vencelj /ro °aPrl slovenski teden na graški univerzi. ako umestna je bila Vencljeva ugotovili'1' t-V’ te dokazala že prva prireditev, odpr-m6 Je/azslave Andreja Krištofa (velika sli-n3 to ■’ ^uaana Fišerja in Christiana Bret-3- 0 rjal. °hisk je bil zelo dober, enako racJe, k čemer je prispeval tudi glas-