Da bo mojstrov več
Za prihodnjih 5 let pripravlja občina Center obširen program ukrepov za razmah družbene in zasebne obrtl - predvsem storitvene, ki jo občani najbolj po-trebujejo, pa tudl prolzvodne, ki pomeni pomembno dopolnitev proizvodnih programov večjih delovnih or-ganizacij. Osnova programa za požlvltev obrti sta lista temeljnih vzrokov, ki so doslej zavlrali razvoj obrti, pa Jih bo treba odpraviti ali vsaj zmanjšati, inpa anketa, kjer so občlnske krajevne skupnosti označile, katere stohtvene dejavnosti sižeiijo in potrebujejo na svojih področjlh.
Obrtnih delavnic v Ljublja-ni močno primanjkuje. Zgo-dovinskemu in urbanistične-mu razvoju gre pripisati, da je njihova koncentracija v sredi-šču Ljubljane sicer največja, a kljub temu premajhna, saj so na mojstre iz Centra vezane stranke iz vsega mesta. Tako imajo v krajevni skupnosti Stara Ljubljaila 181 obrtnih delavnic, na Starem Vodmatu 53, Taboru 77, Ajdovščini 52, Gradišču 38, Kolodvoru 67, Poljanah 59, na Prulah pa 35. Opazno je, da število obrtnih delavnic pada z oddaljenostjo krajevne skupnosti od starega mestnega jedra.
Lani je bilo v občini Center torej 440 delavnic storitvene obrti, 40 proizvodnih obrtnih delavnic, avtoprevoznikov je bilo 60, zasebnih gostincev 22, mojstrov postranskih obrtnih pokiicev pa 85. V primerjavi s prejšnjimi leti se sorazmerje med posameznimi obrtnimi dejavnostmi ni kaj prida spre-minjalo, le število avtoprevoz-nikov je precej narastio. Sled-njih, na primer, je bilo leta 1976 le 35. Tolikšen razmah te storitvene dejavnosti lahko v prvi vrsti pripišemo dejstvu, da avtoprevoznikov ne tare nakup dragega poslovnega prostora, ki je glavna ovira za začetnike v drugih obrtnih dejavnostih.
Glavne zavore za razvoj obrtl
Obrtna in maloindustrijska dejavnost je bila doslej v pri-
merjavi z industrijo precej bolj obremenjena z družbeni-mi prispevki. Kot neustrezne so se izkazale tudi dosedanje sistemske rešitve davčne, kre-ditne, zunanjetrgovinske, ka-drovske in cenovne politike. Premajhna je tudi povezanost obrti   in   družbenih   tozdov.
Obrt so dušile še neustrezno visoke najemnine za prostore in pomanjkljivi kriteriji pri razporeditvi poslovnih pro-storov itd. Takb je nastal pre-cejšen razkorak med dejan-sko obrtno politiko in družbe-nimi prizadevanji ter potreba-mi, da bi se obrt bolj razma-hnila. Zato prav malo poma-ga, če si občina prizadeva po-živeti obrt z različnimi davč-nimi olajšavami, ko pa so po drugi strani za obrtnike pre-cej neugodni kreditni pogoji. Le-te bo potrebno na vsak na-čin izboljšati oziroma omiliti, da bi si obrtniki lažje zagoto-vili začetna sredstva za nakup prostorov in opreme. Pred-vsem bi bilo treba podaljšati dobro za vračanje posojila, ki je sedaj dolga le pet let. Ni pa tudi jasno, ali sedanje posojilo 400 do 500 tisočakov zadošča, ko pa je po drugi strani treba za nakup obrtnih prostorov odriniti kar tri do petkrat več.
Na zvezni ravni medtem že proučujejo možnosti, da bi izboljšali uvozne pogoje za-sebnih obrtnikov pri nakupu tuje' opreme in reprodukcij-skega materiala. Zaenkrat ve-lja predlog, naj bi se carinska
osnova za enkratni uvoz bpre-me dvignila s sedanjih 120 ti-soč din na 300 tisočakov, skupna letna vrednost uvože-nega repromateriala pa od zdajšnjih 40 tisoč na 160 tisoč dinarjev.
Predrage obrtne delavnice
Čeprav bodo občani verjet-no nasprotnega mnenja, pa se je vendar doslej izkazalo, da so tudi nizke cene obrtnih sto-ritev (glede na visoko udelež-bo živega, ročnega dela) pre-cej dušile večje zanimanje za obrtno dejavnost. Zato bo po-trebno z družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi uveljaviti realnejša merila in kriterije za določanje obrtnih cen. Pač glede na opremlje-nost, stopnjo produktivnosti, izkoriščenost delovnega časa delavcev v obrti itd.
Ključni problem, ki ga bo treba rešiti, da se obrt res ra-zmahne, bo seveda zagotovi-tev primernih prostorov za obrtnike. Sedanje cene za na-kup obrtnih prostorov so izje-mno visoke. Kvadratni meter stane že okoli 35 tisoč dinar-jev. Tako je potrebno za čev-ljarsko delavnico, veliko 50 kvadratnih metrov, odriniti kar milijon in 750 tisoč din, za frizerski lokal, velik 100 kva-dratnih metrov, že 3 milijone in 500 tisoč din itd. Sklenemo lahko torej, da moramo v pri-hodnje zagotoviti predvsem možnosti za najem obrtnih prostorov.
V tem smislu je izvršni svet občine že sklenil, da pristojni komiteji in stanovanjska skupnost pripravijo seznam kletnih in pritličnih prostorov ter stanovanj šeste in sedme kategorije, ki bi jih lahko v skladu z odlokom o poslovnih prostorih prekategorizirali v prostore za obrtne storitvene dejavnosti. Sam odlok o po-slovnih prostorih ob tem ne bi
smel biti ovira. Če se bo izka-zalo, da bi vendarle bil, bi lah-ko posamezne člene tudi pri-merno špremenili.
Želje KS bo treba še uskladiti
Omenili smo že, da so kra-jevne " skupnosti pripravile sezname obrtnih poklicev, ki si jih želijo. Predlagali so tudi že nekatere primerne lokaci-je. Kot je ugotovil občinski izvršni svet, so ti predlogi do-bra podlaga za nadaljnjo raz-pravo, vendar pa bo potrebno preveriti njihovo realnost. Gre predvsem za to, da se do-seže   primerna   razporeditev
posameznih dejavnosti in pre-preči nepotrebno kopičenje. Prav tako bo potrebno pred-loge uskladiti z že izdelanimi načrti za prenovo starega mestnega jedra, projekti pre-nove Petkovškovega nabrež-ja, novo zasnovo Čopove ulice itd., kjer so tudi že sprejeti določeni načrti za razvoj obr-ti, gostinskih prostorov, spe-cializiranih trgovin in drugih dejavnosti. Vsekakor pa se bo program razvoja malega go-spodarstva v občini dokonč-no izoblikoval v široki razpra-vi v krajevnih skupnostih in združenem delu.
Miran Koren