DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Alenka Sedlar Špehar Ljubljana, maj 2020 Srednje strokovno izobraževanje: NARAVOVARSTVENI TEHNIK Modul: EKOSISTEMI, IZVAJANJE DEJAVNOSTI V PROSTORU IN EKOREMEDIACIJE Naslov: Delovni zvezek za ekoremediacije za naravovarstvene tehnike Avtorica: Alenka Sedlar Špehar Strokovna recenzentka: dr. Tajana Zajc Železnik Lektorica: Rozalka Mohorič Tehnični pregled in ureditev: Mojca Jevnikar - Zajc Samozaložba Ljubljana, 2020 Način dostopa (URL): https://za-naravo.yolasite.com/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=26253059 ISBN 978-961-07-0095-1 (pdf) 3 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE KAZALO VSEBINE 1 EKSTREMNI EKOSISTEMI ................................................................................... 7 1.1 Naravni ekstremni ekosistemi .................................................................................... 8 Degradirani ekosistemi ............................................................................................ 10 2 NARAVNE REMEDIACIJE.................................................................................. 14 2.1 Naravna ekoremediacija .......................................................................................... 18 2.2 Grajene ekoremediacije .......................................................................................... 22 3 REVITALIZACIJA ................................................................................................ 32 4 REMEDIACIJA .................................................................................................... 40 4.1 Bioremediacija ......................................................................................................... 46 4.2 Fitoremediacija tal ................................................................................................... 51 4.3 Mikoremediacija ...................................................................................................... 54 4.4 Čistilne naprave ...................................................................................................... 55 5 EKOSISTEMSKE STORITVE .............................................................................. 60 6 VIRI ...................................................................................................................... 65 4 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE KAZALO SLIK Slika 1:Shematski prikaz delitve ekstremnih ekosistemov ........................................................................ 8 Slika 2: Obremenjevanje sistemov s strani človeka ................................................................................ 12 Slika 3: Regulacija Drave ......................................................................................................................... 13 Slika 4: Ekoremediacijski elementi v naravi ............................................................................................. 14 Slika 5: Shematični prikaz delitve slapov ................................................................................................. 21 Slika 6: Urejanje jezov ............................................................................................................................. 24 Slika 7: Pregled avtohtonih drevesnih vrst .............................................................................................. 26 Slika 8: Naravne bariere za čiščenje površinskega toka vode ................................................................ 28 Slika 9: Vpliv vetrnih barier na moč vetra ................................................................................................ 31 Slika 10, Slika 11 in Slika 12: Vodne ptice .............................................................................................. 37 Slika 13: Primer revitalizacije reguliranega vodotoka .............................................................................. 38 Slika 14: Izvedba remediacije .................................................................................................................. 41 Slika 15: Okrepljena bioremediacija tal ali podzemne vode .................................................................... 43 Slika 16 in Slika 17: Elektrokinetična remediacija tal............................................................................... 43 Slika 18: Kemična oksidacija onesnaževal v tleh .................................................................................... 44 Slika 19: Metoda spiranja tal .................................................................................................................... 44 Slika 20: Metoda odstranjevanja nečistoč ............................................................................................... 45 Slika 21: Remediacijska metoda vpihovanja zraka ................................................................................. 47 Slika 22: Biobariera .................................................................................................................................. 48 Slika 23: Zaščitno kmetovanje ................................................................................................................. 49 Slika 24: Zaščitno kmetovanje z reguliranimi pogoji ................................................................................ 49 Slika 25: Bioreaktor .................................................................................................................................. 50 Slika 26: Bioreaktor .................................................................................................................................. 50 Slika 28: Mikofiltracija .............................................................................................................................. 55 Slika 29: Grajeno močvirje ....................................................................................................................... 55 Slika 30 in Slika 31: Vertikalna in horizontalna rastlinska čistilna naprava ............................................. 58 Slika 32: Vpliv na ravnovesje ................................................................................................................... 63 KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Prikaz razgradnje atrazina .................................................................................................... 54 KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled nekaterih degradiranih ekosistemov .......................................................................... 10 Tabela 2: Revitalizacijski ukrepi na/v vodotoku ....................................................................................... 13 Tabela 3: Ukrepi obnove in zaščite ekosistemov .................................................................................... 15 Tabela 4: Vpliv spodobnosti narave......................................................................................................... 15 Tabela 5: Delitev ekoremediacije glede na zvor ...................................................................................... 16 5 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Tabela 6: Klasična delitev ekoremediacij ................................................................................................ 16 Tabela 7: Okoljska delitev ekoremediacij ................................................................................................ 17 Tabela 8: Sektorska delitev ekoremediacij .............................................................................................. 17 Tabela 9: Pregled naravnih oblik ekoremediacij ...................................................................................... 18 Tabela 10: Tehnike revitalizacije vodotokov ............................................................................................ 22 Tabela 11: Grajene ekoremediacije ......................................................................................................... 23 Tabela 12:Pregled talnih drč .................................................................................................................... 24 Tabela 13: Pregled ribjih prehodov .......................................................................................................... 25 Tabela 14: Avtohtonost, samoniklost in plodonosnost ............................................................................ 27 Tabela 15: Izbrane rastlinske vrste v Sloveniji ........................................................................................ 27 Tabela 16: Vrste preprek ......................................................................................................................... 28 Tabela 17: Blažilni sistemi in njihove značilnosti ..................................................................................... 29 Tabela 18: Delitev blažilnih barier............................................................................................................ 30 Tabela 19: Pregled funkcij revitalizacije .................................................................................................. 32 Tabela 20: Izbor bioloških metod revitalizacije ........................................................................................ 32 Tabela 21: Grajene ekoremediacije ......................................................................................................... 33 Tabela 22: Različni vidiki pomena mokrišč .............................................................................................. 38 Tabela 23: Pregled lastnosti tal ............................................................................................................... 40 Tabela 24: Tehnologija remediacije ......................................................................................................... 42 Tabela 25: Mikroorganizmi v bioremediaciji ............................................................................................ 46 Tabela 26: Prednosti in slabosti mikroorganizmov v bioremediaciji ........................................................ 47 Tabela 27: Remediacija z uporabo talnih mikroorganizmov .................................................................... 48 Tabela 28: Ekoremediacijske rastline ...................................................................................................... 51 Tabela 29: Prednosti in slabosti fitoremediacij ........................................................................................ 52 Tabela 30: Pojmi iz fitoremediacije .......................................................................................................... 53 Tabela 31: Razlika med organsko in anorgansko odpadno vodo ........................................................... 56 Tabela 32: Čiščenje odpadne vode v čistilni napravi............................................................................... 57 Tabela 33: Faze čiščenja odpadne vode v čistilni napravi ...................................................................... 57 Tabela 34: Lastnosti vertikalne in horizontalne rastlinske čistilne naprave ............................................. 58 Tabela 35: Komponente rastlinske čistilne naprave ................................................................................ 58 Tabela 36: Različni sistemi rastlinskih čistilnih naprav ............................................................................ 59 Tabela 37: Ekosistemske storitve ............................................................................................................ 61 Tabela 38: Zaščita izbranih vrst ekosistemov .......................................................................................... 63 6 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Predgovor V tem poglavju bomo obravnavali problematiko ohranjanja naravnih dobrin in spodbujanje naravne samočistilne sposobnosti okolja, v katerem živimo. Z drugo besedo, ukvarjali se bomo z ekoremediacijo. Z njo prispevamo k zniževanju količin hranil ali onesnaževal v okolju in bogatimo biotsko pestrost. 7 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 1 EKSTREMNI EKOSISTEMI Za razumevanje delovanja ekoremediacij moramo vedeti, kako deluje biocenoza v ekstremnih pogojih. Gre za območja, kjer so en ali več okoljskih dejavnikov v minimalni ali maksimalni vrednosti. Posledica tega je pojav endemitov in bioindikatorjev. 1. Navedite 12 okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na biocenozo. _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ _____________________ 2. Naštejte 10 endemitov, ki živijo v Sloveniji. Endemit Življenjski prostor ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ 3. Navedite 5 bioindikatorjev in obrazložite, katere informacije nam podajajo. Bioindikator Informacije o … ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ ___________________ ____________________________________________ 4. Ekstremne ekosisteme glede na izvor delimo na: 8 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Slika 1:Shematski prikaz delitve ekstremnih ekosistemov Ekstremni ekosistemi ________ ekstremni ekosistemi ______________ ekosistemi primeri primeri Vir: lasten 1.1 Naravni ekstremni ekosistemi Raziščimo naravne ekosisteme in poskusimo ugotoviti, kateri dejavniki narekujejo ekstremne pogoje. 1. Kakšne prilagoditve imajo organizmi na ekstremne abiotske dejavnike? Dejavnik: Prilagoditve: malo padavin visoke temperature nizke temperature saturirana tla nič svetlobe visok vodni pritisk 9 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 2. Dopišite dejavnike, ki imajo minimalno ali maksimalno vrednost in definirajo ekstremne pogoje. Ekosistem Dejavniki oligotrofno jezero visoko barje mrazišča termalni vrelci jame dno globokega jezera brakični ekosistem kamniti travnik večni sneg vresava globokomorsko dno ob termal. vrelcu 10 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Degradirani ekosistemi V Sloveniji poznamo nekaj primerov degradiranih biotopov, za katere velja dobro razmisliti, ali je sanacija smiselna. Revitalizacija okolja ni vedno nujno potrebna. 1. Na podlagi fotografij prepoznajte skupino degradiranih biotopov ter pripišite njihove značilnosti. Ali je v tovrstnih sistemih smiselna revitalizacija? Tabela 1: Pregled nekaterih degradiranih ekosistemov Biotop peskokop Splošne značilnosti: Ekstremni dejavniki: Revitalizacija: Vir: lasten Biotop gramoznica Splošne značilnosti: Ekstremni dejavniki: Revitalizacija: Vir: Gorenjska gradbena družba 2011 Biotop kamnolom Splošne značilnosti: Ekstremni dejavniki: Revitalizacija: Vir: VGP b. l. 11 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Biotop glinokop Splošne značilnosti: Ekstremni dejavniki: Revitalizacija: Vir: Debernardi 2011, 0:15 Biotop urbane površine Splošne značilnosti: Ekstremni dejavniki: Revitalizacija: Vir: lasten Biotop monokulture Splošne značilnosti: Ekstremni dejavniki: Revitalizacija: Vir: lasten Biotop onesnaženi ekosistemi Splošne značilnosti: Ekstremni dejavniki: Revitalizacija: Vir: lasten 2. Človek s posegom v vodotok pogosto povzroči ogromno škodo pri osnovnih funkcijah vodnih ekosistemov. Dopolnite besedilo. 12 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Pri tem se lahko: ___________(zmanjša/poveča) samočistilna sposobnost vodotoka, ___________(zmanjša/poveča) se sposobnost zadrževanja vode, ___________(zveča/pomanjša) se biodiverziteta, ___________(poveča/ zmanjša) se količina vode v strugi, ___________(izboljša/poslabša) se kvaliteta vode. 3. Na kakšen način človek obremenjuje naslednje ekosisteme? Slika 2: Obremenjevanje sistemov s strani človeka TLA VODA ZRAK 4. Na črto pred trditvijo napišite D, če trditev drži, ali N, če trditev ne drži. _______ Z betonsko regulacijo struge voda hitreje odteče. _______ V zgornjem delu struge pred regulacijo se pojavljajo poplave. _______ V spodnjem delu struge po regulaciji se pojavlja suša zaradi hitrega odtekanja vode. _______ Z nepravilno regulacijo struge večamo ekstremne dogodke. 5. Povežite pojme med seboj. postopek zmanjševanja tveganja za Remediacija zdravje ljudi postopek obnove degradiranega Sanacija ekosistema postopek, s katerim izboljšamo stanje Revitalizacija ekosistema 13 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 6. Poglejmo si konkreten primer poseganja človeka v rečno strugo Drave (Sajevic, 2010). Modra barva predstavlja porečje Drave, oranžna barva pa predstavlja poplavno območje, zadrževanje vode in prav poseben habitat. Slika 3: Regulacija Drave Vir: Sajovic 2010, 14 a. Raziščite, zakaj je prišlo do tako izrazite uravnave rečne struge Drave? b. Kakšne so posledice na rečnem ekosistemu? c. Kakšne so posledice na kopenskih ekosistemih? Na močno degradiranih ekosistemih ne bomo mogli nikoli več vzpostaviti prvotnega stanja (pred človeškim vplivom). Lahko pa se potrudimo in se temu naravnemu stanju vsaj približamo. Tovrstni ukrep imenujemo REVITALIZACIJA. Gre za vrsto ekoremediacij, ki se uporabljajo za sanacijo nepravilnih posegov v vodotoke ali druge ekosisteme. 5. Glede na lokacijo izvedene revitalizacije naštejte nekaj smiselnih ukrepov. Tabela 2: Revitalizacijski ukrepi na/v vodotoku Posegi v strugi Posegi na brežini Sprememba poteka trase 14 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 2 NARAVNE REMEDIACIJE Beseda remediacija prihaja iz grške besede, ki pomeni obnova. Iz nje izhajajo mnoge tvorjenke. 1. Opredelite pojme. - Ekoremediacija je ______________________________________________________. - Bioremediacija je ______________________________________________________. - Fitoremediacija je ______________________________________________________. - Mikoremediacija je _____________________________________________________. 2. Navedite vsaj štiri lokacije, kjer bi bilo smiselno umestiti remediacije. 3. Od česa je odvisno, kakšne remediacije bomo uporabili na določeni lokaciji? 4. Dopolnite skico z napisi tako, da bo razvidno, kaj prikazuje. Slika 4: Ekoremediacijski elementi v naravi Vir: Ekoremediacije 2015 15 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE V Sloveniji imamo velike količine odpadnih voda, ki jih moramo prečistiti, preden jih spustimo v okolje. Velik vpliv na okolje predstavlja konvencionalno kmetijstvo, ki uporablja fitofarmacevtska sredstva, umetna gnojila in težko mehanizacijo. Tretji pereči problem v Sloveniji so podnebne spremembe, ki krojijo našo usodo s sušo in poplavami. 5. Z remediacijo lahko ekosistem zaščitimo ali obnovimo. Dopolnite tabelo s primeri, ki nam povedo, kako to dosežemo. Tabela 3: Ukrepi obnove in zaščite ekosistemov Zaščita Obnova 6. Kaj so poglavitni cilji remediacije? 7. Ekoremediacija ima različne funkcije. Razmislite malo o njih in obrazložite, kako to narava stori. Tabela 4: Vpliv spodobnosti narave Kako to narava Kako se to pozna v Dejavnost v naravi Kaj je to zmore ekosistemu zadrževanje vode krepitev puferskega sistema vzpostavitev samoobnovitvenega potenciala ohranjanje biotske raznovrstnosti 16 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 8. Dopolnite tabelo s konkretnimi primeri tako, da bo prikazana delitev ekoremediacij glede na izvor. Ekoremediacijo bomo okrajšali z ERM. Tabela 5: Delitev ekoremediacije glede na zvor Naravne oblike ERM Umetne oblike ERM 9. Dopolnite tabelo s konkretnimi primeri, ki prikazujejo klasično delitev ekoremediacij. Tabela 6: Klasična delitev ekoremediacij Stari tipi ERM: Novi tipi ERM: 10. Narišite hiško ob vodotoku in v njeno okolico smiselno umestite nekaj ekoremediacijskih elementov. 17 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 11. Dopolnite tabelo s primeri okoljske delitve ekoremediacij. Tabela 7: Okoljska delitev ekoremediacij ERM za vodne ERM za boljši ERM za ERM za kopenske ERM za biotsko ekosisteme zrak preprečitev erozije ekosisteme pestrost 12. Dopolnite tabelo s konkretnimi primeri za sektorsko delitev ekoremediacij. Tabela 8: Sektorska delitev ekoremediacij Kmetijstvo Industrija Turizem Zdravstvo Urbanizem 18 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 2.1 Naravna ekoremediacija Sledijo zanimive naloge o naravnih ekoremediacijah v vodnem okolju. Vaša naloga je, da čim več tovrstnih elementov najdete v okolici svojega doma, jih fotografirate in fotografijo prilepite v spodnjo razpredelnico. Hkrati dodate opis in značilnosti. Tabela 9: Pregled naravnih oblik ekoremediacij Stranski rokav reke Funkcije Mokrišče Funkcije 19 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Meander Funkcije Prodni nasip Funkcije Tolmun Funkcije 20 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Obrežni pas rastlin Funkcije Stoječe vode: Funkcije - mrtvice - mlake - jezerca - jezera Navpični bregovi rek Funkcije 21 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 13. V naravi imamo različne elemente, ki omogočajo lažje raztapljanje kisika v vodi. Navedite jih vsaj 5. 14. Dopolnite tabelo tako, da poimenujete posamezne elemente glede na njihovo velikost. Slika 5: Shematični prikaz delitve slapov Padajoča voda Majhni slapovi Veliki slapovi Do 20 cm 15 – 30 m Do 2 m Več kot 30 m 2 – 5 m Kombinacija različnih velikosti 5 – 15 m 15. Slovenija je bogata z brzicami in slapovi. Navedite pet brzic in pet slapov z različnih koncev Slovenije in dopišite lokacijo. 22 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 2.2 Grajene ekoremediacije Človek je že od nekdaj posnemal naravo, saj se je iz nje veliko naučil. Grajena ekoremediacija izhaja ravno iz opazovanja narave. Naučeno znanje je prenos ukrepov na kritična področja, da bi jih izboljšali. Tehnike revitalizacije (obnova degradiranega območja) vodotokov delimo na tri področja. 1. Dopolnite tabelo s konkretnimi primeri ukrepov, s katerimi boste revitalizirali vodotok. Tabela 10: Tehnike revitalizacije vodotokov Posegi v strugi Posegi na brežini Posegi izven struge 2. Sledijo zanimive naloge o grajenih ekoremediacijah v vodnem okolju. Vaša naloga je, da čim več tovrstnih elementov najdete v okolici svojega doma, jih fotografirate in fotografijo prilepite v spodnjo razpredelnico. Hkrati dodate opis in značilnosti. 23 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Tabela 11: Grajene ekoremediacije Protipoplavna zajezitev Funkcije Zadrževalniki vode: Funkcije - kal - puč - lokev - vaško korito Mejice Funkcije Mlinščica Funkcije Mlaka Funkcije 24 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Posebna skrb je namenjena urejanju jezov, ki morajo zagotavljati minimalni ekološki pretok. To zagotovimo z obtočnimi kanali, talnimi drčami in ribjimi prehodi. 3. Na levi strani napišite razlago za omenjene pojme. Slika 6: Urejanje jezov Obtočni kanal: Talne Obtočni drče kanali Talne drče: Ribji prehodi Ribji prehodi: Urejanje jezov Vir: lasten 4. Glede na sliko opredelite, za kakšno talno drčo gre, in zapišite, kako bi konstrukcijo zgradili. Tabela 12:Pregled talnih drč Ime Izgradnja Ime Izgradnja Ime Izgradnja Vir: Jure G. 2014; Kolman 2014, 12 25 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 5. Ob hidroelektrarnah in jezovih je potrebno poskrbeti za ribje prehode. Glede na sliko poimenujte te prehode. Tabela 13: Pregled ribjih prehodov Tukaj nalepite svojo fotografijo. Vir: Kolman 2014, 91–96; lasten (foto) 6. Kdaj in zakaj bi postavili obtočne kanale? 26 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Obrežni pas rastlin ima številne funkcije, ki smo jih našteli že pri naravnem ekoremediacijskem elementu. Šele ko je človek odstranil vegetacijo, je spoznal njeno vlogo. Danes ponovno sadijo obrežno vegetacijo, kjer je le mogoče, saj smo omejeni s prostorom, podnebjem, sestavo tal … 7. Prepoznajte avtohtona drevesa in jih poimenujte. Slika 7: Pregled avtohtonih drevesnih vrst ___________________ ___________________ ___________________ Tu prilepite svojo fotografijo. ___________________ ___________________ ______Vrba__________ Vir: Velikanje 2 001 8. Pomembno je, da pri zasaditvi uporabljamo avtohtone, samonikle in plodonosne vrste. Opredelite, kaj to pomeni in kako te lastnosti vplivajo na ekosisteme. 27 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Tabela 14: Avtohtonost, samoniklost in plodonosnost Pojem Pomen Vpliv avtohtona vrsta samonikla vrsta plodonosna vrsta 9. V naravi poiščite izbrane rastline in njihovo fotografijo prilepite tukaj. Tabela 15: Izbrane rastlinske vrste v Sloveniji Črni trn Navadni glog Leska Trdoleska Brogovita Kalina Tu prilepite svojo fotografijo. Dren vaš primer vaš primer 28 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Ekoremediacija zraka, vode ali tal poteka preko barier. Imenujemo jih tudi blažilne cone ali zeleni koridorji. To so zaščitne sanacijske cone, sestavljene iz vegetacijskih pasov in umetnih mokrišč. 10. Katere elemente bi uporabili pri postavljanju vegetacijskih pasov? 11. Kakšne prepreke poznamo glede na vrsto dejavnika, ki ga želimo omiliti? Tabela 16: Vrste preprek hrup smrad prah veter 12. Kje je smiselno postaviti blažilne cone in zakaj ste takšnega mnenja? Slika 8: Naravne bariere za čiščenje površinskega toka vode Vir: Sajovic 2010, 64; Waidler idr. 2009, 9 13. Ko postavljamo biološke zračne bariere, moramo paziti na: 29 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 14. Kakšne so značilnosti posameznih blažilnih sistemov? Tabela 17: Blažilni sistemi in njihove značilnosti Enofazni sistem Dvofazni sistem Trifazni sistem Vir: Bentrup 2008, 63 30 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 15. Kakšne so značilnosti prikazanih blažilnih barier? Tabela 18: Delitev blažilnih barier Zeliščna bariera Travniška bariera Grmovna bariera Drevesna bariera Mešano bariero narišite sami. Vir: Bentrup 2008, 65, 41, 59 31 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 16. Obrazložite, zakaj je vetrne bariere smiselno postaviti v bližino vrtov oziroma njiv. Slika 9: Vpliv vetrnih barier na moč vetra Vir: lasten 17. Kaj so mejice? 18. Kako nastanejo naravne in kako umetne mejice? 19. V okolici svojega doma poiščite protihrupne in protiprašne bariere ter jih narišite spodaj. Napišite lokacijo, dolžino in material. 32 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 3 REVITALIZACIJA Raziskali bomo revitalizacijske ukrepe za vodotoke in vodonosnike. Z njimi preprečujemo erozijo – odnašanje materiala in ustvarimo nov življenjski prostor. Z zasaditvijo ekoremediacijskih rastlin omogočamo samočistilno sposobnost … 1. Navedite cilje revitalizacije. 2. Navedite funkcije revitalizacij. Tabela 19: Pregled funkcij revitalizacije Geotehniške funkcije so: Ekološke funkcije so: Ekonomske funkcije so: Estetske funkcije so: 3. Od česa je odvisna izbira bioloških metod revitalizacije območja: Tabela 20: Izbor bioloških metod revitalizacije - od lastnosti vodotoka, - od lastnosti brežin, - od denarnih sredstev, - od značilnosti prostora. 33 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 4. Dopolnite tabelo s svojimi fotografijami in opisi izgradnje. Tabela 21: Grajene ekoremediacije Gradnja Vir: Sajovic 2010, 20 Zasaditev z geotekstilom Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Vrbovi popleti Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Postavitev mreže iz kokosa in jute Gradnja Vstavite svojo fotografijo. 34 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Mreža iz plastičnih vlaken Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Mreža iz žičnega prepleta Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Umetni zalivi in zajede Gradnja Vir: Sajovic 2010, 21 Pragovi Gradnja Vstavite svojo fotografijo. 35 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Umetna mokrišča Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Močvirski travniki Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Plavajoči otoki Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Melioracijski jarki Gradnja Vstavite svojo fotografijo. 36 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Lesene kašte Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Gabioni Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Zaščita s kosmatim lesom Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Žive ščetke Gradnja Vstavite svojo fotografijo. 37 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Utrjevanje brežin s fašinami Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Vodna setev z dodatkom rastne pulpe Gradnja Vstavite svojo fotografijo. Jezbice Gradnja Vstavite svojo fotografijo. 5. Kakšno ureditev brežin potrebujejo naslednje ptice? Slika 10, Slika 11 in Slika 12: Vodne ptice vodomec vodni kos breguljka Vir: Bohdal 2019; Mraz 2019 38 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 6. Opredelite pomen mokrišč z naslednjih vidikov: Tabela 22: Različni vidiki pomena mokrišč Gospodarski vidik Družbeni vidik Ekološki vidik 7. Skica prikazuje revitalizacijo reguliranega vodotoka. Dopišite, katere ukrepe predstavljajo posamezne številke na skici. Slika 13: Primer revitalizacije reguliranega vodotoka Vir: Landscape Diagram b. l. 39 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 8. Kako je človek v preteklosti posegal v rečne ekosisteme in s kakšnim namenom? 9. Kateri so poglavitni okoljski problemi pri upravljanju z vodami v Sloveniji? 10. Katere institucije se ukvarjajo z vodami v Sloveniji? 40 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 4 REMEDIACIJA Remediacija se ukvarja pretežno z zemljinami. Gre za postopek, s katerim sanirano okolje ponovno naredimo varno. 1. Naštejte nekaj problemov, ki se nanašajo na prst (zemljino). 2. Kdaj tla postanejo uradno onesnažena? 3. Pred remediacijo tal je potrebno učinkovitost in doseganje ciljev preveriti z laboratorijskimi in pilotnimi raziskavami. Kaj pri tem preverjamo: Tabela 23: Pregled lastnosti tal - lastnosti onesnaževal, - dostopnost onesnaževal, - lastnosti tal, - razpoložljivost finančnih in tehničnih možnosti. 41 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 4. Dopolnite besedilo. Glede na mesto čiščenja zemljine delimo metode na: - ________________ metoda, kjer izvajamo čiščenje na prvotnem kraju in - _______________ metoda, kjer izvajamo čiščenje na drugem kraju. 5. Napišite postopek izvedbe remediacije od prepoznavanja onesnaženosti okolja do saniranega stanja. Slika 14: Izvedba remediacije Ugotavljanje stanja onesnaženosti tal Izobraževanje prebivalstva •___________________ •______________ •___________________ •___________________ ______________________ •monitoring stanja okolja __________________ ______________________ •elektrokinetična metoda •biovpihavanje _______________ •zaščitno kmetovanje •spiranje tal ... 42 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 6. Tehnologije remediacije lahko delimo v tri sklope. Navedite primere za vsak sklop. Tabela 24: Tehnologija remediacije Biološki postopki Fizikalno-kemijski postopki Termični postopki in situ ex situ in situ ex situ in situ ex situ 43 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 7. Slika prikazuje okrepljeno bioremediacijo. Naravi v boju proti onesnaževalom pomagamo z dodajanjem kisika in hranil. Sliko dopolnite tako, da se ve, kako zadeva deluje. Slika 15: Okrepljena bioremediacija tal ali podzemne vode Vir: lasten 8. Slika prikazuje elektrokinetično sanacijo onesnaževal iz tal. Opišite način delovanja. Slika 16 in Slika 17: Elektrokinetična remediacija tal Vir: Cameselle idr. 2013 44 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 9. Kako deluje metoda kemične oksidacije onesnaževal? Slika 18: Kemična oksidacija onesnaževal v tleh Vir: Petroleum Contaminated Soils 2017 10. Opišite posamezne faze metode spiranja prsti (Soil Washing). Slika 19: Metoda spiranja tal Vir: lasten 45 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 11. Opredelite delovanje metode za odstranjevanje nečistoč (Soil Flushing). Slika 20: Metoda odstranjevanja nečistoč Vir: Cummings b. l.; Battelle 2002, 5 12. Ali so vse remediacijske metode enako učinkovite? Odgovor utemeljite. 13. Ali se pojavljajo kakšne razlike pri saniranju peščenih oziroma glinenih tal? 46 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 4.1 Bioremediacija Pri bioremediaciji za čiščenje kontaminirane prsti ali vode uporabljamo žive organizme. Poglejmo si nekaj konkretnih metod. 1. Kakšna je vloga mikroorganizmov pri sanaciji prsti oziroma vode? 2. Pri bioremediaciji uporabljamo mikroorganizme glede na razpoložljiv kisik. Navedite, v katero skupino (aerobno, anaerobno) sodijo mikroorganizmi. Tabela 25: Mikroorganizmi v bioremediaciji Pseudomonas Metanotrofi Alcaligenes Nitrosomonas Shingomonas Nitrobakter Rhodococcus Paracoccus Mycobacter Deinococcus 3. Glede na razpoložljiv aceptor elektronov razvrstite mikroorganizme tako, da si sledijo od tistega, ki pridobi največ energije iz razgradnje, do tistega, ki dobi najmanj. Mikroorganizme povežite s svojimi aceptorji elektronov (na desni strani). _____ metanogenci _____ O2  H2O _____ železoreducirajoče bakterije _____ MnO2  Mn-2 _____ sulfatreducirajoče bakterije _____ Fe3+  Fe2+ _____ nitrat reducirajoče bakterije _____ CO2  CH4 _____ aerobne bakterije _____ SO4  H2S _____ manganreducirajoče bakterije _____ NO3  N2 47 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 4. Navedite prednosti in slabosti posameznih skupin mikroorganizmov, ki jih uporabljamo pri bioremediaciji. Tabela 26: Prednosti in slabosti mikroorganizmov v bioremediaciji Avtohtoni Aklimatizirani Gensko spremenjeni 5. Pred bioremediacijsko metodo vnesite I za in situ metodo ali pa E za ex situ metodo. ____ zaščitno kmetovanje ____ biopiles ____ biostimulacija ____ in situ degradacija ____ bioekstracija ____ bioreaktor ____ kompostiranje ____ biovpihovanje ____ bioavgmentacija ____ naravno slabljenje 6. Obrazložite metodo vpihovanja zraka (Biosparging). Slika 21: Remediacijska metoda vpihovanja zraka Vir: Chauhan 2017, prosojnica 9 48 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 7. Opredelite razlike med navedenima metodama. Tabela 27: Remediacija z uporabo talnih mikroorganizmov Biostimulacija Biopovečanje Vir: What is bioremediation 2017; Nicholson 2017 8. Biobariere so metode čiščenja visokih podzemnih voda. Kako to izvedemo? Slika 22: Biobariera Vir: Sachin 2000 49 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 9. Kako poteka zaščitno kmetovanje (Land Farming)? Slika 23: Zaščitno kmetovanje Vir: Principles b. l., 3:45; Dubey 2014, 1055 10. Kdaj bi se lotili tovrstnega kmetovanja? 11. Kaj vse lahko kompostiramo? 12. Zakaj kompostiramo? 13. Za lažjo kontrolo nad fizikalnimi izgubami onesnaževal uporabljamo ''BIOPILES''. Za kaj gre? Slika 24: Zaščitno kmetovanje z reguliranimi pogoji Vir: Principles b. l., 4:30 50 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 14. Opredelite pomen bioreaktorjev za čiščenje odpadnih voda in dopišite, kaj prikazujejo črke. Slika 25: Bioreaktor Slika 26: Bioreaktor Vir: Douglas idr. 2017 51 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 4.2 Fitoremediacija tal S pomočjo rastlin in z njimi povezanimi mikroorganizmi očistimo nečistoče iz zemljine. 1. Kam lahko rastlina shrani onesnaževala? 2. Katere rastline so najbolj primerne za fitoremediacijo? 3. Katere lastnosti morajo vsebovati? 4. Fotografirajte rastline in napišite, za katera onesnaževala so primerne. Tabela 28: Ekoremediacijske rastline Mošnjak ( Thlaspi) Grobelnik ( Alyssum Hallerjev penjušnjek lesbiacum) ( Cardaminopsis halleri) Sončnica ( Helianthus) Vrba ( Salix caprea) Topol ( Populus) 52 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 1. Navedite prednosti in slabosti fitoremediacije. Tabela 29: Prednosti in slabosti fitoremediacij Prednosti Slabosti 2. Povežite rastline z onesnaževali, ki jih najpogosteje vežejo iz zemlje. cianobakterije bancin metuljnice hidrokarbonati topoli DDT buče kloridne spojine sončnice uran praproti cink alpska zelišča arzen gorčica svinec 3. Naštejte faze uporabe metode fitoremediacije. 53 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 4. Fitoekstrakcija je metoda, pri kateri uporabljamo hiperakumulacijske rastline. Obkrožite primerne rastline. Sončnica Hmelj Križnice Regrat Koprive Trte 5. Dopolnite tabelo z ustreznimi podatki. Tabela 30: Pojmi iz fitoremediacije Fitoremediacije/ Kdo Kam Kako Kaj kriteriji fitovolatilizacija fitoekstrakcija fitostabilizacija rizodegradacija rizofiltracija hidravlično zadrževanje vode 54 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 4.3 Mikoremediacija Glive so dekompozitorji in pripomorejo k razgradnji onesnaževal. Nekatere so tudi hiperakumulatorji. 1. Naravovarstveniki so v dva bioreaktorja dali zemljino, okuženo z atrazinom, ter vodo. V en bioreaktor so dodali glive (solzeča medlenka) in rastline, v drug reaktor pa zgolj rastline. Meritve so potekale 30 dni. Spremljali so delež razgrajenega atrazina. Rezultat so podali v grafu. Obrazložite ga. Grafikon 1: Prikaz razgradnje atrazina Vir: Sui idr. 2018 2. Phanerochaete chrysosporium je lignin razkrajajoča bela gliva. Odlično se izkaže pri razgradnji pesticidov, poliaromatičnih oglikohidratov, PCB, barvil, TNT in cianidov. S konkretnimi primeri zapišite, kje bi lahko izkoristili njene lastnosti. 55 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 3. Kako poteka mikofiltracija? Slika 27: Mikofiltracija Vir: Cotter b. l., prosojnica 12 4.4 Čistilne naprave 1. Kakšni so nameni čistilnih naprav? 2. Dopolnite manjkajoče elemente. Grajeno močvirje posnema procese v naravnih močvirjih. Pri tem izhajajo plini _______________________, prikazani pod točko A, poteka proces ______________, prikazan pod točko B, odvečen material pa odlagamo na _________________, kot prikazuje točka C. Slika 28: Grajeno močvirje Vir: Constructed wetlands 2013 56 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 3. Dopolnite. Vedno več rastlinskih čistilnih naprav uporabljamo za čiščenje: _________________________ odpadne vode, _________________________ odpadne vode, ___________________________ pitne vode, izcedne vode ________________________, izcedne vode iz _______________________. 4. Katera onesnaževala se nahajajo v izcednih in odpadnih vodah? 5. Navedite razliko med odpadnimi vodami. Tabela 31: Razlika med organsko in anorgansko odpadno vodo Anorganske odpadne vode Organske odpadne vode 6. Problematične odpadne vode so tudi hladilne vode, ki so potrebne za ohlajevanje elektrarn. Zakaj? 57 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 7. Katere tri metode se uporabljajo za čiščenje vode v čistilnih napravah? Navedite njihove značilnosti. Tabela 32: Čiščenje odpadne vode v čistilni napravi _________________ metoda _________________ metoda _________________ metoda 8. Biološko čiščenje delimo na štiri faze. Napišite njihove značilnosti. Tabela 33: Faze čiščenja odpadne vode v čistilni napravi Primarno Sekundarno Terciarno Kvartarno čiščenje čiščenje čiščenje čiščenje 58 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 9. Rastlinske čistilne naprave delimo glede na smer vodnega toka na: Slika 29 in Slika 30: Vertikalna in horizontalna rastlinska čistilna naprava __________________________________________________________ __________________________________________________________ Vir: Prasad b. l. Tabela 34: Lastnosti vertikalne in horizontalne rastlinske čistilne naprave Pozitivne lastnosti Pozitivne lastnosti Negativne lastnosti Negativne lastnosti 10. Katere komponente uporabljamo pri izgradnji rastlinske čistilne naprave in kakšna je njihova vloga? Tabela 35: Komponente rastlinske čistilne naprave Substrat • Močvirske rastline • Mikroorganizmi • 59 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 11. Rastlinske čistilne naprave delimo na več različnih tipov. Tabela 36: Različni sistemi rastlinskih čistilnih naprav Sistem s prosto plavajočimi močvirskimi rastlinami Lastnosti Sistem z ukoreninjenimi močvirskimi rastlinami s Lastnosti horizontalnim tokom vode pod površino Sistem z ukoreninjenimi močvirskimi rastlinami s Lastnosti horizontalnim tokom vode nad površino Vir: Prezelj 2 009, prosojnici 6, 7 12. Kako vzdržujemo rastlinsko čistilno napravo? 13. Navedite 4 procese, ki potekajo v čistilnih napravah. 60 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 5 EKOSISTEMSKE STORITVE Šele ko naravo tako uničimo, da je ponovna vzpostavitev naravnega ravnovesja skorajda nemogoča, se zavemo, kakšne storitve nam je ponujala in koliko so vredne. Ekosistemske storitve bi lahko opisali kot postopke, s pomočjo katerih naravno okolje ustvarja vire. Zavedati se je potrebno, da je človek ODVISEN od naravnih ekosistemskih storitev. 1. Katere storitve nam daje morski ekosistem? 2. Katere storitve daje daje geotermalna voda? 3. Katere storitve nam daje travniški ekosistem? 4. Katere storitve nam daje gozd? 5. Obrazložite, kdaj in zakaj lahko človek izgubi dobrine, ki jih daje nek ekosistem? 6. Ali z vplivom na biotsko raznovrstnost vplivamo tudi na ekosistemske storitve? Zakaj ste takega mnenja? 61 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 7. Dopolnite tabelo tako, da podate konkretne primere za posamezne sklope. Tabela 37: Ekosistemske storitve Naravni procesi, ki Dobrine ali Koristi, ki jih Nematerialne Opis podpirajo vse ostale proizvodi, ki jih imamo od koristi storitve ekosistemske dobimo iz uravnalnih funkcij ekosistema storitve. ekosistema. ekosistema. Konkretni primarna produkcija hrana uravnavanje turizem primeri klime kroženje hranil surovine vezava CO2 rekreacija kroženje vode voda čiščenje vode estetska vrednost habitati genski vir blaženje izobraževanje ekstremnih dogodkov biokemični vir 8. Razvrstite korake ekosistemskega vrednotenja. 1 pomeni prvi korak ter 5 zadnji korak. ____ opredelitev ekosistemske storitve ____ zbiranje podatkov o značilnosti obravnavanega ekosistema ____ opredelitev scenarija vrednotenja ____ vrednotenje ____ opredelitev namena vrednotenja 62 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 9. Kaj sta cilj in namen ekonomskega vrednotenja ekosistemskih storitev? 10. Če želimo ekonomsko ovrednotiti ekosistemsko storitev, imamo določene omejitve. Katere? 11. Navedite okvirno ekonomsko vrednost posamezne ekosistemske storitve: - nastajanje prsti (preperevanje in kopičenje organske snovi)__________, - opraševanje (gibanje oprašenih pelodov) ______________, - zavetišče (habitat za avtohtone in prehodne populacije) ___________, - proizvodnja hrane (produkcija rib, divjadi …) _____________, - rekreacija (omogočanje rekreacijskih dejavnosti, npr. rekreacijski ribolov) ____________________ . Prožnost ekosistema je njegova sposobnost, da se po motnjah vrne v prejšnje stanje. Seveda je to mogoče le, če motnje niso prehude. 12. Navedite nekaj motenj visokogorskega ekosistema. 13. Navedite nekaj motenj v manjšem ribiškem pristanišču. 14. Navedite nekaj motenj v urbanem parku. 63 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 15. Kako bi za navedene ekosisteme (v 12., 13. in 14. nalogi) izvedli zaščito pred premočnimi vplivi? Tabela 38: Zaščita izbranih vrst ekosistemov Visokogorski ekosistem Pristanišče Urbani park 16. Kaj se zgodi z ekosistemom, če nanj vplivajo prehude motnje? Slika 31: Vpliv na ravnovesje Vir: Haiyang 2 010 64 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 17. V Italiji je izbruhnil vulkan. a. Kaj se je zgodilo z vegetacijo in živalskimi vrstami? b. V kolikšnem času se bo ekosistem povrnil v prvotno stanje? c. Kako imenujemo proces, v katerem se ekosistem poskuša vrniti v prvotno stanje? Ekosistemi so neprestano izpostavljeni motnjam, ki rušijo ravnovesje. To ravnovesje lahko delimo na statično (gledano na daljše časovno obdobje – 5 let) in dinamično ravnovesje (gledano na krajše časovno obdobje). 19. Na kakšen način narava ruši dinamično ravnovesje? 20. Na kakšen način človek ruši dinamično ravnovesje? 21. Kako imenujemo ravnotežje, kjer človekova dejavnost omogoča naravi njegovo vzdrževanje? ________________________ 65 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE 6 VIRI Battelle (Columbus, OH), Duke Engineering and Services (Austin, TX). 2002. NFESC Technical Report TR-2206-ENV: Surfactant-Enhanced Aquifer Remediation (SEAR) Design Manual. Washington, DC: Naval Facilities Engineering Command, 20374-5065. https://clu- in.org/download/contaminantfocus/dnapl/Treatment_Technologies/SEAR_Design.pdf (13. 9. 2019). Bentrup, Gary. 2008. Conservation Buffers: Design Guidelines for Buffers, Corridors, and Greenways. Asheville, NC: United States Department of Agriculture, National Agroforestry Cente; Forest Service, Southern Research Station. Pdf. https://www.fs.usda.gov/nac/buffers/index.html (13. 9. 2019). Bohdal, Jiřy. 2019. Nature photos and pictures. Naturephoto. https://www.naturephoto- cz.com/photographer-jiri-bohdal.html (13. 9. 2019). Cameselle, Claudio, Susana Gouveia, Djamal Eddine Akretche, Boualem Belhadj. 2013. Advances in Electrokinetic Remediation for the Removal og Organic Contaminants in Soil. IntechOpen. https://www.intechopen.com/books/organic-pollutants-monitoring-risk-and- treatment/advances-in-electrokinetic-remediation-for-the-removal-of-organic-contaminants-in- soils (13. 9. 2019). Chauhan, Abhímanyu. 2017. Introduction to Bioremediation and its type. Slideshare, 25. 2. https://www.slideshare.net/AbhimanyuChauhan12/introduction-to-bioremediation-and-its-type (13. 9. 2019). Constructed wetlands (soil filter). 2013. V: Efficient Management of Wastewater, its Treatment and Reuse in the Mediterranean Countries: Lesson D2, Wasterwater reuse technologies. EMWATER. https://cgi.tu- harburg.de/~awwweb/wbt/emwater/lessons/lesson_d2/lm_pg_1533.html (13. 9. 2019). Cotter, Tradd. B. l. Mycofiltration: using Fungi to Improve Water Quality. SlidePlayer, published by Brett Palmer, 2016. https://slideplayer.com/slide/8769984/ (13. 9. 2019). Cummings, Jim. B. l. In situ Flushing: Overview. Clean-Up Information (Unitet States Enviromental Protection Agency, Technology Innovationand Field Services Division). https://clu-in.org/techfocus/default.focus/sec/In_Situ_Flushing/cat/Overview/ (28. 8. 2020). Debernardi, Boštjan. 2011. Off road – glinokop – Slovenija. Youtube, 10. 7. https://www.youtube.com/watch?reload=9&v=6p_ugw8lNGk (13. 9. 2019). Douglas, O. Pino-Herrera, Yoan Pechaud, David Huguenot, Giovanni Esposito, Eric D. van Hullebusch, Mehmet A. Oturan. 2017. Removal mechanisms in aerobic slurry bioreactors for 66 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE remediation of soils and sediments polluted with hydrophobic organic compounds: An overview. Jornal of Hazardous Materials, volume 339: 427–449. ScienceDirect. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S030438941730434X?via%3Dihub (13. 9. 2019). Dubey, R.C. 2014. Advancev Biotehnology: For B.Sc. and M.Sc. Students of Biotehnology and other Biological Sciences. Ram Nagar, New Delhi: S. Chand and Company. https://books.google.si/books?id=SKgrDAAAQBAJ&pg=PA1054&lpg=PA1054&dq=Landfarmi ng+(FRTR,+2000)&source=bl&ots=FPQHCsCaNr&sig=ACfU3U1QGOh2m7JeLO5- SYYwqB2iROcVYA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjx78fEqL7rAhXSAxAIHaVTDi0Q6AEwEnoE CAEQAQ#v=onepage&q=Landfarming%20(FRTR%2C%202000)&f=false (13. 9. 2019). Ekoremediacije. 2015. V: Okolje in trajnostni razvoj: poglavje 7.1. Maribor: Filozofska fakulteta. ttp://projects.ff.uni-mb.si/trajnost/7_modul/Ekoremediacije_3_12_09/m71b.swf (13. 9. 2019). Gorenjska gradbena družba (Kranj). 2011. Gramoznica Bistrica. http://www.ggd.si/proizvodnja/gramoznica-bistrica-pri-naklem/ (13. 9. 2019). Haiyang, Jiao. 2010. The ecological balance. China.org.cn, 26. 11. http://www.china.org.cn/opinion/2010-11/26/content_21427111.htm (13. 9. 2019). Kolman, Gregor. 2014. Ribe in vzdolžna povezanost vodotokov na porečju Sore: magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. https://docplayer.si/170375880- Jamova-cesta-ljubljana-slovenija-jamova-cesta-2-si-1000-ljubljana-slovenia.html (13. 9. 2019). Landscape Diagram: microbial fuel cell powered by phyto remediation techniques. B. l. V: Anna Katlapa. Phytoremediation. Pintarest. https://www.pinterest.com/pin/402438916675094095/ (13. 9. 2019). Mraz, Luboš. 2019. Naturephoto. Nature photos and pictures. Naturephoto. https://www.naturephoto-cz.com/photographer-lubos-mraz.html (13. 9. 2019). Nicholson, John. 2017. Discovery of Mechanism behind bacteria’s bioremediation prowess. HazMat (blog), 4. 3. https://hazmatmag.com/2017/03/discovery-of-mechanism-behind- bacterias-bioremediation-prowess/ (13. 9. 2019). Petroleum Contaminated Soils Remediation Technologies. 2017. Oil and Gas Portal (Technologies / Environmental Issues). http://www.oil-gasportal.com/environmental- issues/petroleum-contaminated-soils-remediation-technologies/ (13. 9. 2019). 67 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE Prasad, M. N. V. B. l. Emerging phytotechnologies for remediation of heavy meal polluted and contaminated soil and water . V: Theme: 2. Lakes – Conservation, Restoration, Management. http://wgbis.ces.iisc.ernet.in/biodiversity/lake2006/programme/programme/proceedings/lc2.ht m (13. 9. 2019). Prezelj, Peter. 2009. Rastlinska čistilna naprava: Turistična ekološka kmetija Pr' Šoštar, Davča. SlideServe, objavljeno Joanne Cantu. https://www.slideserve.com/joanne/rastlinska-istilna- naprava (13. 9. 2019). Principles of Bioremediation. B. l. V: MIC 303 Industrial and Environmental Microbiology: Chapter 11. SlidePlayer, published by Clifford Townsend, 2016. https://slideplayer.com/slide/9387295/ (25. 8. 2020). Sachin, V. Apte. 2000. Reactive media for chromium reduction under alkaline conditions for use in permeable reactive barriers. Semantic Scholar, Corpus ID: 54203955 . https://www.semanticscholar.org/paper/Reactive-media-for-chromium-reduction-under-for- use-Apte/8566a1f368d848818b76c76f675296728057f3e9 (13. 9. 2019). Sajovic, Alenka. 2010. Ekoremediacije: gradivo za 1. letnik. Maribor: Biotehniška šola. El. knjiga, pdf. http://www.bts.si/index.php/programi/ucna-gradiva/category/24- naravovarstvo?download=244:koremediacije-naravovarstveni-tehnik (13. 9. 2019). Sui, Xin, Qi Wu, Wei Chang, Xiaoxu Fan, Fuyiang Song. 2018. Proteomic analysis of the response of Funnelifor mismosseae/Medicago sativa to atrazine stress. BMC Plant Biol 18 (289). https://bmcplantbiol.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12870-018-1492-1#citeas (15. 8. 2020). Todaro, Francesco, Michele Notarnicola, Sabino De Gisi. 2016. Contaminated marine sediments: Waste or resource? An overview of treatment technologies. Procedia Environmental Science, Engineering and Management 3, št. 3–4: 157–164. Researchgate, objavljavil Sabino De Gisi, 22. 9. 2017. https://www.researchgate.net/figure/BioGenesis-sediment-washing- process-Stern-et-al-2007_fig1_319980118 (13. 9. 2019). Velikanje, Emil. 2001. Les: osnove nastanka lesa, najpogostejše vrste in nekatere lastnosti lesa. http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/1999/di/velikanje/les/index.htm (13. 9. 2019). VGP (Kranj). B. l. Galerija: kamnolom. http://www.vgp-kranj.si/galerije/kamnolom.html (13. 9. 2019). Waidler, David, Mike White, Evelyn Steglich Susan Wang, Jimmy Williams, C. A. Jones, R. Srinivasan. 2009. Conservation Practice Modeling Guide for SWAT and APEX. https://swat.tamu.edu/media/57882/Conservation-Practice-Modeling-Guide.pdf (13. 9. 2019). 68 Alenka Sedlar Špehar: DELOVNI ZVEZEK EKOREMEDIACIJE ZA NARAVOVARSTVENE TEHNIKE What is bioremediation. 2017. EcoCycle Corporation. https://www.ecocycle.co.jp/e_bioremediation/e_bioremediation.html (25. 8. 2020).