PoStnlna plačana v gotovini. Jf At 1 U JI /)- /J mmtm 4) S' * *. ■ ■ . j4X , . ^ & & IZDAJA F1ZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Posamezna številka 3 din. ■. ' ' ■■■■'V'" < Dogodki prihodnjega tedna: PRVENSTVO LRS V KROSU Leto V, ti Štev. 13. Ljubljana, 27. marca 1949 FIZ KULTURNI TEDNIK Na zaključni mednarodni prireditvi Planiškega tedna JUBZ POLDI ZMAG0V1LEC Z NOVIM REKORDOM 86 METROV Lep uspeh mlado ga tekmovalca Albina Roglja. - Padec obeh švedskih tekmovalcev (Od našega posebnega dopisnika) Planica, 27, marca, Po velikih uspehih naših smučarjev v letošnjem mednarodnem smučarskem planiškem tednu prejšnjo nedeljo v skokih in predvčerajšnjim V veleslalomu na Krnici, je vladala za današnje glavno mednarodno tekmovanje v skokih velika negotovost,. čeprav je imel letošnji švedski državni prvak Evert Kanlsson največ izgledov za zmago. Pred 80 metrsko skakalnico se je zbralo nad 10 tisoč gledalcev, ki so prišli v Planico sj 9 posebnimi vlaki, avtobusi, kamioni in peš. Današnji mednarodni prireditvi so prisostvovali ministri zvezne vlade FLRJ Todor Vujasinovič, Rodoljub Colakovič in Stanoje Simič, nadalje podpredsednik vlade LRS in minister za gradnje Ivan Maček, član CK KPS Janko Rudolf, predsednik Komiteja za fizkulturo pri vladi LRS dr, Danilo Dougan, predstavniki JA, množičnih ter športnih organizacij. Lep spomladanski sončni dan in važnost današnje prireditve sta dala slutiti, da bo današnja borba veliko hujša in da bodo doseženi lepši in daljši skoki kakor prejšnjo nedeljo. Splošno se je tudi pričakovalo, da bo zrušen dosedanji rekord skakalnice, ki ga je z 81 m na treningu pred otvoritvijo 10. jubilejnega tedna postavil Janez Polda. Posebno je bilo to pričakovati, ker so skakalci izvajali cba skoka V konkurenci š polnim zaletom. Sneg je bil v začetku tekmovanja nekoliko južen, ko pa je zapihal lahen veter, je vrhnja plast malo poledenela, kar je omogočilo, da je bil prvi rekord dvakrat zrušen. Pred začetkom tekmovanja so tekmovalci izvedli po en poizkusni skok g tričetrtinskim zaletom, ker zadnji dan niso skakali zaradi utrjevanja skakalnice za današnjo veliko borbo. Startalo je 31 skakalcev, od tega 16 Jugoslovanov, 6 Švicarjev, 2 Šveda, 2 Finca, 2 Avstrijca iri 3 Italijani. Točno ob 9.30 je skočil prvi Avstrijec Neuper s startno številko 1, za njim pa so izvedli poskusne skoke vsi ostali tekmovalci. Najdaljši, 70.5 m in stilno zelo lep poskusni skok je imel Šved Karlsson, za njim pa po dolžini in stilu njegov rojak Holmstrom in Finec VMjamaa, ki sta skočila 69 m. Jugoslovan Finžgar Rudi je skočil''63 metrov, Švicar Tschannen pa 67 m. Sele šesti je bil naš Janez Polda z enako dolžino. Edini in sicer lažji padec pri poskusnih skokih je imel Av-strijev Steinegger, ki je skočil 64 m. 2e pri poizkusnih skokih je bilo videti, da bo današnja borba dramatična in ena najlepših, kar smo jih videli v Planici. KRASEN REKORDNI SKOK KARLSSONA Ob 10. so se začeli skoki v konkurenci. Najdaljši skok v prvi seriji in nov rekord skakalnice s 85.5 m in izredno lep skok je imel • zmagovalec prejšnje nedelje Šved Karlsson, za katerega so sodniki dali oceno 18.5, 18, 18, 18.5, 18.5 v slogu, skupno pa 12.5 točk, s čimer je zasedel prvo mesto v prvi seriji skokov. Občinstvo je burno pozdravilo švedskega gosta ob doskoku in ob razglasitvi ocene skoka, katerega so morali izmeriti na licu mesta, ker je zadnja znamka postavljena le na 82 m. Drugi najdaljši skok 76.5 m v prvi seriji je dosegel pred njim naš Polda, vendar je bil po slogu precej slabše ocenjen tako, da je dobil skupno oceno 107.5 točke In je prišel na tretje mesto, medtem ko je bil drugi Šved Holmstrom, ki je za skok 76 m dobil skupno oceno 108 točk, Finec Viljamaa s 75 m in Finec Johansson z 72.5 m, sta bila na četrtem in petem mestu s skupno oceno 106, odnbsno 105 točk. Nesrečo je imel pri prvem skoku najboljši švicarski skakalec Fritz Tschannen, ki je '15 minut za Karlssonom drugič startal Jugoslovan Janez Polda, je vsem'zastal dih. Polda se je odlično odrinil po prvih metrih poleta, popravil držo smuči, nakar je nekako nad sredino skakalnice smuči nekoliko privzdignil navzgor tako, da ga je v novem poletu zaneslo na neverjetno dolžino 86 m, kar je pol metra več kakor pa Karlssonov rekord. Ko je napovedovalec objavil, da je Polda pri drugem, stilno boljšem kakor prvem skoku prekosil Karlsson kratkotrajni rekord za pol metra, je navdušena množica priredila svojemu ljubljencu dolgotrajne ovacije, ki so se ponovile po končanem tekmovanju ob današnji Poldovi zmagi z boljšim skokom in oceno (223.5 točke) kakor Karlsson prejšno nedeljo (217 točk). Vsi smo nestrpno pričakovali drugi skok obeh Švedov, posebno Karlssona ter ostalih boljših tekmovalcev. Toda že prvi Šved Holmstrom ni imel sreče A________ . J2LL „ ________- Albin Rogelj je v težki mednarodni ko nkurenci pri 73 m padel in s tem izgubil vse iz- — ~“,~' glede na boljši končni plasman. S skoki 74 m sta sledila nato Švicar Perretten in Avstrijec Steinegger, ki sta imela skupno oceno 102 in 101.5 točke, dočim je Švicar Zurbroggen dobil za skok 69 m 100 točk. Z malenkostno razliko je sledil nato naš mladi Rogelj, ki je dobil za 173 m 99 točk in Rudi Finžgar, ki je dosegel s skokom 72 m 97.5 točke. Izgledalo je torej, da bo Šved Karlsson ponovno siguren zmagbValec ter da bo za ostala mesta obupna borba, katere izid pa je bil bolj negotov, kakor prejšnjo nedeljo po prvi seriji skokov. POLDA JE Z NOVIM REKORDOM 86 m PREKOSIL VSA PRIČAKOVANJA IN ZMAGAL Po končani prvi seriji skokov je bilo težko verjeti, da bo kdo izboljšal Karlssonov rekord in vsakdo je smatral Karlssona že za sigurnega zmagovalca, saj. mu" v stilu ni enakega. Ko pa je in je po stilno zelo lepem poletu doskočil na 77.5 m. Zal pa je padel s čemer je izpadel iz plasmana ne samo prve trojice, marveč tudi prve deseterice,- Enako nesrečo je imel odli&i Karlsson, ki je imel odličen slog, ki pa je z drugim skokom 78 m s padcem kljub precejšnjemu naskoku v točkah pri prvem skoku zasedel v končni oceni šesto mesto. Občinstvo je zelo obžalovalo nesrečen Karlssonov padec po tako krasni drži v zraku, sam Karlsson pa je izjavil: »Prvi skok sem izvedel pravilno z zelo močnim odskokom, zaradi česar je bil stil izvrsten. Pri drugem skoku pa sem odskok ne- koliko zamudil in pri doskoku zarobil v sneg z levo smučko, zaradi česar me je vrglo na levo in povzročilo hloj prvi letošnji padec na tekmovanjih.« MLADI JUGOSLOVAN ROGELJ ČETRTI Največji uspeh od ostalih naših skakalcev je imel mladi Albin Rogelj, ki je danes dosegel sploh svoj največji uspeh in najdaljši skok 89 m na tej skakalnici ter precej dobro oceno sloga, tako da se je popolnoma zasluženo plasiral na četrto mesto v tako hudi mednarodni konkurenci. S tem je dokazal, da ima najboljše izglede, da se razvije v odličnega skakalca, ki bo v prihodnjih letih z rutiniranim Janezom Poldo lahko uspešno zastopal našo reprezentanco na največjih mednarodnih tekmah. Med Jugoslovani se je uvrstil med prvo desetorico že znani Rudi Finžgar, dočim so nekateri ostali inozemski, pa tudi naši tekmovalci zasedli slabša mesta kakor zadnjič, posebno Klančnik Karel, ki je imel nesrečo, da je pri drugem skoku padel. Izredno lep uspeh sta dosegla tudi oba Finca Johansson in Viljamaa, ki sta skakala v zelo lepem slogu in sta po pravici zasedla drugo in tretje mesto. Uspešni so bili tudi Švicarji Per reiten, Zurbriiggen in Dascher ter Av strijec Steinegger, dočim so ostali ino. zemci, pa tudi naši tekmovalci dosegli slabša mesta kot zadnjič. Današnje skoke so precej strožje kakor prej šnjo nedeljo, toda zelo objektivno ocenjevali sodniki Šved Asster Lindgren, Avstrijec dr. Peyerl, mednarodni sodnik za skoke Švicar Steffen ter Jugo Slovana Ante Gnidovec in Bogo Sra-melj. Pri današnjih skokih v konkurenci je bilo samo pet padcev, in sicer vsi lažji tako da je odstopil po prvem skoku Jugoslovan Šušteršič, ki ni imel izgledov za boljši plasman ter Slabe, ki je skočil sicer brez padca, vendar pa je imel bolečine v rami zaradi poškodb pri treningu med tednom. Po končanem tekmovanju so nekateri tekmovalci napravili še po en skok izven konkurence in je tako na primer Rudi Finžgar skočil 74 m, dočim so imeli ostali skakalci krajše skoke. S tem je bil zaključen letošnji jubilejni deseti mednarodni smučarski teden v Planici, ki je bil za nas Jugoslovane najuspešnejši izmed vseh. Zvečer ob 21. so bile v Park hotelu na Bledu razdeljene prvimi štirim zmagovalcem nagrade, pokal in praktična darila, nadaljnji deveterici pa praktična darila. M. D. Kolesarski kros v Lin bife ni Rezultati tekmovanja Ime tekmovlaca Skoki m I. Ocene sodnikov II. III. iv. V. Točke 1. Janez Polda (J) 76.5 16.5 17.5 15.5 17 17.5 86 16.5 18 17 16.5 15 223.5 2,Johanson Lasse (F) 72.5 17.5 17.5 18 17 17.5 78 18 17 17.5 18 17.5 216.0 3. Viliamaa Rafael (F) 75 17 16.5 17 17.5 17 75 16.5 17 17.5 17.5 17.5 213.0 4. Rogelj Albin (J) 73 15.5 16 15 15 15.5 80 15.5 1Š.5 16 16 16.5 207.5 5. Perretten Jacque (Sv) 74 16.5 16 16 16 16 72 16.5 16.5 16.5 16.5 16.5 203.5 6—7. Karlsson Evert (Šved) 85.5 18.5 18 18 18.5 18.5 78 8 8 8 7 8 202.5 Zurbringen Hans (Sv) 69 17 16.5 17 17.5 17 ■72 15.5 17 17 17.5 16.5 202.5 8. Steinegger Walter (A) 74 16 15.5 15 16 16 198.5 70.5 15.5 15.5 15.5 16 15 9. Deschar Andreas (Sv) 68 17 16 16.5 16 16.5 197.5 71.5 16 16 17 16.5 16.5 10. Finžgar Rudi (J) 72 14 15.5 15 15.5 15 197 74 15.5 15.5 15 15 15 11. Neupper Hubert (Av) 68 15 15.5 15 16..5 16 196 70 15 15.5 14 16 16 12. Keller Georg (Sv) 64 15.5 15.5 14.5 15.5 16 72.5 15 15.5 15.5 16 16 190 13. Holmstrom Karl (Šved) 76 16 17.5 17.5 18 17 77.5 7.5 8 8 7 6 188. 14. De Lorenzi Carlo (I) 67 16 16 15.5 17 16.5 65 16 16 15.5 17 16.5 187.5 15. Pribošek Franc 68 13.5 14.5 13 13.5 14.5 71 15 16 14.5 14 16 186 16. Trivella Aldo (I) 66 16 15.5 15.5 16 16.5 62 16 15.5 14.5 15.5 16 182 17. Mežik Janko (J) 67 15.5 15 15 15.5 15.5 64 15 14.5 15 17 14.5 181.5 18. Adlešič Albin (J) 67 14 15 14.5 14 15.5 176 63.5 14 14.5 14 14 14 19. Langus Jože (J) 64.5 14 14 12.5 14.5 14 175.5 64 14 13 14.5 14 14 20. Gašperšič Marjan (J) 67 14.5 15 14 13 15 63 14 13.5 13 14 14 175 21- Tschannen Fritz (Sv) 73 x 7 7 7 8 8 67.5 17.5 17 17 17 18 174 22. Razinger Ljubo (J) 62.5 14.5 13 14 14.5 15 63 14 14.5 14 14.5 14 171 23. Avsenek Slavko (J) 58 13.5 14 13 13 12. 170 68 14.5 15 15 15.5 14.5 24. Razboršek Ivo (J) 59 12.5 15 12.5 13 14.5 63.5 14.5 15.5 15 15 14 167 25. Klančnik Karl (j) 69.5 15 15.5 14.5 16.5 16 72 4 6 5 6 6 166 26. Schneider Fritz (Svii 62 12 12.5 11 12.5 12 61 14 15.5 14.5 14 15 163 27. Penachto r:ero (I) 55.5 14.5 13.5 13 15.5 15 58.5 14 15 15 15 14 161 28. Sodja Ivari (J) 56.5 13.5 14.5 13 13.5 14 59.5 14.5 15 14 14 15 160.5 29. Stanovnik Stane (J) 59.5 10 11 12 11 11 »5355 61.5 12 12 14 13.5 14.5 Ljubljana, 27. marca. Zaključni dan velikih mednarodnih smučarskih tekmovanj v Planici je privabil tisoče ljubiteljev športa. Vendar to ni piotilo kolesarjev, da ne bi otvorili letošnje kolesarske sezone. Neverjetno lepo vreme je pomagalo športnim društvom, da so z današnjo prireditvijo v okviru pomladnega krosa kolesarjev otvorili sezono. Z ozirom, da bi pokazali, kako lep in zdrav je kolesarski šport in da bi privabili k tej panogi čim večje število tekmovalcev, je kolesarski odbor pri Fizkul-turni zvezi Slovenije organiziral ki os, ki se ga je udeležilo veliko ljubiteljev te panoge. Kljub odsotnosti nekaterih naših najboljših kolesarjev ni današnja prireditev izgubila na kvaliteti niti na množičnosti, kajti tekmovanje jd odkrilo nekaj nadarjenih mladih kolesarjev, ki še mnogo obetajo. Start udeležencev krosa je bil na Aškerčevi ulici. Ob 9. so prvi startali člani in mladinci s športnimi kolesi. Proga je vodila preko Trnovega, preko prednjega dela Golovca in po Dolenjski cesti ter zopet na prvotno mesto. Proga za člane s turističnimi kolesi je bila nekoliko krajša, tako da je bil cilj na Rakovniku, dočim so ženske bile prikrajšane za pot preko Golovca in so se takoj vrnila na Aškerčevo cesto. Rezultati so bili naslednji: Športna kolesa: Mladinci: Savrič Marjan (Krim) 15:29, 2. Breceljnik Boris (Krim) 15:36. Turisti: Članice: Cerar 12:30, Šušteršič (obe sindikat) 12:38. Mladinci: Breceljnik (Krim) 12:38, Sega 14:10. Člani: 18 do 20 let: Arhar (Krim) 12:36, Poženel (sindikat). Člani od 20 do 35 let! Mohorčič 12:50, Japelj (oba Krim) 13:10. Člani nad 35 let: Struna (Krim) 12:56, Miklavčič (sindikat) 12:58, med člani tekmovalci je najbolje vozil Štirn Karel (Miličnik) 13:36. Popoldne je bil kolesarski kros SSD Železničarja, Udeležba tekmovalcev je bila po priliki enaka kot pri popoldanskem krosu, vendar je bilo v toliko boljše, ker so imeli vsi tekmovalci enotne drese. Start in cilj sta bila pri poslopju Narodne milice v Šiški. Turisti so se vzpeli na Šišenski hrib, v dolino Mosteca in zopet zavili proti cilju, medtem ko so tekmovalci z dirkalnimi kolesi vozili do vrha Rožnika in nazaj. Daljša proga je bila dolga 10 km, krajša pa 4 km. Pri seniorjih je zmagal Stlbernik s časom 19:19.1 pred Kačičem 20:05.4, 3. Uršič 19:3, 4. Starman Adolf 21:02.1. Junior Kastelic je vozil boljše od prvoplasiranega seniorja in dosegel čas 19:46.1 m. Drugi je med juniorji bi! Perne s časom 19.50. Med turisti je zmagal Breceljnik pred Dovčem, Vidmarjem in Valeh-.nčičem, K. B. Polda Janez (v sredini) je dosegel svoj največji uspeh z zmago in novim rekordom 86m. Na levi Šved Holmstrom, na desni Šved Karlsson Partizan prevzel vodstvo v I. zvezni E gi Šport v Mostah NAMIZNI TENIS SSD SLOVAN I : SD MILIČNIK I 4:1 V četrtek zvečer se je v dvorani SD Miličnika odigral prijateljski najnižno-tenlškl dvoboj med Slovanom in Miličnikom, Dvoboji med posameznimi igralci, ki so se vršili po sistemu Davis cupa, so prinesli sledeče rezultate: Godnjavec (S) : Stamejčič (M) 2:0, - Rožanc (S) : Vrančlč (M) 2:0, God-njavec-Rožanc (S) : Stamejčlč-Vran-člč (M) 2:0. Rožanc (S) : StamejČ 5 (M) 2:», Godnjavec (S) <: Vrančlč (M) 1:2. Dvoboj se je končal z zasluženo zmago Slovana, najboljši igralec je bil Rožanc (Slovan). Srečanje drugih ekip se je končalo z zmago Miličnika z rezultatom 3 :0. NOGOMET ŽELEZNIČAR ml. : SLOVAN ml. 4:3 (2:0) Prijateljska trening tekma, ki se je odigrala v sredo popoldne, se je po obojestranski borbeni Igri končala s pičlo kmdgo mladincev železničarja, LJUBLJANA, 27. marca. Današnje ^ogdmšthti tekme' so dalo sledečo re- ODRED ml. : SLOVAN ml. 6:0 (3:0) Prvenstvena nogometna tekma za mladinsko prvenstvo Ljubljanske skupine se jo po efektni igri mladincev Odreda končala z visokim rezultatom. Rezultat tekme je izražen male previsoko, zmaga Odreda pa je glede na tehnično in kombinatorno igro, ki so jo predvedll, povsem zaslužena. Gole za Odred so zabili Rihar, Hansel in Kunst 4. ODBOJKA SSD SLOVAN I : SSD SLOVAN II 3.1 Trening tekma Slovanovih ekip se je končala z zmago prve 15:6, 15:11, 13 :15 in 15 :9. I. zvezna liga Lokomotiva : Ponziana 2:0 (0:0) Sodnik: Barjaktarevič iz Beograda. Mejna: Pucihar in Janežič. Gledalcev: okrog 4.500. Na stadionu ob Tyrševi cesti je bila danes popoldne odigrana prvenstvena nogometna tekma I. zvezne lige med Ponziano in zagrebško Lokomotivo. — Srečanje se je končalo z zmago Lokomotive 2:0 (0:0). Tekma je bila dokaj živahna, vendar pa je bilo pogrešati tehnično stran obeh nasprotnikov. Kljub zmagi igra Lokomotive ni zadovoljila številnih ljubiteljev nogometa, ki so si obetali videti tudi po kakovosti lepo tekmo. V vrstah Zagrebčanov je še najbolj ugajala ožja obramba z vratarjem Zmaro na čelu, ki je bil v intervencijah vselej zanesljiv in uspešen. K zmagi je precej pripomogel tudi Koželj na desnem krilu, ki je s hitrimi in spretnimi prodori dajal dovolj opravka tržaški obrambi. Moštvo Ponziane je bilo enakovreden nasprotnik, neuspeh pa je v glavnem zakrivila napadalna vrsta, ki se pred nasprotnikovim golom nikakor ni znašla in je nekaj ugodnih priložnosti za gol zapravila. Omeniti moramo še vratarja Ponziane Segallo, ki je v lepih paradnih skokih rešil nekaj nevarnih strelov. KRATEK POTEK IGRE Tekma se je začela z živahnimi obojestranskimi napadi-, pri čemer sta se odlikovali posebno obe obrambi. — V osmi minuti je vratar Segalla uspešno ustavil odločen prodor nasprotnika. V naslednjih minutah je imela Ponziana več zaporednih priložnosti da bi prišla v vodstvo, toda zaradi slabega streljanja napadalnih igralcev so bila vsa prizadevanja brezuspešna. Napadalne akcije obeh moštev niso prinesle uspeha in tako se je prvi polčas končal neodločeno brez gola. Po odmoru je skušala Ponziana z odločnimi začetnimi napadi priti v vodstvo toda zaradi slabega streljanja na gol ji to ni uspelo. Tako je imel že v 8. minuti igralec Ponziane Mlakar lepo priložnost, toda ostro streljana žoga je šla v aut. Ze dve minuti kasneje je bila predvrati Lokomotive ista situacija, ki se je prav tako končala s strelom mimo gola. Kmalu zatem je prevzela pobudo Lokomotiva ki je v 12. minuti po Blažetiču prišla v vodstvo. Sledili so še nadaljni napadi Lokomotive in v 22. minuti je prodorni Koželj spretno preigral branilca in lepo podano žogo je Kapetanovič streljal v vratarja ki jo je s težavo odbil v aut. V 35. minuti je Blažetič po zaslugi Koželja postavil končni rezultat, ki se do konca tekme ni več menjal. Partizan : Dinamo 3 : I Beograd, 27. marca. Pred 30.000 gledalci je bila danes odigrana derby tekma pomladanskega dela I. zvezne lige med Dinamom in Partizanom. Od te tekme se je pričakovalo več, toda veter je potek igre dokaj oviral, obojestransko slaba igra pa nikakor ni zadovoljila številnih gledalcev. Obe moštvi sta igrali nervozno in neurejeno, v celoti pa je bil Partizan boljše moštvo, je boljše kombiniral in več streljal ter zasluženo zmagal 3:1 (2:1). Igra je bila v glavnem enakovredna. Glavna značilnost te tekme je bilo hitro prenašanje žoge iz polja na polje. V obeh moštvih je bila najboljša obramba, zlasti pa oba vratarja. Vratar Dinama Šušteršič je bil odličen in je rešil svoje moštvo dveh sigurnih golov. V moštvu Partizana so se poleg vratarja odlikovali Beg Petrovič, hal-fa Jovanovič in Atanackovič, v napadu pa je bil najboljši Valok. Pri Di- namu je bila dobra ožja obramba bratov Horvatov ter vratar Ameri, čeprav je tretji gol v precejšnji meri njegova krivda. V napadu Dinama se ni nihčč posebno odlikoval, najboljši pa je bil half Pleše. Vse tri gole za Partizana je dal Valk, edini gol za Dinamo pa Wolfl. Tekmo je sodil zelo dobro Leni ešič iz Splita. V tej tekmi sta Šoštarič in Mihajlovič 101. nastopila za Partizana. Naša krila : Metalac 5 : I Beograd, 27. marca. Pred glavno tekmo sta se pomerila Metalac in Naša krila. Moštvo jugoslovanskega letalstva je danes zaigralo zelo dobro in doseglo visoko zmago 5:1 (4:1). Naša krila so igrala požrtvovalno in borbeno, zlasti v prvem polčasu, ko so vodila že 4:1. Gole za Naša krila se dali Pečenčič 2, ter Adamovič, Panič in Petrovič po enega, edini gol za Metalca pa je dal Spasojevič. Nekaj časa je igral Metalac brez vratarja, ki je bil poškodovan in se je šele pozneje zopet vrnil na igrišče. Hajduk : Budučnost 2:1 Split, 27. marca. Hajduk je moral danes zelo napeti svoje sile, da je. premagal odporno in borbeno moštvo Bu-dučnosti z rezultatom 2:1 (0:0). V zelo živahni igri je Budučnost prva prišla v vodstvo 1:0. Izenačil je Kokeza iz prostega strela iz daljave 20 m. Zmagoviti gol za Hajduka je dal Vukas proti koncu drugega polčasa. V moštvu Hajduka so se posebno odlikovali Mtčič, Vukas in Katnik. V moštvu Budučnosti ni bilo slabih igralcev, najboljši pa je bil napadalec Habič, ki je dal tudi edini gol za Budučnost. Pred 10.000 gledalci je tekmo sodil Mlinarič iz Zagreba. Partizan 10 8 0 2 20:8 |6 Crvena zvezda 11 7 2 2 21:10 16 Hajduk 11 7 2 2 26:13 16 Dinamo 11 5 2 4 19:17 12 Budučnost 11 4 2 a 18:25 10 Metalac 11 3 3 5 24:23 9 Naša krila 11 3 3 5 14:15 9 Lokomotiva 11 4 1 6 18:22 9 Sloga 11 2 2 7 9:20 6 Ponziana 10 1 3 6 5:21 5 II. zvezna liga Odred : Metalac 1:1 (0:0) Zagreb, 27. marca. Pred nekaj tisoč gledalci sta se danes pomerila ljubljanski Odred in zagrebški Metalac. Z rezultatom 1:1 (0:0) je Odred odnesel iz Zagreba eno točko. Metalac je igral slabše kakor prejšnjo nedeljo proti Spartaku, medtem ko je Odred igral zelo požrtvovalno ter bil tehnično in taktično boljši. V obeh moštvih je bila zelo dobra obramba. V moštvu Metalca so se odlikovali vratar Simu-nič in oba krilca Belin in Pažin, v moštvu Odreda pa sta bila najboljša vratar Velsik in napadalec Georgijevski, ki je dal tudi gol za svoje moštvo. Tekmo je sodil Golič iz Beograda. Subotica: Spartak : Podrinje I : I Skoplje: Vardar : Dinamo 1:1 (1:1) Pančevo: Dinamo s Mornar 2 : I Sat'ajevo: Sarajevo Podrinje Vardar Mornar Spartak Dinamo (P) Metalac Odred Proleter Dinamo (S) Proleter 4 : 1 li 6 5 0 17:7 17 u 5 4 2 14:13 14 h 4 5 2 18:15 13 u 5 2 4 24:12 12 n 3 5 2 19:13 11 u 4 2 5 18:21 10 n 4 2 5 11:16 10 u S 3 3 10:16 9 n 3 1 7 11:19 7 li 2 3 6 10:20 7 V PLANICI MED TEDNOM Jože Knific četrti v teku na 30 km. — Tine Mulej zmagovalec v veleslalomu Vsaka strelska družina ' mora imeti svoje strelišče 1 Drugo veliko tekmovanje v okviru tnednarodnih tekmovanj v Planici je bil v torek tek na 30 km. Ob sodelovanju številnih naših tekmovalcev so se tekaj udeležili tudi Šveda — Martin LundstrBm in Nils Tapp, Finca Sipil in Persale ter Švicar Keller. HUDA KONKURENCA V ilustracijo naj navedemo nekaj podatkov o inozemskih tekmovalcih. Za Švede sta tekla člana zmagovalne štafete na lanskih olimpijskih igrah LundstrBm in Tapp, ki sta oba tekmovala v teku na 18 km in je v tej tekel skozi cilj Per&la s časom 2:22,33, takoj za njim se je plasiral Tapp in vozil mimo časomerilcev v času 2:13,57. Tretji je prišel Razinger s časom 2:20,40, četrti pa je bil Kordež. Sledil je Finec Sipila, ki je imle za malenkost slabši čas od Tčtppa. Pogačnik je zaostal za Per&lajem, Razingerjem in Kordežem. Treba je bilo počakati še Lundstroma in Knifica, da se je vedelo, kdo bo zmagovalec današnjega tekmovanja in prvak Jugoslavije v teku na 30 km. Olimpijskemu prvaku Lundstromu ni uspelo prehiteti svojega rojaka in je zasedel drugo mesto, Knific pa se je z najboljšim časom jugoslovanskih tekačev plasiral na četrto mestoi in tako osvojil naslov prvaka FLRJ. Tehnični rezultati tekmovanje so bili naslednji: 1. Tapp (Švedska) 2:13,57, 2. Lund-strtirn (Švedska) 2:14,30, 3. Sipila (Finska) 2:14,39, 4. Knific (J) 2:20,10, 5. Razinger Tone (J) 2:20,40, 6. Kordež Matevž (J) 2:21,02, 7. Perala (F) 2:22,33, 8. Pogačnik Tone (J) 2:32,28, 9. Rožič (J) 2:36,1, 10. Zemva Lovro (J) 2:40,17, 11. Dekleva Milan (J) 2:43,03, 12. Kersnik Lado (J) 2:43,41, 13. Bohra (J) 2:43,50, 14. Vidic Andrej (J) 2:44,11, 15. Klinar Tone (J) 2:44,24, 16. Trifunovič Mojmir (J) 2:44,42, 17. Katrašnik (J) 2:48,21, 18. Novak Janez (J) 2:48,46, 19.Kavčič Mitja (J) 2:50,02, 20. Gaj Aleš (J) 2:50,16, 21. Girandon Jože (J) 2:50,48, 22. Jerman Joži? (J) 2:56,19, 23. Antosijevič Mile (J) 2:56,31, 24. Snoj Franc (J) 2:58,06, 25. Marinkovič (J) 2:58, 10, 26. Benedičič Mirko (J) 3:00,15, 27. Stane Roman (J) 3:00,36, 28. Filipovič (J) 3:11,34. Organizacija tekmovanja je bila dobra, saj so vsi funkcionarji vestno opravili svojo dolžnost in zaslužijo za svoj trud popolno priznanje. Gledalci so ob nastopnem mestu in cilju sproti zasledovali potek na progi, kar je bilo na tej tekmi resnično velik užitek. V petek so štartali alpski tekmovalci Švedski tekač Lundstrom disciplini 29-Ietni LundstrBm zasedel , prvo mesto, leto dni starejši TBpp pa je bil četrti. Na letošnjem prvenstvu Švedske je imel Tdpp najboljši čas v štafeti 4X10 km, v teku na 50 km pa je zasedel drugo mesto LundstrBm. Na tem tekmovanju zaradi bolezni ni star. tal. Med najboljše svetovne tekače sodita tudi Finca Sipilii in Per&m, ki sta prav tako nastopila na tekmovanju v Planici. Na prvenstvu Finske sta v teku na 30 km zasedla prvo in drugo mesto, Sipila pa je bil tudi na velikih mednarodnih tekmah v Lahtiju tretji v teku na 18 km. Za Švico je nastopil Georg Keller, ki je v drugii polovici proge zaradi krčev v nogi odstopil. 33 TEKMOVALCEV NA STARTU Za tekmovanje na 30 km je vodstvo tekmovanja izbralo progo, ki je vodila po pobočju do Podkorena, kjer se je obrnila nazaj ter prečkala planiško dolino, nato pa je šla proti Tamarju do koče, kjer je bil obrat, ter se vračala k startu. To progo, ki je bila dolga 15 km, so morali tekači prevoziti dvakrat. Kot prvega je ob 9.10 spustil s starta starter Steffen Finca Perala. Za njim se je po enominutnem presledku spustilo v borbo še 32 tekačev, ki so jih številni gledalci navdušeno pozdravljali in jim želeli čim več uspehov. PRVIH 15 km... Kmalu zatem, ko so zadnji tekmovalci zapustili startno mesto, je bilo po zvočniku javljeno, da se prvi tekmovalci že bližajo cilju. Kontrolo je prvi prešel Perala v 54 minutah. Drugi je šel mimoi kontrole Razinger, ki je do tu prehitel že tri tekače in je imel boljši čas od Finca. Saj je do kontrole porabil 53.14 minute. Sledili so Šved Thpp s časom 49.15, Kordež 53,12, za njimi pa še trije naši tekači. Osmi je vozil mimo kontrole Sipil& v najboljšem času prvega dela proge 49.10 minute. Težko so gledalci pričakovali napovedi doseženih uspehov Pogačnika in Knifica ter favorita Lundstroma. Pogačnih je prvih 10 km pretekel v času 53.22, Knific v času 53.12, Lundstrom pa v času 49.12. Vrstni red pri 10 km je torej naslednji: 1. Sipila, 2. LundstrBm, 3. Tapp, 4. in 5. Kordež-Knific, 6. Razinger, 7. Pogačnik, 8. Perala. Prvo polovico proge so najbolje prevozili tekači v temle vrstnem redu: Perala 1:10,,21, Razinger 1:08,26, Tkpp 1:04,06, Kordež 1:09,05, Sipila 1:03,42, Pogačnik 1:09,17, LundstrBm 1:05,0, Knific 1:08,59. 25 KM Borba je postajala vedno ostrejša. LundstrBm je vodil z neverjetno upor-onstjo in hitrimi ter lahkimi koraki je LundstrBm »požiral« vedno hitreje kilometer za kilometrom. Kontrolno točko na 25 km je prešel v času 1:58,17. Ostali pa so se plasirali takole: Perala 2:06,14, Razinger 2:04,58, Tapp 1:59,05, Kordež 2:05,15, Sipila 1:59,03, Pogačnik 2:07,06, Knific 2:04„13. Vodstvo je torej prevzel Lundstrom, Sipila je bil na drugem mestu, Šved Tapp pa na tretjem. Izmed naših tekmovalcev se je na četrto mesto plasiral Knific pred Razingerjem, Kordež pa je ostal na šestem mestu. Finec Perala je v tem delu proge prehitel Pogačnika, ki je imel vse dotlej boljši čas od njega. Zadnjih 5 km je bila odločilna borba na eni strani med obema zastopnikoma Švedske in Fincem Taunom Sipi-lajem za prva tri mesta ter med našimi tekmovalci Knificem, Razingerjem, Kordežem, Pogačnikom ter Fincem Peraiajem za naslednjih pet mest. Popolna negotovost, kdo bo odločil ta boj v svojo korist, je vse bolj stopnjevala pozoronst gledalcev. Prvi je pri- Sonce Je zlatilo vrhove Julijcev, ko Je dolga kolona marljivih članov tehničnega odbora za prireditev mednarodnega planiškega tedna korakala po dolini Krnice, da pripravi vse tako, kakor Je treba za veliko mednarodno tekmovanje. Vsakdo Je brez besede opravil določen posel in ob 11. je bilo vse pripravljeno za tekmovanje. Sonce Je objelo že vso dolino, v višjih legah ob startu pa sta vladala še mraz in senca. Treba Je bilo počakati, da bi sonce s svojimi žarki objelo tudi ta predel, kjer Je bil svet še leden in neprimeren za tekmovanje. Opoldne je zajelo tudi nastopno mesto. Ko je sonce omehčalo ledno površino, so že zdrseli po strmini prvi smučarji. Današnjega tekmovanja se je v mednarodnem razredu udeležilo 20 tekmovalcev in sicer 10 inozemcev in 10 Jugoslovanov, V prvem razredu pa je tekmovalo 10 alpskih smučarjev. Start je bil v višini 2150 m pod Križkimi stenami, cilj pa Je bil v dolini Krnice, četrt ure hoda od koče. Proga Je merila 2400 m in je imela 43 vrat. Višinska razlika med startom in ciljem Je bila nad 500 m. Gornji del proge Je bil brzinski. Snežne razmere so bilejdealne, tako da so imeli tekmovalci in' - gledalci redek užitek. Tekmovanju Je prisostvovalo nad 3000 ljudi, med njimi mnogo šolske mladine. Prispeli so z dvema posebnima vlakoma iz Ljubljane, nadalje s posebnima vlakoma iz Gorice in Kočevja. To je bil rekorden obisk, zlasti, če se pomisli, da Je tekmovališče bilo 3 ure daleč od železniške postaje. Ob 12.15 se je začela tiha, vendar ostra borba za najboljše mesto. Startno številko 1 Je imel Finec Koponen, Vozil je lepo. vendar pa ni imel sreče, da bi prišel brez padca do cilja. Kljub Stele Je zasedel 5. mesto temu Je dosegel zadovoljiv čas. Finec še ni smuknil skozi cilj, ko je bil tekmovalec štev. 2 Ciril Praček že skoro sredi proge. Vozil Je previdno in je imel precej boljši čas kakor Koponen. Tretji je startal Franc Cven-kelj, . ki Je bil doslej najhitrejši. Damjan Hladnik je po lepi vožnji v začetku obetal, da bo še zboljšal Cvenklov čas, vendar pa ga je pred ciljem dvakrat zaneslo v sneg in je zato izpadel iz konkurence za prvo mesto. Odlično je krmaril državni prvak v smuku Magušar, ki je na včerajšnjem tekmovanju zasedel četrto mesto. Za njim se je spustil s starta eden izmed favoritov Hans Senger, ki Je imel pri letošnjem tekmovanju za prvenstvo Avstrije pomembno vlogo in je tekmoval tudi v Švici. Tudi včeraj se je uspešno uveljavil. Za devet desetink sekunde je bil boljši kakor Magušar. Brtonclju sreča ni bila naklonjena, da bi se uvrstil v prvo deseterico. Tudi Slavko Lukane je pri padcu izgubil dragocene sekunde in je zato zasedel le osmo mesto. Prvi Švicar Perreten je vozil prav dobro. Izpustil pa je zadnja vrata in je bil diskvalificiran. Kot deseti Je startal Matevž Lukane, prav tako eden izmed favoritov. Njega je spremljala posebna smola, že v začetku proge Je padel. To zamudo Je hotel popraviti z ostrejšo vožnjo, kar pa mu ni uspelo, pač pa Je moral še nekajkrat v sneg. Prav dobro formo je pokazal Janko štete, ki je zavzel peto mesto. Več uspeha kakor njegov rojak, je imel Finec Penti Alonen, ki je s previdno vožnjo zasedel sedmo mesto. Na vrsti je bil naš alpski prvak Mulej. Po računih na papirju je edini on izmed Jugoslovanov še mogel odločilno poseči v borbo za prvo mesto. V njemu lastnem slogu je spretno obvladal vse ovire in vozil skozi cilj v rekordnem času 2:12,1» Vso pot so zmagovalca spremljali vzkliki navdušenja in priznanja za njegovo mojstrsko vožnjo. Za Mulejem sta vozila Švicarja Tschannen in Zurbrtiggen. Prvi se je izkazal kot dober alpski smučar in Je zasedel deseto mesto. Zurbrtiggen pa je izpustil zadnja vrata in je bil diskvalificiran. Sledila Je trojica znanih konkurentov za prvo mesto. Avstrijec Zeilhoter je prav lepo prevozil progo in po doseženem času prišel na šesto mesto. Ko je bil na progi Šved Nilsson se Je napetost med gledalci naglo stopnjevala. Spretno je obvladal vse ovire in je bilo pričakovati izredno dober čas. V resnici je bil samo za sekundo slabši kakor Mulej. Hanssen olimpijski tekmovalec švedske bi bil utegnil pripraviti presenečenje, toda tudi njemu se to ni posrečilo. Izpustil je zadnja vrata in je bil diskvalificiran. V mednarodni konkurenci sta vozila še dva tekmovalca in sicer Avstrijec Stei-negger ter Jugoslovan Janko Krmelj Nobenemu izmed teh pa se ni posrečilo zasesti boljše mesto. Mednarodnim tekmovalcem so se pridružili tudi naši prvorazredni alpski smučarji. Nastopilo jih je deset. Med njimi so se uveljavili zlasti nekateri mlajši tekmovalci, ki obetajo že v bližnjem času izpopolniti vrste naših državnih reprezentantov. Podrobni rezultati včerajšnjega tekmovanja v veleslalomu so bili naslednji : MEDNARODNI RAZRED: L Mulej Tine (Jugoslavija) 2:12.1 2. Nilsson Aeke (Švedska) 2:13.1, 3. Senger Hans (Avstrija) 2:17.3, 4. Magušar Marjan (J) 2:18.2, 5. Steie Janko (Jugoslavija) 2:19,0, 6. Zeilhofer Bruno (Avstrija) 2:22.1. 7. Alonen Penti (Finska) 2:31.2, 8. Lukane Slavko (J) 2:32.1, 9. Cvenkelj Franc (J) 2:35,0, 10. Tschannen Fritz (Švica) 2:35.3, 11. Praček Ciril (J) 2:39.2, 12. Bertoncelj Josip (J) 2:44.4, 13. Koponen Uuno (Finska) 2:56.4, 14. Hladnik Damjan (J) 2:58.3, 15. Krmelj Janko (J) 3:00.3, 16. Steinegger Walter (A) 3:28,0. Diskvalificirani so bili: M. Lukane, Perreten (Švica), Zurbrtiggen (Švica) in Hanssen (švedska). Osnovni predpogoj za aktivno delo strelske družine je poleg orožja in municije, kadra in drugega, tudi praktično urejeno strelišče. Prav posebej sedaj, ko se stalno snujejo nove strel- ZAVAROVANJE STRELIŠČA’ V ravnini, kjer je nemogoče najti naraven zaklon, je treba zavarovati strelišče tako, da je izključena mož- Zmagovalec Tine Mulej I. RAZRED 1. Bizjak Ljubo (J) 2:25.1, 2. Zuban Fran (J) 2:28.1. 3. Sevčnikar Ivan (J) 2:34.1, 4. Kunšič Jože (J) 2:37.4, 5. Krmelj Jože (J), 2:38,0, 6. Cetina Janko (J) 2:39.2, 7. Hutar Zvonko (J) 2:40.0, 8. Dornik Ludvik (J) 2:41.0, 9. Stare Marjan (J) 2:42.4. Dernič Janko Je bil diskvalificiran, ker je izpustil glavna vrata. Tekmovanj e'j e bilo prav dobro organizirano. Funkcionarji so poskrbeli ža vse najmanjše podrobnosti, tako da se je tekmovanje končalo naglo v dobri uri, v splošno zadovoljstvo. Domači in inozemski smučarski skakalci bodo danes nadaljevali s treningi na 80 metrski skakalnici in se tako zadnjič pripravili za Jutrišnje glavno mednarodno smučarsko tekmovanje v skokih. ske družine, moramo poudariti, da mora vsaka streska družina imeti svoje strelišče. V večjih mestih, kjer bo več strelskih družin, ne bo vsaka strelska družina gradila svojega strelišča, temveč bomo gradili strelišča večjega obsega, ki bodo lahko zadovoljevala potrebam velikega števila članov. Vsekakor pa moramo stremeti za tem, da pospešimo gradnje strelišč, ki morajo biti zgrajena vsaj v mesecu aprilu. Sedaj se postavlja pred nas vprašanja, kaka strelišča, kje in kako jih bomo gradili. IZBIRA TERENA ZA STRELIŠČE. Prva naloga strelske družine, je da izbere ugodno zemljišče ter ga v povezavi z ljudskimi odbori dobi v svojo last. Pri izbiri terena za izgradnjo strelišča moramo upoštevati sledeče: 1. Poiskati moramo teren, ki nam nudi že vse prirodne pogoje zavarovanja. To je predvsem važno v smeri streljanja. (Meta naj stoji ob vznožju hriba.) Paziti moramo, da se v smeri streljanja ne nahajajo naselja. S pri-rodno zavarovanim streliščem se bomo izognili zemeljskim delom. V kolikor takih prirodno ugodnih terenov nimamo, bomo zgradili strelišče v ravnini, kjer pa moramo postaviti v smeri streljanja umeten branik. 2. Ko najdemo najbolj ugoden teren, moramo paziti, da bo lice mete obrnjeno proti jugu, jugovzhodu ali jugozapadu, če pa terenske prilike tega ne dopuščajo, pa proti severu, severovzhodu ali severoazpadu, nikakor pa ne proti vzhodu ali zapadu, ker moti strelca pri streljanju. 3. Strelišča naj se zgradijo po možnosti 300 metrska, v kolikor seVeda terenske prilike ne dopuščajo tudi manjša (200 m, 100 m), poleg tega pa zgraditi še strelišča manjših razdalj (50 m, 25 m) za pionirje in mladinke. Janez Polda e©s§£ ElZKUlTURNI TEDNIK O tem, kako se človek počuti, kadar leti skozi zrak, lahko pripovedujejo le padalci in smučarji, a od teh zadnji lahko o tem govore samo oni, ki se posvečajo smučarskim skokom. Najdalj lahko skačejo smučarji edino v Jugoslaviji, ako odskočijo z velike »mamutske« skakalnice v Planici. Samo trije ljudje na svetu so uspeli, da na smučkah preletijo 120 m. To sta Švicarja Tschannen in Blum ter Janez Polda, človek, ki nosi na prsih grb FLRJ. Zgodilo se je to koncem pretekle zime. Opoldansko sonce je preko dneva topilo sneg, a močan mraz ga je ponoči pretvarjal v led. Bilo je nevarno takrat skakati s polnim zaletom. Toda športnike rekorderje nihče ne zaustavlja, posebno, kadar čutijo, da bodo lahko postavili nove rekorde. Te dni bi marsikdo rad postavil dolge skoke. Tekmovali so naši in Švicarji, da postavijo nov svetovni rekord. Slutilo se je, da je stari rekord z daljino 118 m premajhen za možnosti današnjih smučarjev. Prvi človek na svetu, ki je preletel 120 m na smučkah, je bil Jugoslovan Janez Polda. Toda zaradi slabega doskoka je lahno podrsal po snegu Ljudje se marsikdaj prevarijo v svojih predvidevanjih. To se je tudi sedaj dogodilo. Nihče ni računal, da bo lahko kdo prelete: 120 metrsko znamko, zato so bile tudi oznake metrov postavljene samo do 120 m. Morda je Polda skočil tudi nekoliko več? Janez Polda je mlad človek, toda kljub temu skače že več kot 18 let. Njegov prvi skok na smučkah je bil leta 1931 seveda na mali začetniški skakalnici v Mojstrani. Ze takrat so ljudje spoznali,' da mali Polda lahko postane dober skakač, kljub temu, da je bil takrat star šele 7 let. In ti ljudje se niso prevarili. V zimski sezoni 1940 je Janez Polda postal juni-orski prvak v klasični kombinaciji. Vojna je pretrglala njegov nadaljnji razvoj. Sele po vojni je prvikrat poskusil Polda, da skoči z velike mamutske skakalnice v Planici. Takoj po prvih skokih so izjavili strokovnjaki, da kaže izredno nadarjenost dobrega skakača. Dve leti za tem je postal državni rekorder in skočil 109 m, obenem pa kot prvi človek na svetu dosegel daljino 120 m. Janez Polda je učenec srednje gozdarske šole. Izredno ljubi svoje planine, gozdove in smučanje. V dneh vojne je Polda najbolj ljubil svojo domovino. Bodoči državni prvak je uspel, zahvaljujoč se smučanju, da gre preko cele Avstrije nekoliko peš, nekoliko na smučeh. Zbežal je namreč s prisilnega dela iz Nemčije 'n mudilo se mu je v domovino, da se bo tam lahko boril proti fašistom. Po- stal je partizan in nosil na rami puško, na nogah pa smučke. Prebrodil je vso Slovenijo, boril se je na Pokljuki in na smučkah prebredel ves ta predel. Tako se je odličen športnik najbolje oddolžil svoji domovini. Takoj po koncu vojne v zimi 1946 je bil Polda četrti v državi v smučarskih skokih. Leta 1947 zaradi bolezni ni mogel sodelovati na državnem prvenstvu, toda je zato 1. 1948 postal državni prvak . Prvi krosi po Sloveniji No, pa tudi rekorderji imajo nekatere nedostatke. Poldina slaba stran je neizdelan doskok, ki je v glavnem slab skoraj pri vseh naših najboljših smučarskih skakačih. Kadar bo njega popravil, bo Polda svoje smučarske uspehe šc povečal. Toda Janez je talent, od katereg;- lahko pričakujemo še velike uspehe. Največji inozemski strokovnjaki so v letošnji turneji po Skandinaviji priznavali, da spada Janez Polda med najboljše srednjeevropske skakalce. Nedeljska prireditev v Planici pa je dokazala, da ni samo med najboljšimi v Srednji Evropi, temveč da se Janez Polda lahko uspešno kosa tudi z najboljšimi na svetu — severnjaki. Gostovanje celjskih grafičarjev v Hrastniku V nedeljo 20. marca so v Hrastniku gostovali celjski grafičarji v svojimi sekcijami: šah. namizni tenis, odbojka in nogomet. Po ostri borbi so bili rezultati naslednji: T. D. Hrastnik : Grafičar Celje: Sah 6:2, Namizni tenis 4:3. Odbojka 0:2. Nogomet: T. D. Hrastnik:Borut Gotov, lje 4:2, Bratstvo Hrastnik : Grafičar Celje 1:1, mladina Grafičar : Bratstvo 1:0. Potrebno je priznati aktivu Grafičar-jev tako masovno nastopanje mladinom ter jim v bodoče želeti najboljše uspehe Tudi Hrastničani so se dobro odrezali, posebno v šahu in namiznem tenisu. — Slana Kros Narodne milice Zelo uspešno izvedenim krosom za posamezna okrajna prvenstva NM, je v nedeljo sledilo republiško prvenstvo NM v spomladanskem krosu. Tekmovanje Je bilo na idealnem terenu v Mestnem logu — in Je letos zavzelo mnogo večji obseg, kot preteklo leto, kar Jasno priča število tekmovalcev in pa doseženi rezultati. Na 3000 do 5000 m so se pomerili najboljši tekači-miličniki iz vseh okrajev Slovenije. Na 3000 m Je startalo 82 tekmovalcev. Najboljše rezultate so dosegli: 1. Kogoj Janez, Ljubljana 10:46, 2. Gomboc Franc, Ljubljana 11 :03, 3. Alič Božo, Ljubljana 11:07, 4. Do- bovšek Feliks, Ljubljana 11:10, 5. Po. čkar Jože, Ljubljana 11:15, 6. Hrib Pajo, Ljubljana 11:18, 7. Zavec Leopold, Ljubljana 11:23, 8. Curk Franc. Maribor 11:25 9. Kalan Vinko, Ptuj 11:25.4, 10. Kralj Marko, Kranj 11:26, 11. Vavpotič Karel, Mozirje 11 :26.4, 12. Mlekuž Ciril, Ljutomer 11 :27, 13. Pečjak Jože, Črnomelj 11:28, 14. An-dlovec Ivan, Ptuj 11:30. 15. Gabršček Alojz, Celje-okolica 11:34, 16. Furlan Vinko, Sežana 11:36, Tekmovalcev za progo 5000 m je 24, torej nekaj manj, saj ta proga zahteva tudi mnogo večje napore: 1. Pavšič Janez. Ljubljana 16:18, 2. Opaškar Jože. Ljubljana 16:25, 3. Bernjak Marjan, Celje-okolica 17 :lo, 4. Čebulj Silvo, Ljubljana 17:29, 5. Guštin Dušan, Marlbor-mesto 17:45, 6. Vidovič Anton, Celje 17:51, 7. Ozu Franc. Poljčane 17:54, 8. Košuta Milan. Celje 18:16. 9. Jerman Ivan, Kočevje 18:27, 10. Doležar Rajko, Črnomelj 18:53. Doseženi rezultati so zelo dobri, posebno, če upoštevamo zelo neugodno ln vetrovno vreme, ki je tekmovalce znatno oviralo. Organizacija tekmovanja je bila na višini. Republiško prvenstvo pa je bilo obenem Izbirno tekmovanje za sestavo zastopala na državnem prvenstvu NM reprezentance NM Slovenije, ki nas bo zastopala na državnem prvenstvu NM v spomladanskem krosu, ki bo 3. aprila 1949 v Skoplju. Janec. Kros Celjske garnizije Pozor — pripravljeni — zdaj! Grupa vojakov se je spustila v tek proti lev. škemu mostu. Ze so izginili za breg in ni se jih več videlo. Lep nedeljski dan je privabil ostale množice. Lepo Je gledati obraze veselih vojakov, ter jih poslušati. Med njimi so Makedonci. Srbi, Hrvati, Črnogorci iz vseh republik naše države, Nekateri od njih do časa Vstopa v J. A. niso vedeli za fiz,kulturo, niso vedeli za pomladanski kros. ter niso imeli možnosti gojiti lepe in z,d ra ve fiz,kulture kot V naši armadi, kjer je dana možnots vsestranskega razvoja v vojno politični izgradnji, pogledu obče kulture, kakor tudi telesne vzgoje. Naslednja grupa se pripravlja za start. Fizkulturni referent jim je razložil stezo, razdelil številke. Tekači so nestrpno čakali trenutka. ko bodo zdirjali in se med seboj uvrstili po njihovi zmogljivosti. Prva grupa že prihaja — še sto metrov do cilja, kdo vodit — se vprašujejo med sabo. Ze so spoznali Teilovič Tefika. kako je tekel proti cilju. Prispeli so za njim še ostali: Angelovski, Jovanovič in če mnogo njih, kateri so z veselimi obrazi ter ponosom po teku začeli z razgibalnimi vajami in drug drugemu govorili o poteku. Med njimi se sliši: »Prvi M bil. če bi imel copate,« nato e zopet: »Dobro, da sem prispel drugi na cilj,« Idler Selim, doma iz Makedonije, je dosegel dober rezultati saj je začel gojiti fizkulturo v Armiji m Se nikoli, prej ni tekmoval. ysi so prišli na cilj, vztrajno so pretekli 6 km dolgo stezo, ki ni bila tako lahka in je zahtevala od tekmovalca precej vztrajnosti in trdne volje. Dobrovič Miloslav, ki je bil med prvimi, je opozarjal iostale tovariše, mati ne sedijo potni in mokri na zemlji, ter jim razlagal. ka.ko se naj vede tekmovalec, kadar prispe na cilj. Eden zna več. drugi •napj — učijo se drug od drugega kar Jim bo mnogo koristilo za nadaljnji razvoj fizkulture, katero bo prenesel tja v daljno vasico v Makedoniji, ali drug kraj naše dežele, ter pokazal, kaj se lahko nauči vsak vojak v naši armiji. Med tem, ko se izvaja tekmovanje v spomladanskem krosu, se na drugi strani Savinje vidi, kako dirjajo za žogo. Tudi nogomet igrajo. Včasih pode žoga tudi v vodo. vendar tu ni problema, kako jo bodo dob gl i — če ne drugače jo pričakujejo na mostu ali pa je treba do kolena v vodo. vsakdo od mimoidočih se zaustavi in z užitkom gleda vse to, saj v nasprotju bivše jugoslovanske vojske vsega tega ni bito, tu je sedaj naša nova Armija — šola novih fizkulturnikov, ki prihajajo v vojsko neizgrajeni, kar po odslu-zenju svojega roka, mnogi od njih od-ha.ia.io kot dobri fizkulturniki, praktiki al. iceto kot. vodje. Trekmovanje garnizije velja je v spomladanskem krosu končano. Najboljši od njih bodo tekmo- nost nesrečenih primerov. To se doseže na sledeč način: 1. V smeri streljanja za metami se ne smejo nahajati naselja. 2. Za metami je treba dvigniti najmanj 6 m visok grudobran. Podnožje nasipa grudobrana mora biti oddaljeno od met najmanj 3—5 m. Bočna (stranska) zaščita je potrebna, če se nahaja ob strani kako naselje, cesta ali slično. V tem primeru se ob straneh dvignejo nasipi vzdolž celega strelišča v višini približno 3 m. 4. Pri streliščih, ki imajo naravno zavarovanje, moramo nujno bližnjo okolico opremiti z opozorili, da pre« prečimo nesreče. IZGRADNJA STRELIŠČA. Lopa za streljanje oziroma kraj, kjer se strelja in mete morajo biti v isti višini. Poedine razdalje za streljanje morajo biti točno odmerjene. Na vsaki razdalji za streljanje se izkoplje rov 1.2 metra širine in 2.20 metra globine. — Dolžina rova se izkoplje v primeru s tem, koliko met želimo postaviti. V primeru potrebe povečanja števila met se rov lahko podaljša. Izkopana prst se namesti vzdolž vhoda v rov, s čimer je napravljen zaklon, da bi se eventuelno lahko tudi med streljanjem prihajalo in odhajalo iz rova. V primeru, da se na ta način ne da zavarovati vhoda v rov, je treba postaviti zastavico v znak prenehanja streljanja in dokler stoji, se ne sme streljati in je kre-tanje dovoljeno. V primeru, da je na mestu, kjer je treba postaviti mete, teren kamnit ali je zemljišče tako mokro, da bi se v izkopanem rovu lahko nabirala voda, se lahko namesto rova postavi zaščitni zid v višini 2.20 metra, a v dolžini po potrebi, Ker pa "zid ni tib-voljna zaščita, ker se lahko napravijo razpoke in špranje, se s sprednje strani, od koder se strelja, nasuje drobna prst, tako da je v višini zgornjega roba zidu 30—50 cm širok sloj prsti, spodaj pa toliko kolikor prst sama zavzame s svojim usipanjem. V primeru, da se za metami nahaja kamnit teren, je treba kamenje skrbno pokriti z zemljo, vsaj do višine 5 m iznad met, da preprečimo odskok zrnja. V rove je treba ukopati dovolj močne in visoke grede, tako da bodo mete postavljene v njihovi višini lepo vidne za streljanje. Da bi se te grede preveč ne izpodkopavale, so v rovu lahko podprte. Na zgornjem robu teh gred se pritrdijo vodoravne late, na katere se obesijo okvirji z metami. — Okvirji za mete imajo na vsaki strani zgornjega roba po eno kljukico, da se lahko obesijo na lato. V sredini spodnjega roba okvirja je treba pritrditi dovolj dolgo lato, da pokazivač spusti meto v rov, zalepi pogodek in meto zopet dvigne na lato, ne da bi hodil iz rova. Lopa za streljanje mora biti v isti višini kot meta. Biti mora pokrita, da varuje od sonca in dežja. Širina lope je okoli 3 m, dolžina v primeri s štev. met, višina na sprednji strani, od kjer se strelja, pa vsaj 2.5 m. Pokrije se lahko s strešno lepenko ali čim drugim. Zemlja v lopi mora biti lepo, toda ne preveč steptana, a sprednja stran, od koder se strelja, mora biti malo višja. Streha za pokazivača v rovu za primer dežja se lahko napravi, toda ne sme biti višja od rova. Najbolje je postaviti deske na podpornike gred in z nečem pokriti. vali med garnizijami, nato v armtj« skem in vsearmijskem prvenstvu, te? končno dobili od njih najboljše tekmovalce tekače. Fizik ul tura v J. A. je. in bo ostala eden izmed glavnih. stebrov dela in tovarištva v izgradnji borca za socializem. U. t. Jugoslovanski kolesarji na treningu v Opatiji Kakor se večina športnikov glavnih športnih panog v predsezonskih tečajih ali na taborenjih pripravlja za uspešnejše nastope v določeni športni panogi, tako se tudi jugoslovanski kolesarji že drugič po osvoboditvi nahajajo na takih predpripra- Mirko Grajzar, najboljši kolesar Slovenije v ah. Prvi enomesečni tečaj je bil v Opatiji lani, drugi pa je letos prav tam in traja od 10. marca do 5. aprila. Vseh udeležencev, to je članov in mladincev, ki so jih razne federalne kolesarske zveze zbrale za ta tečaj, je okrog 90. Razen tega je še tečaj za inštruktorje in pa za trenerje. Medtem ko so lanske treninge dirkačev vodili domači kolesarski strokovnjaki, je Kolesarska zveza Jugoslavije za letos angažirala francoskega kolesarskega mojstra. Marcella Babinota, ki je v Franciji priznan šprinter na cestnih, posebno pa na dirkališčnih tekmah. To je pravi strokovnjak, ki želi in hoče naš kolesarski kader dvigniti na pravo višino, kar pa se opazi že iz samih teoretičnih in praktičnih predavanj, o kakršnih naši dirkači še sanjali niso. Do pičice podrobno in stopnjevaje jih uvaja v vse potankosti kolesarske tehnike, ki jo mora dirkač uporabljati pri svojih nastopih. Na vseh treningih sodeluje on z lastnim kolesom in pazljivo opazuje vse faze podrejenih gojencev, tako z obzirom na progo, vremenske prilike, držo na kolesu, v zmirni vožnji, pripravo drže v izviru iz skupine »špri-cerji«, popravljanje defekta, hitro in preračunano zasledovanje skupine ali pa nenadno iz skupine pobeglih posameznikov, preračunavanje dirkače- vih zmogljivosti z ozirom na dolgo in težavno progo itd. Ko se nam odtrga iz skupine, posebno na katerem vzponu, ga ne vlovi nobeden od naših, čeprav so pri nas res dobri dirkači. Dirkači so v Opatiji podvrženi strogi disciplini in zdravniškemu nadzorstvu. Nastanjeni so v hotelu »Varšava«, medtem ko so funkcionarji in tečajniki v sosednjem hotelu »Slavi-ja«. Vstajajo zjutraj ob 7. Ob 7.15 je zbor, ,dalje pol ure telovadbe, ob 8. uri pa zajtrk. Po zajtrku urejevanje koles do samega starta, ki je ali dopoldne ali popoldne, med tem pa teoretičen pouk. Tudi kosilo je kar zadovoljivo. Po treningu, ki se vrši postopoma na od 50 do 200 km dolgi progi v smeri Opatija—Trst, ali Opatija—Crikvenica, se dirkači okopajo in masirajo, nakar je ob 19. uri večerja. Ob 21. uri obvezen počitek. Vsak večer so navadno sestanki funkcionarjev in trenerjev. Kot predavatelji so na teh tečajih, ki naj dajo jugoslovanskemu kolesarstvu prve kolesarske trenerje in inštruktorje Babinot, Ljubič, dr. Jurčec, Macanovič, Fiket in Simonovič. Slovenski tečajnlki-dirkačl Grajzer, Podmiljščak, Rozman, Polak, Usar in pa mladinec Vidali se prav dobro počutijo in so s temi treningi zadovoljni. Vidali, ki kot mladinec trenira v mladinski skupini, do sedaj nima konkurenta in vzbuja priznanje samega trenerja. Fant je poln energije. Prav tako sta precej napredovala in se kosata v prvih vrstah Grajser in Podmiljščak, za katerima so takoj ostali trije. Skoda, da nista prišla, kdo ve iz kakšnih vzrokov Gorenjca Bukvič in Kersnik, na katerih prazna mesta prideta gotovo še dva slovenska mladinca. Pohvalno o tečaju se izražata naša kolesarska funkcionarja Lozinšek iz Maribora, ki obiskuje tečaj inštruktorjev in Grum iz Ljubljane, ki je kot drugi, namestnik komandanta štaba. Kar se tiče vremenskih prilik v teh dneh —- niso kaj povoljne; večinoma vetrovno ali pa deževno. V nedeljo, 20. t. m., ko bi morali kolesarji odvoziti 100 km proge Opatija—Crikvenica—Opatija, je razsajala taka burja, da je človeka kar zaustavljalo. Kljub temu so dirkači startali ob 9.30. Takoj na Sušaku pa so sunki burje bili tako hudi, da je dirkače zaganjale na levo ali na desno, zato so morali dirkači vožnjo prekiniti. — Kako sta Mariborčana Podmiljščak in Rozman, ki sta isti dan zjutraj zasedla kolesi in se odpravila proti Mariboru, izvedla svoj drzni načrt, se še ne ve, kajti če so dirkač) že takoj v začetku zaradi silne burje prekinili 100 km dirko, je za njiju na 260 km bilo še huje, posebno od Ilirske Bistrice do Postojne, kjer je burja še strahoviteje razsajala in je pomalem snežilo. Naj bo h koncu v tem opisu omenjeno še nekaj, kar gotovo ne »Štirna« s koilegialnostjo in medsebojno pomočjo med kolesarji. Ko sem namreč ob tem opazoval, kako neki dirkač pripravlja svoje kolo za na pot, vidim, da je začel popravljati pri gonilki. Ali je izgubil ali pa pokvaril zagozdo, s katero je go- Ob otvoritvi letošnje veslaške sezone Več pozornosti vtslaskemu športu Veslaški šport je šport, ki ima kakor vsi športi v novi socialistični Jugoslaviji vse možnosti res množičnega in kakovostnega dviga. Vendar pa moramo ob tej priliki ugotoviti žlostno resnico, da smo prav veslaštvu doslej posvečali vse premajhno pozornost in zato tudi doseženi uspehi naših veslačev na lanskih olimpijskih igrah kakor tudi v nekaterih drugih mednarodnih nastopih niso bili tako lomembni, kakor so bili pomembni uspehi številnih drugih jugoslovanskih športnikov. Letošnja sezona, ki se je neoficielno začela že sredi zime, pa bo vsekakor tudi v veslaštvu morala doseči načrtno delo za vzgojo novih veslačev, veslaških inštruktorjev, konstruktorjev in delo za kakovostni dvig jugoslovanskega veslaškega športa. S prehodom k načrtnemu delu pa so za naš veslaški šport nastopili ugodnejši življenjski pogoji. V minuli zimi so v višjem zveznem instruktor-skem tečaju izurili vrsto strokovno dobro podkovanih veslaških inštruktorjev, ki bodo in so že doslej uspešno vzgajali nov veslaški kader. Inštruktorji so v tem tečaju pridobili vse potrebno teoretično in praktično znanje, v kratkem pa bo začela z rednim delom še prva veslaška šola na Reki, v kateri bodo vzagajali številne nove veslače in bodoče reprezentante. Tudi v pogledu gradnje novih veslaških čolnov, kakor lop za njihovo roko francoski ključ ter meni nič tebi gg^ono, ki bo z marljivim delom in iz- no reprezentanco. Gotovo nas bo za-nič sname zagozdo iz gonilke kolesa, polivanjem sprejetih obveznosti go- nimalo, katere so bile te objektivne »seh MJIh v. vplival, n, dosega nekaj dobrih ki je bilo tam blizu. Ko mu ta ni prišla prav, vzame tako zagozdo še z drugega kolesa, ki tudi ni prišla prav, šele tretja, prav tako drugemu tovo prinesla zaželenih sadov in pospešila množičen razvoj našega veslaštva. Začetek veslaške sezone je letos do- težave. zane težave posebno v pomanjkanju vzeta zagozda, je vendar le bila do- zgoden> hkrati pa bo pregled mo- dvoran za zimski trening veslačev. či našega veslaškega športa, ki ga moramo čimprej še bolj razviti in ga no izobraženih po njegovi kakovosti pridružiti športom, v katerih jugoslovanski športni- Pereče je bilo tudi vprašanje strokov-veslaških instruktor- di manjše število dvoran za zimski trening in kar je najvažnejše, veslaški strokovnjaki so se resno lotili dela za konstrukcijo novih domačih bodo naši veslači v bodoče nastopali in tudi v tej športni panogi uspešno konkurirali inozemcem. Marljivost posameznih društev in jev kakor tudi zadostno število čol- sekcij bo v novih, ugodnejših pogojih za trening in tekmovanja. Tudi z ni ob vestnem izpolnjevanju sprejetih ki že odločujoče in uspešno posegajo gradnjo lop za prezimovanje plovnih obveznosti prav gotovo odločujoče Mladinec Vidali se uvršča med najboljše v Jugoslaviji v mednarodno borbo. Začetek sezone bo pokazal, da letošnja zima v veslaških klubih in sekcijah vsekakor ni bila nekoristno izrabljena. Morda se bomo že v prvih nastopih naših veslačev prepričali, kolikor so jim koristili zimski treningi, kako so skrbeli za preusmeritev dosedanjega, več ali manj kampanjskega dela v delo po načrtu, v delo za čim prejšnji uspešen napredek veslaštva. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo v zadnjih mesecih po vseh republikah in večjih mestih ustanovljenih veliko število novih veslaških sekcij in klubov, ki so se obvezale, da bodo v letošnji sezoni zastavile vse sile, da bodo čim bolj razvile veslaški šport predvsem med našo mladino z vasi in tovarne ter tako pomnožile vrste veslačev, iz katerih bomo lahko izbrali reprezentanco, ki bo dostojno bra. Možakar je svoje delo popravil, reprezentirala veslaški šport nove ostala operirana kolesa pa pustil v defektnem stanju in — mirna Bosna. Lahko si mislimo, kako so pogledali Jugoslavije v mednarodnih nastopih. V dosedanjem delu so veslaške akcije malone povsod naletele na mnoge trije gospodarji defektnih koles, ki so objektivne težave, ki so vsekakor za-prav tako morali na štart. Pred pričetkom atletske sezone Atleti Partizana marljivo trenirajo meri ovirale razvoj veslaštva. Ne- čilna za množičen in kakovostni na-uspehi ali vsaj slabši uspehi naših predek našega veslaškega športa, ki veslačev pa so bili močno odvisni tudi ima dovolj materialnih in naravnih zaradi nekaterih organizacijskih spre- možnosti zato, hkrati pa je ta šport- Zaključek furnirja v košarki na čast II. kon gresa kovinarjev memb, ki so sicer prinesle pozitivne zaključke, vendar pa so v svojem te- na panoga precej priljubljena med našo mladino, ki se bo v bodoče vesla- Atleti Partizana, med katerimi je največje število državnih rekorderjev, so se tudi v teku letošnje zime marljivo pripravljali za poletne nastope. Zimski trening je imel tri osnovne naloge: jačanje organizma, razvijanje brzine, vzdržljivosti in okretnosti in izpopolnjevanje specialnosti v poedinih disciplinah. Da bi se vse to lahko doseglo, so pričeli najprej s smučanjem in to v glavnem z daljinskim tekom, krosi in hojo. Fiz-kulturni logor atletov Partizana za zimski trening je bil v Kranjski gori. Tu je bil trening dobro organiziran in se je odvijal po preizkušenem planu dnevnega dela. Sprinterji Sabolovič, Stevanovič, Brand in ostali so vežbali start in skupno s skakači in metalci izvajali specialne gimnastične vaje. Dolgoprogaši So vsak dan tekli 10 km po snegu. Oni so bili najbolj marljivi in med njimi pa najbolj Segedin, Pavlovič, Štritof, Mihalič, Polovina, Djuraško-vič in Bašič. Mirko Vujačič, naš rekorder v metu kopja, trenira novo tehniko metanja kopja, ki jo je prvič videl lani na olimpijskih igrah v Londonu. To je njegovo tekmovalno izkustvo, ki bo doprineslo, da bo letos dosegel še večje uspehe kot lani. Peter Vukovič, skakalec v višino, stalno trenira »trebušni skok«. Konec prejšnje sezone si je namreč zlomil nogo, toda danes je že vse dobro in z marljivim delom je uspel, da ponovno pridobi kondicijo. Sedaj študira, to novo tehniko skoka, katero v Evropi danes še nihče ne uporablja, a ki bo najbrž znatno pripomogla, da bo popravil svoj dosedanji rekord, ki znaša 1.89 m. V tem delu mu najbolj pomaga vodja ekipe Stevan Lenart, ki je prevedel učbenik, v katerem je tehnika tega skoka detajlno objasnje-na. Prednost »trebušnega skoka« v višino je v tem, da skakač preleti letvico, obrnjen plosko s telesom proti njej, medtem ko je bil dosedanji skok, kjer je skakalec šel preko letve, obrnjen z bokom proti njej, mnogo težji, ker je skakač preskočil višino s širšim delom telesa. Ivan Gubian, nosilec srebrne olimpijske medalje, dela na izboljšanju tehnike meta kladiva. Pripravlja se, da bo na letošnjih tekmovanjih metal s pet obrati, ku ovirale delo v veslaških sekcijah štvu prav gotovo polnoštevilno odzva- V nadaljevanju medrepubliškega uspelo večkrat izenačiti, vedar je hitri Jn klubih kjeT pa je poleg tega po- la. Veslači se ob otvoritvi nove sezo- tumirja v košarki sta se v prvi tek- in okretni Rušo (Jadran) takoj zopet nekod vladalo še neko nekoristno mrt- ne dobro zavedajo svojih dolžnosti in vilo, ki ni vplivalo samo na dotične bodo v zahvalo naši ljudski oblasti, sekcije, pač pa je vplivalo neposred- ki si tolikanj prizadeva dvigniti vse no tudi na nedelavnost sosednjih sek- naše športe, napeli vse sile za čim mi srečali ženski vrsti ŽELEZNIČAR (LJUBLJANA) : ŽELEZNICAH (MARIBOR) 31:12 (23:4). Začetni udarec je pripadal doma- lzid tekme. čim igralkam, ki so obdržale terensko povedel svoje moštvo v vodstvo. Solidna igra je prinesla zadovoljiv rezultat Zagrebčanom, dočim so Primorci precej upehani nezadovoljno cij ali klubov. večji uspeh veslaštva. S tem je bil drugi del turnirja končan. V ponedeljek sta bili odigrani po- premoč vso igro. Ljubljančanke so se pokazale tehnično boljše moštvo, ki zna povezano igrati in ima Smisel za kombinacije. Mariborska vrsta ne pa- slednji dve tekmi. Srečanje je bito zi na medsebojno povezavo in je le posamezna igralka mogla prodreti pod nasprotnikov koš. Skupščina Nogometne zveze Slovenije važno za razvrstitev na tabeli. ršila v Mladinski Bajcer Ignac, III. podpredsednik kape-dvorani prva redna letna skupščina tan Drenik, I. sekretar Turšič Vinko, ---( l.nt^vi en TT rnlrvolov WoicchnPhPr KPflOr kaflrOV- Dne 19. t. m. se je vršila uvorani prva redna letna ---- — —......—s-.-v—v — -r j , . ■ »|?I FTAiir-AR a Tl - MFTAT Ar Nogometne zveze Slovenije, kateri so II. sekretar Weissbacher Fedor, kadrov- v M1„ «agheb, 57’22- S $gggBS,«t8g 'SjlT&S SSmSJ teiR96SIJ86 dinji ludl v ženske 'vrste 'potrebne «. Igralci ZeleinlSar). prerojeno za- J*'"«« “ JtSSjtilSlmfKe1” SJl fcllftta.noSsiSmKlikf “Idgovoren lastnosti, igralca. ki jih zahteva košarka od ,fek-7• Nogometno zvezo Jugoslavije je igrali. S hitrim tempom in kombma- paj kapetan Rakič. cijsko igro so žoge v zagrebškem ko- c”—— -- -----------------:l mo _____ za mladino Završnik Janez, predsednik Skupščino je~otvoril njen predsednik sodniškega zbora Deržaj Stanislav. Mtode igralke naj v bodoče bolj pa- šu venomer »sedele«. Drugače pa je g%kePim ki J.e fn^drnatm^besedah minlster^orftnar Jože,' Vesel Miljutini „ ZILTZ tT Z* igra potekala v surovem razpoloze- Lmen skupščin™ in nakazal Varoga Ivan, Gvardjančič Aleksander. ki c ^k«. - orisal pomen skupščine — ____________ , J xnju, saj sta morala sodnika izključiti uspehe in neuspehe dosedanjega dela Upravni odbor: Novak Pavel, Pučko na okrut- dva igralca Železničarja in kapitana NZS, Jasno je orisal tudi^pomen jja- Janko, Presinger Marko. Presinger Rini 1—*■ —.vi-ocai Vd,5 In Ki.i cninh Knii. ““ izvolitvi*1delovnega predsedstva je v imenu NZJ spregovoril tov. ka- zijo na enotnost moštva in igre, žoga naj se po nepotrebnem ne posamezne igralke naj pazijo na okrut _ = nost, brzino in svojo vlogo v igri, da ^ krat pretresel koš in bil sploh bolj-ne omenjam koliko Je potrebna vaja ^ ^ terenu_ pri metanju na koš, ki je baš ta igra, zlasti pri Mariborčankah pokazala, netočnost in slabo ravnanje z žogo pod košem. Drugače gre pohvale eni kot drugi vrsti, zlasti borbeni mariborski vrsti, ki nas bo v prihodnjih vračanjih gotovo iznenadila z lepšo igro. To je bila najlepša igra turnirja. KBpaoia^iiBvnfa08^tUiS^de 3 bili Rečani v rahli vseh pravilnikov NZJ. V zadnji tekmi turnirja je vladalo Petan Rakič, ki je v svojem govoru veliko zanimanje. Slo je za prvo in Sfino8* da^bo^LTn nov&Pjenl drugo mesto. METALAC (B) : 20:19 To je bila JADRAN (REKA) (7:11) njen odbor v stanju voditi slovenski nogomet po smernicah, ki jih je začrtala Partija. Kot glavne naloge naj bi bile odstranitev vseh škodljivih pojavov, ki V drugem srečanju sta nastopili Prvi po){as So moški vrsti METALAC (B) : ŽELEZNICAH (LJ) 43:27 (21:10) premoči in so v akcijah prodirali in koristno igrali. V drugem polčasu pa je igra dosegla vrhunec. Po koših se r‘em' je višal rezultat z minimum razlike, ga pravilnikov NZJ. Nato je sledil izčrpen referat podpredsednika tov. Bajcerja o kvaliteti in ---" —-—----------------- „ , . »0i»,rtlZQi. s tvnin lorn Je Visa! rezultat z minimum raziute. na uaa v utrnem nogometu, ici uai To pot Je Železničar s svojo igro koncu Da so z borbeno in tehnično tudl smernice za bodoče delo. Dotaknil .-~x—=i Res- da le imel izredno ^a koncu pa so z Domeno m tenmeno je zlasti vprašanja vzgoje današnje lepšo igro zasluženo zmagali Beograj- mladine, kateri je potrebno posvetiti Ivan Gubian trenira petkratni obrat v metu kladiva Žerjal, Ceraj, Stefanovič in Samard-žič, so bili za časa zimskega treninga na instruktorskem delu v mladinskem logoru atletov v Zadru. S svojimi izkušnjami in znanjem pomagajo mladim atletom. S pravilnimi kondicijskimi in tehničnimi pripravami bodo atleti Partizana dosezali v novi sezoni še večje uspehe in letošnja tekmovanja bodo prinesla ponovne rekorde. razočaral. Res, da je imel izredno smolo pri metih na koš, vendar je igral brez povezanosti in z majhno cdnl-zmedo v svojih vrstah podlegel sijaj- Najboljši igralci so no razpoloženim igralcem Metalca. Najboljši igrači so bili Košanin (B), Oj stric (B) in Feguš (Z). Kot zadnje srečanje v nedeljskem vrstni red moštva naslednji: nadaljevanju medrepubliškega turnir- i, Metalac (Beograd), 2. ja v košarki sta nastopili vrsti iz Reke in Zagreba. JADRAN (REKA) ; METALAC (Z) V soboto nas Zagrebčani niso za- . dovoljili. v tej igri pa so zelo lepo ®e°f,rada’ darll° centralnega igrali in so bili Jadranu enakovreden nasprotnik. Ena kot druga vrsta Referat o delu NZS je podal sekretar ^°, Ja.DČič, Rajbenšu, Kolenc, Kočar, v. Turšič, iz katerega je bilo razvid- hltllml? k^i>knv1čŠ1Č’Ahačfč' KQsoinik no vse delo tako po društvih, kakor blovmk, Pirkovič. Ahačič, Osojnik, tudi poverjeništev od ustanovitve NZS ®a,Ys’i^nH hn r tnul bili Košanin, Kostič, Ojstrih (B), Olivieri, Rušo, Mantovani (Reka). S tem je bil turnir končan in je noštva naslednji: Jadran (Reka), 3. železničar (Ljubljana), 4. Metalac (Zagreb). Zmagovalec turnirja je dobil krasen tov. je skupščina soglasno sprejela. i IJ J . V UUULIV V Hillu | VVittt.A * V — v Gašperšič, Finderle, Sušnik Pavle. V nadzorni odbor pa tovariši: Presm-* ger Mirko, Dorčic Ivan, Perko. Sledila je diskusija, v katero je po- Skupščina je za uspešno in požrtvo-seglo večje število diskutantov. Iz di- va!no delo dala priznanje in pohvale, skusije so bile razvidne tudi nekatere priznanje: tov. Jostlu, Rajbenšu m Ku-napake v dosedanjem delu, zlasti pa kanja; pohvalo^ poverjeništvo^MariDor, pokal, ki so ga izdelali kovinarji premalo spoznavanje pravilnikov, po- nogometne sekcije Rudar, Volga in Beograda, darilo centralnega odbora sebno_ disciplinskega. Nadzorni odbor l?iadlnAk.0 DV. Liub- sindikatov. Organizacija turnirja je bila v spo- ie Dodal noročilo ter ie skuuščina no- 1 jana ter igralci dr. Lindtner, Piskar dato razrFs?n°co10stJreiriu odSiru P D., Toplak. Opresnik, Korpar L., Fajon, UC1. Mcaumrm«. - n„ K()t ul u6.a „_______—.........- „ Sledile so volitve izvršnega in uprav- nazDorniK a. je izrabila vsako priliko in je po le- sobnih rokah tov. Karla Daneu in je nega odbora NZS ter so bili izvoljeni V imenu novoizvoljenega odbora je pih in drznlh proumipadih žoga ved- bila zelo dobra. T no obatičala v košu. Zagrebčanom je M. S. OlCUCPl L V J V CIA ltJli w v fAA. t'*'- predsednik Lepin Danijel, I. pod- skupščino, c predsednik Sitar, II. podpredsednik vršil zadane da bo novi odbor vestno mu naloge. Kako s športom zaslužim? spiracije, tvorijo način, tradicijo, sploh na kakršen koli način doka- umljivo plemenita, zablesteti v prvi žejo, da so veliki po svoji potrpež- vrsti, pripravlja veliko mladih ljudi Castilakomnost, samo po sebi raz- ne bi pustil trpkega plena za opojno senco? V namenu pritegniti francosko mladino k temu 'športnemu verstvu, so terl pisatelji hvalevreden poizkus, hoteli so dati športu čitljivo literaturo. To je bil velik cilj, ki pa so ga kmalu opustili. Izobraženo občin- (Nadaljevanje in konec) ljivosti, pogumu, privlačnosti ali fan- do tega, da bi zahtevali od svojega taziji. Ne — govorim o tistih pridnih telesa napore, za katere se jim zdi bile izigrane najspoštljivejše domi- stvo ni vzpodbudilo teh olimpijskih Nisem izmed tistih domišljavih izobražencev, ki si štedijo mišice, so ali leni ali bojazljivi in ki jih vsak fizičen napor vznemiri ali preplaši. Prehodil sem peš in s culo na hrbtu pol Evrope ... Kot vsak pameten človek, znam plavati, voziti se na kolesu, voditi avto, držati lopar, da celo veslo. Leta sem hodil na sabljanje, da bi svojemu mestnemu telesu omogočil kak napor. Ce bom dočakal, bom rad slišal, da so moji trije sinovi ko-renjaški, spretni in močni. Ne zametujem telesne vadbe: imam jo rad, priporočam jo, često se mi po njej ob počivanju stoži. Priznam pa, da se mi zdi ta komedija s športom, s katero se zaslepljuje in zapeljuje mladina vsega sveta, precej smešna. V taki smeri, v kolikor pripomore šport morali in higieni — sprejmimo naziv, če se je že ravno urinil v naš Slovar — bi moral biti šport predvsem osebna, diskretna stvar ali igra tovarišev, prilika domačega tekmovanja in glavno, kot je izražala beseda pred svojim modernim pustolovstvom, zabavo, vzrok za zabavo, veselost in osvežitev. V rokah iznajdljivih trgovcev pa postaja šport najdonosnejši od vseh gledaliških podjetij. Veselo pridobljena navada je dosegla najmanjši efekt in gre pred gledalci, razvila je med mladino slabo čuvane proti igram vse napake, ki so se še nedavno očitale najbolj domišljavim popotnim igralcem. Stvo-rila se je posebna vrsta ljudske radovednosti. Kateri operetni tenorist, kateri romanopisec, ki piše za družabne ljudi in ljudi iz polsveta, kateri virtuoz politične zgovornosti se lahko danes pohvali, da se mu toliko ploska, da je tako proslavljen, karikiran kot so junaki ringa, stadionov in dirkališč? In to ne govorim o knezih, o izjemnih specialistih, iznajditeljih, o tistih, ki imajo pečat in- junaštvu. Govorim io prijateljih, ki so od detinstva dobili silo, spretnost; lepo igro, elegantno in značaj čistih iger, je zastrupljeno z neenostavno dejanje, o tistih dobrih mislijo na dobiček ali nacionalno ne- in spretnosti. Ce pogledamo zgodovino, je ta vzrok brez vrednosti. Svetovno vojno, vsaj v Franciji, so vodili kmetje, uradniki, delavci, me- fantih, ki so dobri čuvarji nogomet- njihovo telo premalo sposobno. Šport slice. Reklo se je, da bo nekoč ogro-nih vrat, precej dobro tečejo na 100 mnogim ni več harmonična zabava, žena, izobubožana domovina rabila metrov. Znajo dobro pritiskati na pe- ampak jim pomeni izčrpajočo zapo- utrjeno mladino, odporno z igro sile dal kolesa in ki ne morejo odpreti slitev, nevarno preobremenjevanje, ki * ‘ “ časopisa, ne da bi v njem iskali svoj utruja in ruši voljo. Atlet, ki se pre- profil ali članek o svojem nedeljskem hitro specializira, se ne razvija v tistih dragih srečni enakomernosti. Cim izgublja tekmovanje privlačni ščani in intelektualci večinoma brez športne kulture in so v teh skoraj petih letih pokazali občudovanja fantih, ki so bili počasi pokvarjeni z strpnostjo. Postaja surov in nevaren; vredno fizično in moralno odpornost. sliči prej prisiljeni stvari kot pa za- 'T~* 1 ~ 1 1 ' bavi. Mladi ljudje, ki si na osnovi svo- ošabnostjo, speljani k absurdnemu tekmovanju, predani pajslabšim od vseh gledalcev, gledalcem cirkusov in bili opojen! z grobo in varljivo slavo, jega prostega časa ali dela izberejo Nasprotno pa nekatere športne zvezde niso pokazale svojo veličino niti v akcijah vojaških oddelkov. Med vsemi temi škodami ne mo- ki izgine hitreje kot alkohol. Govorim o vseh teh otrocih, katerim se pravilno pravi amaterji, zato ker ne- prav čas za gojitev kakega napornega remo molče preko vprašanja čistosti športa, za katerega skrbe trgovci s svojim orožjem, tiskom in slavo, ti izlivov. In občinstvo stadionov se lepi literaturi posmehuje. V kolikor gre za igralce mišičnih orgij, so opojen! s čisto drugačnim kadilom, kot je kadilo mladih romanopiscev: odprli niso niti knjig, katere so slavile le stvari in niso stalno imenovale ljudi kot je bilo napisano, so razočarani pesniki v želji, da bi bili čitani, prepustili zopet to stvar specialnim novinarjem. Gorje, gorje! Mladina Francije, kaj nisem bil v Ameriki? In vrh tega še nisem bil v velikem stadionu, ki popolnoma sliči kakšnemu kraterju iz betona, med ječečimi »girls« med godbenimi društvi študentov in raz- jezika. Športni profesionali uvajajo gurkan0 množico? Ali je moja krivda, kaj ljubijo in katere se vidi, kako se mladi ljudje so v nevarnosti, da si hitro izpremlnjajo v malo vredne in pri nas strašno, tako rekoč neprestav-Ijivo kolobacijo, našemljeno s tujimi zahtevne športnike iz poklica, ki jih odbije in zapelje najmanjša nena bodo s sijajno iluzijo pokvarili svojo besedami, nepravilno uporabljanimi, življenjsko pot. Kdo bi uspel ohra- komično izgovorjenimi, zavajanimi v da so moji očitki danes preleteli morje? niti mir, če bi lahko izbiral med klonjenost, ki prenehajo ljubiti svojo temnim uradom kakega ministrstva zabavo, čim postane ta zabava za- in med upanjem, da bo pekoč postal ki zametuje pravi dobrem okusu niti služek. kapetan nogometnega moštva? Kdo metafore, — da vorim. Kmalu po vojni so napravili neka- pomen ne go- Sirar 3 FI?KWrURNI TEDNIK Ostali nedeljski dogodki Slovensko nogometno prvenstvo I. skupina Rudar : Udarnik 2 s I Kranj 27. marca. Danes je bila tu odigrana prva tekma spomladanskega dela X. slovenske nogometne lige. Vreme je bilo lepo, le veter je nekoliko motil potek igre. Tekma je bila važna za obe moštvi, saj se Rudar bori za prvo mesto, Udarnik pa ze obstoj v moštvo ni znašlo in je Rudar še vedno pritiskal, tako da je bila igra pretežno večino pred vrati Udarnika. Napad Rudarja je imel precej prilik za gol, vendar so vse žoge končale V rokah vratarja Alajbegoviča ali pa preko gola. i V IX. polčasu je Rudar nadaljeval s svojo premočjo in je v 25. minuti Hu-darin z ostrim strelom zvišal rezultat na 2:0. Izgledalo je že, da bo odšel Rudar iz Kranja brez gola, ko je Stular in tako dosegel častni gol. Rudar je pokazal boljšo kondicijo. V njegovem moštvu se je najbolj odlikoval Butko-vec, med domačini pa je bil najboljši Razpotnik. Sodil je Dobrlet. 11. skupina železničar (Postojna) : Predilec 4:2 (2:1) Gorica s Gregorčič 2:1 (1:0). Tekmi Železničar (Lj) ; Sobota in Krim : Tekstilec nista bili odigrani zaradi volitev. Ljubljanska skupina I. razred SD PARTIZAN : SSD SLOVAN (2:1) Danes je jesenski prvak prvega raz-, , . , ... ,. reda Ljubljanske skupine zasluženo ligi. Igra se je pričela z ostrimi napadi izgubil prvo tekmo letošnjega prven-Rudarja, ki je igral z vetrom in je že stva. Kljub temu, da moštvo Slova-v 6. minuti prišel v vodstvo. Tudi po 5,a I1* nastopilo kompletno, je moštvo , . .... Partizana s svojo borbeno igro doseg- *tem neuspelem pričetku st) domače ]0 jep uspeh. Igra je potekala v glavnem iz polja v polje, ter je imel Slovan celo več zrelih priložnosti, katere pa je neelekten napad zastreljal. V Partizanu se je odlikovala ožja obramba in napad, dočim Slovan ni imel dobrih mest. Za Partizana so gole zabili Camer-nik 1, Atanasovski 2, Voljevica 1 in Herbst autogol, za Slovana pa Šebenik Bine 2. Tekmo je pred 500 gledalci sodil Pucihar. DOMŽALE : DUPLICA 8:2 (2:2) aar iz r^ranja urez guia, jtu je oiuiar DUPLICA, 21. marca. Danes je bila neznii-im iz urugega iw.lL . ov nred koncem iare znižal rezultat na 2T odi8rana prvenstvena tekma med Du- naslednji: Branovič-Milojkovič-Zal. Mal- prea Koncem igre zmzai rezultat na z.i plico in Domžalami. Končala se je z denbaum (Egipt) 0:2, 6:4. III. kolo: Bra- zmago Domžal 8:2 (2:2). Ob lepem novič, Milojkorvič - Wascher (Belgija), vremenu je tekmi prisostvovalo precej Ulricli (Danska) 6:3. 6:4; Mitič, Pa.iada- gledaleev. Sodil je Zore iz Ljubljane. Matuš (Češkoslovaška). Deva,lot (Franci- V predtekmi je mladina Kamnika ja) C:0. 8:6. V polfinale so prišli Brano- premagala mladino Duplice 2:1 (1:1). vič - Milojkovič in Mitič - Palada. Miličnik ; Papirničar 5:0 (2:0). OLIER, 27. marca. Na mednarod- nem teniškem turnirju sta v finalu II. razred -----------10 MEDNARODNI TENIŠKI TURNIR V FRANCIJI JugosSovani v polfisialu Rezultati IV. kola iger posameznikov so tile: Mitič - Hugan (Holandija) 6:1, 6:1; Palada - Liak (Holandija) 6:1, 6:0; Brano-vič - Vascher (Belgija) 5:7, 6:2, 6:3; Weiss (Avstrija) - Bellardinelli (Italija) 9:7, 6:2; Van Begeren (Holandija) - Redi (Avstrija) 8:6. 5:7, 6:3; Devalot (Francija) - Del Bello (Italija) 3:6. 7:5, 6:1; Uirich (Danska) - Seelant (Belgija) 6:4, 8:10 in 6:3. Rezultati V. kola so naslednji; Van Begeren (Holandska) - Devalot (Francija) 6:1, 3:6, 6:4; Palada - Remi (Francija) 6:1, 6:1; Branovič - Weiss (Avstrija) 6:3, 6:4; Mitič - Uirich (Danska) 6:1, 6:1. V igri posameipnikov so se med prvo četverico uvrstili trije Jugoslovani. V polfinalu igrajo: Mitič-Bramovič, Palada - Van Begeren (Holandska). Rezultati iz drugega kola parov_ so PRVENSTVO ČEŠKOSLOVAŠKE FRANCOSKA LIGA ^ PRAGA. 27. marca V druS®™ k°la mftn^a ’ prvenstva Francije so bili nogometnega prvenstva so blli d° nasleunii rezultati: Reims : Racmg ženi naslednji rezultati: Sokol Vikto £a0sle™» r.e^baix 6:2„ Sette : So- ria Plzen — S. Trnava 1.1, li-v clia’ux 3 -0, Nizze : Rennes 8:0, Tou- — S. Manet Pov. Bistrica 1:0, SNV cnaux Montpel- - - - —“s Snarta - l0USSe • trasbourg : Colmar 0 :0, Stad : Marseilles 1:0, St, Ehen- do 1. aprila na naslov Šahovska zvezat Slovenije, Ljubljana, hotel Union. Izvenljubljanskim udeležencem bo preskrbljena hrana in stanovanje (seboj morajo prinesti živilske nakaznice), dočim pa bo potne stroške krila njihova sekcija oz. matično društvo ali aktiv. Otvoritev bo 3. aprila ob 10. uri v Šahovskem domu, v Ljubljani. Igralec, ki doseže 75 "/o ali več bo dobil prvo kategorijo in bo dobil hkrati pravico za nadaljnje tekmovanje za državno Košiče — s. židenice 2 d), S. |pa^,ta . Strasbourg": Colmar 6:0, Stad prvenstvo prvokategornikov. S. Bohemians 3 :3, ATK - S. Slavia Marseilles 1:0, St. Etien- lilv lraM-7. Iladne?lCfo.3Na nf: Nancy 4:1. Na tabeli vod: Reims prvenstveni tabeli vodi po prvlh(dveh z. ■ z 41 točkami. VESLANJE LONDON, 27. marca. V tradicionalni veslaški tekmi osmercev na 6838 m dolgi progi je v soboto že 61. zmagal osmerec Cambridgea s časom IS.oT.U za y4 dolžine pred osmercem Oxforda. KROS DUBLIN, 27. marca. Tu je bilo tekmovanje v krosu šestih narodov Med -u j..*. posamezniki so zmagali po vrsti trije V prvenstvu I. lige so igrali: Aston Francoz! Mimouth, Fujason m Ceroux, z-,.1 -i -Riackunol — v mogtvih pa prav tako francosko moštvo s 33 točkami pred Angleži z 90 točkami in Irci s 123 točkami. kolih Slavijai, Bratislava in žilina s 4 točkami. ANGLEŠKI CUP LONDON, 27. marca. V soboto so bile polfinalne tekme za angleški nogometni cup. V Londonu so na igrišču Highbury igrali Portsmouth —- Leice-ster City 1:3, s Shefieldu pa Wolver-hampton Wand. — Manchester Um-ted 1:1 Nafta : Železničar 2 s O Maribor, 27. marca. V prvem kolu slovenskega prvenstva je bila danes odigrana prvenstvena tekma med Nafto in Železničarjem. Končala se je z Bračič : Graličar 2:1 (1:0). Prijateljska tekma TRIGLAV : ST. VID 6:1 (2:0) parov Italijana R. D el beli o in Dellar-dinelli premagala Jugoslovana Mitiča in Palado 9:7, 6:0, 6:4. 2 :0, Huddersfield — N®w„ca|,?e„9 Liverpool — Stoke City 4 :0, ®„eIl"i®l,d Utd — Birmingham City 4:0, Sunder-land — Everton 1:1. Na. tabeli vodi še nadalje Portsmouth s 46 točkami. PRVENSTVO ŠVICE BERN, 27.marca. Rezultati 18. kola prvenstva: Zurich — Belincona 1:1. Grenchen — Biel 0 :2, Locarno * L3, Chaux de Fonds 3 :0, Grasshoppers — Chiasso 7 Lugano — Joung Petlows 2:1. Na prvenstveni tabeli vodi Lugano z 27 točkami. V drugem polfinalu je Servette premagala Lausanne 5:1 ter bo v finalu igrala z Grasshoppersom. NAMIZNI TENIS SIMULTANKA INŽ. MILANA VIDMARJA PROTI ČLANOM TURISTIČNO GOSTINSKE STROKE V LJUBLJANI 16. marca je inž. Milan Vidmar odigral v verandi hotela Union simultanko proti 23 igralcem. V eni in pol uri je 20 partij dobil, dočim je tri partije remiziral. Remizirali so Muller Rudolf, Sedev Stanko in Petretič. PRVENSTVO LJUBLJANE V prihodnjih dneh se bo začelo individualno prvenstvo Ljubljane. Pravico! udeležbe na tem turnirju imajo BUDIMPEŠTA, 27. marca. V medeon- vsi mojstri, mojstrski kandidati, prvo-skem finalu ženskih reprezentanc v kategorniki, lanskoletni mladinski pr- namiznem tenisu za evropski coup je premagala Madžarska Belgijo z rezultatom 5:4 ter se klasificirala za finalno tekmovanje z Anglijo, plico in Domžalami. Končala se je z HOKEJ PRAGA, 27. marca Na umetnih drsališčih v Ostravi in Olomucu je bilo tekmovanje hokejskih reprezentanc med Češkoslovaško in Poljsko — V Ostravi so zmagali Čehi z rezultatom 8 :2>, v Olomucu pa 7 :2, 0.0 /i .oj »o „ o LJUBLJANA, 27. marca. Danes do- zmago Nafte 2.0 (1.0). Že v 2. minuti p0jgne ob jo se je na igrišču Triglava prvega polčasa je prišla Nafta v vod- ob Večni poti odigrala prvenstvena stvo, Železničar je igral zelo povezano, nogometna tekma med Triglavom in toda manjkalo mu je zanesljivih strel- EL,™ Tehnično nadmoeni Tri- Francoski nogomet sloni na milijonih vak LRS Vrhovec Slavko ter prvakinja LRS Cvenklej Slavica. Vsi igralci pa morajo biti člani enega izmed ljubljanskih šahovskih društev oz. sekcij. L. S. Službene objave Prvenstvo LRS v krosu za leto 1949 Prvenstvo ekip in pasmeznikov LRS v krosu za leto 1949. bo 3. aprila 1349 a , , . . . , . „ ,crlnrrn, lavnn=r naziva raite' (Francija), 5. Deak (Madžar- pričetkom ob 9.30 v Postojni. Tekmujejo *STj5'**s, =. 7. nju najpopularnejšega športa, to je igralca in ljubljenca vsem svetu ne bi Francoska športna javnost nogometnega SKa;, o. ^aueuu viuuij*,, i. ^»uuivv ^amf 4000 m~in 8000m. mladinke (roj. nočnega Pariza (ZSSR), 8. Cesar (Španija). Senzacija j 1932 in 1933) — 900m, članice — 1600m. luu. ,u™j.aluu,u jvT«.j1vm.u=1- glavčani so Odpravili svojega nasprot- " Deiefa =ealskeea'netelina Ben Bareka-šarlatana. Za denar mu je tretje mesto Nemca Marlocka. Kdo Pravico nastopa imajo le člani atletskih cev. V drugem polčasu je bila igra do- pika s 6:1 (2:0). Sodil je Gregelj. v nogometu. Dežela galskega petelina Ben b V naoove- je prav za prav ta igralec? Zelo znana klubov ozir. sekcij. Is a.stezi 4000 m tek- kai izenačena in ostreiša. Sele v zad- Pionir.ii Trielava so odigrali prija- ie pravi umkum v smeri, kako tam uspe vse. J g _ mujeao lahko samo člani, ki v letu 1948 1HVCU O V . J. X ti . u / . UVUB V V/ v » V-O • „ kaj izenačena in ostrejša. Sele v zad- Pionirji Triglava so odigrali prija- je pravi njih minutah je Nafta dosegla drugi teljsko nogometno tekmo s pionirji ljudje gledajo profesionalizem in „ . .. gol. Številni igralci so dokaj razočarani boD tim3- nasprotmkom^z rt ko §a izva3ajo v praksi' SvojčaS 50 poZne),e V , fpam]°’ ]e ,bl1 Vrhun,6C zapustili igrišče. Sodil je Orel iz Celja, zultatom 2 )? P bile pisane cele strani papirja, ki so trgovske reklame Prav me ga ni ov- Popoldne so odigali mladinci Trigla- spravljale na svetlo samo majhen del ralo, da ga portugalski uradi niso pu-R- va prijateljsko nogometno tekmo- z Lo- nečastnih dejanj, storjenih od strani “ 11 J v pici v id lgiaicLi umu ---. , _ člani ka- dovani odhod na Portugalsko, oziroma pojava.^ Znani nacist, medjvojno član ^^e^jpnol^ii na daljši stezi od 3000 m. letalskih sil v Monakovem zveza SC Miinchen 1896. Po vojni je in leva v~tsaki skupini lahko nastopijo s po -l.i „ d rvrl n -?/o n 11 A CpVpi -j p." gom, aktivom Krima, 7 :1 (3 :0) za Triglav. Branik s Kladivar 2 : O ŠPORTNA NEDELJA V MARIBORU Rokomet z rezultatom Maribor, 27. marca. Danes so gostovali v Mariboru rokometaši čakovske-ga Jedinstva, ki so se pomerili z domačim Poletom. Okrog 300 gledalcev je v ljudskem vrtu z zanimanjem sledilo poteku tekme, ki se je končala z zasluženo zmago Poleta 10:4 (5:2). Predvsem v prvem polčasu sta obe moštvi prikazali lep rokomet in so se predvsem domači odlikovali po hitri igri in dobro premišljenih akcijah. V drugem polčasu je igra postajala bolj sebična, kar gre na račun) obeh moštev. Za Polet sta bila najuspešnejša Sime (4) in Vagner (3), medtem ko sta od gostov Roža in Vukšič vsak po dvakrat potresla Poletovo) mrežo. Sodil je dobro Kanduš. S to tekmo je moštvo Poleta pokazalo, da je pravilno doumelo to športno igro in lahko ^ tekma ni bi]a od njega pričakujemo nadaljnjih uspe- ta1rn„ hov. Kancler Gostovanje košarkašev Kladivar ja Maribor, 27. marca. Košarkarsko moštvo Kladivarja je gostovalo danes v Mariboru, kjer je nastopilo proti moštvu Poleta in Zeelzničarja. POLET : KLADIVAR 50:25 (38:17) V začetku je izgledalo, da se bodo gostje uspešno zoperstavili domačim, ki pa so s hitro igro prisilili nasprotnika v defenzivo. V obrambi so bili gostje zelo sigurni in se imajo prav temu zahvaliti, da niso doživeli hujšega poraza. ŽELEZNIČAR : KLADIVAR 46:17 (24:9) V popoldanski tekmi med Kladivar-jem in Železničarjem se je poznala utrujenost Celjanov po dopoldanski na taki višini kakor dopoldanska. Železničar je s sigurno igro obvladal Celjane, pri katerih se je zlasti odlikoval Glavač. To je bila v Mariboru prva tekma, ki je bila odigrana po novih pravilih, ki omogočajo znatno hitrejšo in lepšo igro. neodgovornih ljudi in hladnih računarjev nad francoskim nogometom in pri katerih je bila vrednost vsakega igralca izražena s stotisoči frankov za prestop iz društva v društvo. Francoski nogomet je dosegel v preteklih letih vrsto izrednih uspehov, toda pri- končno ni šlo. Stremel je le za da bi iz vodstva kluba Stade Francai-se zopet nekaj »iztisnil«. To mu je tudi dovršeno uspelo in Benk Barek je zopet nekaj časa nastopal v svojem društvu. Vzrok je treba iskati v tem, da je Ben Barek med svojimi šport- en-o ekipo naslednj"e atletske sekcije: odšel v Nurnbera kjer ie igral za Kladivar . Celje, Enotnost - Ljubljana, —— ods®1 ,y biurnoerg, Kjer je igr železničar - Maribor. Železničar - Ljubija- stili v njihovo državo, za kar mu tamkajšnje društvo FC Nurnberg. Kje na Miličnik - Ljubljana, Slovenjffradec; tem se sedaj nahaja niti ni znano, toda ce Litija, Raikek in Postojna ter zmagovalci ’ ga uvajajo med najboljše strelce iz letošnjih okrajnih prvenstev. Evrope, gotovo dobro vedo, kje je. Za prvenstvo ekip je treba prijaviti & > >=> po 4 m 2 (rezervi) mladincev, elanov za Konec koncev ne bi bili niti preše- stezo, mladink in članic. Za ekip- nečeni, če bi se Marlock s čistega in no prvenstvo članov na krajši jasnega pojavil s francoskim imenom (4000 m) stezi ______ je treba javiti 6 tekačev in _ 2 v katerem od katerih vodilnih fran- - i zli i M A ^ ! /n -> L- m - n znajmo si, po čigavi zaslugi? Večino- nimi tovariši v društvu zelo popula- coskih ligaških društev. O tem, koliko 6mo dostavili imenovanim sekcijam. " ‘ ren. Spoprijatelji se z vja^ In vsa. vedlll 3 £ le« kemu vse zaupa, celo tisto, kar zasluzi i St,L « vsak cas pojavi odli- prijave ne bodo upoštevane. ki so postali čez noč Francozi samo zato, ker so znali dobro igrati nogomet in so bili edini, ki so lahko uspešno zastopali svojo novo »domovino«. »pod roko«. Kolesarski kros Maribor, 27. marca. Kolesarska sekcija Poleta je danes izvedla prvi kolesarski kros v Mariboru. Kros je bil dobro organiziran, število tekmovalcev — 40 — pa ni čisto zadovoljivo. Proga za članice je vodila skozi mestni park do Treh ribnikov in nazaj ter je merila 4000 m, od katerih so morale članice 150 m pešačiti. Članska proga je vodila skozi mestni park mimo Trhe ribnikov do gostilne Slavec in nazaj ter je merila 5000 m, od tega so morali kolo 400 m porivati, 120 m pa prenašati. Številni gledalci so z za- njh kategorijah so bili naslednji: Pionirke od 10 do 14 let: Vehovec; mladinke od 14 do 18 let: Košir; mladinke nad 18 let: Janežič; pionirji od 10 do 12 let: Solar; pionirji od 12 do 14 let: Stritar; mladinci od 14 do 16 let: Jenko; mladinci od 16 do 18 let: Zupan; mladinci nad 18 let: Cilenšek. Skoraj v vseh disciplinah so zmagali neznani tekmovalci, medtem ko se nekateri znani atleti niso uveljavili. Organizacija tekmovanja ni bila na vi- SPANSKA INVAZIJA Ni nobena tajnost, da tvorijo večino tujcev, ki igrajo v francoskih klubih, Spanci, ki so resnično dobri nogometaši in polpg tega nimajo tako visokih finančnih sredstev. Pojasnilo k temu drugemu vzroku je čisto enostavno. Približno 80 % teh igralcev so ljudje, ki so pobegnili iz Španije pred Francovim režimom. In sedaj pridemo do burgu. Tam se čen igralec, o katerem nihče ne ve ničesar, in o katerega imenu se funkcionarji zanimajo šele takrat, če se izkaže na igrišču.- ZMAGA ZA VSAKO CENO Se dandanes je v Zahodni Evropi reden pojav, da dobivajo igralci tisočake. Francozi imajo še posebno radi ta »sistem« nagrajevanja. Ni večje po-tne stroške tekmovalcev in po enega vodjo ekipe krijejo njihova društva, stroške prenočišča in enodnevno prehrane pa AZS. Atletska zveza Slovenije, Državno prvenstvo v krosu za I. 1949 Atletski Savez Jugoslavije je razpisal za 10. aprila t. 1. v Beogradu tekmovanje v teku čez drn in strn za državno prvenstvo Jugo slavi je_ katerega se bodo predvidoma _ udeležili tudi Iz Kranja 500 DIJAKOV NA KROSU V KRANJU Kranj, 27. marca. V soboto je I. gimnazija v Kranju priredila spomladni kros, katerega se je udeležilo 500 dijakov. To je izredno zadovoljivo število in je v primeri z lanskim letom, ko je teklo na krosu le 80 dijakov, velik napredek. Zmagovalci v posamez- Tako je nastala v preteklosti popularnost igralcev Jordana in Sasa, tako Spancev, bivajočih v Franciji, odigrala je bil povzdignjen v nogometno zvezdo s španskim klubom kilometer od fran-I. reda znani igralec Bihel, pozneje pa coske meje nogometno tekmo, ki jo je Ben Barek. Žalostno, toda resnično gledalo 2000 gledalcev. mednarodne tekme, da ne bi igrali drugega vprašanja. Kako je mogoče, odločilno vlogo tisočaki in često mili- ntklterTmoz^rnskratlmi.^Tadtnci'bo^ da igrajo? Za Francoze to ni posebno joni frankov. Koliko so dobili igralci do tekmovali na progi, dolgi 2500 m, težko. Uspelo jim je obiti naredbe državne reprezentance za zmago nad mladinke na 1000 m, članico na 2000 FIFAe na tak način kot to uspe le Škotsko in koliko bodo dobili za dru- “rtrov.^dofiLm bod o ^ č 1 an tekmo v aU ji a malokomu. Spancem pa v Franciji oci- ge mednarodne tekme, pa bo ostalo na 4500 m in 10.000. V skupini mla-vidno ugaja, čeprav • se jim ne godi tajnost funkcionarjev francoske nogo- dincev smejo nastopatMe^osebe v sta-ravno preveč dobro, pri čemer pa ni metne zveze in igralcev, nitigovora, da bi imeli kako domotožje. Zelo dobro imajo namreč organizirano »obmejno službo«, in se je nekoč celo pripetilo, da je enajsterica SAN Prtmetsfvo Maribora 1 marca se je pričel prvenstveni - „ turnir v Mariboru. Turnirja se udele- redi v PostS^tl3eisaprlla ^ izpričevalo za današnjo športno Francijo je, da tudi sedaj ni v tem pogledu nič boljše. Tisoči, da desettisoči tujcev predstavljajo silo francoskega nogometa, ki v resnici sploh ni francoski. Njihova državna reprezentanca jo prav za prav enajsterica plačanih obrtnikov in je odvisno v resnici samo odn slučaja, če je njihova izbira uspešna. Tako si lahko pojasnimo tako poraz Francije od Italijanov kot zmago Francozov nad Škotsko. žuje 12 najmočnejših šahistov Maribora in to 1. Adi Ketiš, 2. Ivan Krulc, 3. Viktor Krepek, 4. Vlado) Cizelj, 5. Boogmir Stupan, 6. Roman Klasinc, 7. Ivan Kukovec, 8. Jože Babič, 9. dr, ročati, da so uspeli sestaviti tablico JJez. ^™ec’ 10' Matk° ®k.art’ 11 . »najboljših« strelcev v Evropi. Tra- dre) Mlsura, 12. Ivan Po£. ^Rezultati gometne jalo je sicer zelo dolgo, predno so se Pivih kol rostl 17 in 18 let, mladinke pa v starosti 16 do 17 let, t. j. tiste, ki so rojene 1932 in 1933 leta. Tekmovanje se bo vršilo med posamezniki in med ekipami posameznih republik. Kdo bo zastopal LRS, bo odločilo tekmovanj e za prvenstvo LRS, ki ga atletska zveza Slovenije pri-4 -* Poštnini S a-T>r__ .. zveza Slovenije. »KRALJ« EVROPSKIH STRELCEV Niti ne bi mogli govoriti o francoskih novinarjih, če ne bi mogli po- Tečaj nogometnih sodnikov ___ __ io pnn so naslednji: V I. kolu je v začetku aprila sodniški odbor^ pri jato je sicer zeio uuigo, prcuno so se £■ ' š " nogometnem poverjeništvu v Lju sporazumeli, toda končno jim je le Ketiš premagal rosa, Krme ivnsuru, nj. Apeliramo na vse nogometne sek-uspelo in sicer v naslednjem vrstnem Ekart Krepka, Nemec Cizlja, Kukovec cjje v poverjeništvu, da pošljejo v te* redu: 1. Nordahl (Švedska - sedaj Klasinca, dočim se je partija Stupan : ^ Milano, ja), 3. Italija), Marlock 2. Lawton (Nemčija), V Idriji so ustanovili okrajni telovadni odbor Idrijo. Za njim je sledil referat tov. Skarabota, ki je nakazal naloge, katere bo moral reševati novi okrajni telovadni odbor. Predvsem je poudaril nimanjem zasledovali potek krosa. Vodstvo tekmovanja jg bilo v izkušenih rokah tov. Stanka Ploja, starter V četrtek zvečer, dne 24. t. m. je bila v Idriji ustanovna skupščina okrajnega telovadnega odbora. Skupščini je prisostvovalo okoli 40 dele-šinT^nroea ‘leTila^slabo markirana gatov, med njimi zastopniki množičnih potrebo množičnosti in pa politično teko irso^tekmovale ve?krTt z“’ organizacij, delegati iz okoliških vasi, vzgojnega dela v telovadni organiza-Sjub t^u Ja zastopnik rudniškega sindikata in za- clJL NatoJe^fe govoril.^konkretnih pohvaliti, da so s propagando privabili stopnik JA. tako veliko število tekmovalcev, kot ” J doslej ni bilo na nobenem krosu v Kranju. (Angli- Babič končala neodločeno. V II. Kom ^koristm naTem7 fizkSlturnemu' po-4. Ba- )e Kukovec premagal Posa, Klasinc krelu Tečaj se bo vršil v prostorih ____ Babiča, Krepek Mišuro, Cizelj Ekarta, zveze Slovenije na Taboru, prijave pa partije Nemec-Stupan in KeMrule tS8X*"9S«^ ~ »•sratiSMBrsstir* s v"' kolu je Nemec dobil važno točko proti pienarni sestanek nogometnih sodni-Kukovcu, Ketiš je premagal Cizlja, kov NZS — Poverjeništvo Ljubljana Klasinc Ekarta, Poš Babiča, Krulc se^ v.sredomarca t. 1. ob 19.30 Krepka, dočim je partija Stupan Mi- Namizni tenis KRANJ, 27. marca. Danes le bila na ie tov Lešnik. Tehnični rezultati: -......— ---------- -- ----- p • . ‘ . „. . e*ofli-a R 29 2 odigrana ligaška tekma moških ekip, Članice: 1. Skrget Štefkat. 8.29, 2. y «ateri jeBmoštvo udarnika prema- Podmilščak Marika 8.29, 3. Kralj ivia- gal() j-eseniškega Gregorčiča. Igre,, ra- rika 8 30 4 Maurič Julka 8.30, 5. To- zen dveh niso bile zanimive. Rezul- , , L i____‘ iri == oianic« Po- tati so naslednji: Modrijan. X 2:0 v. plak Polonca 10.55 (vse clamce fo q Rehol) . Jeram 0;2 pJetrovič : Kor- leta). bar 2:1, Modrijan : Jeram 1:0, Petrovič ,,r : X 2:0 v. o., Rebolj : Korbar 2:1 in Člani: turistična kolesa: 1. Kolar petrovi<3 ; Jeram 2:1. Dfago (Polet) 12.35, 2. Zupanič Milan Gramatčikov. (P) 12.35,2, 3. Bralič Jaka (Narodna milica) 13.18, 4. Trenta Albin (N. m.) 13.48, 5. Vernic er Alojzij (N. m.) 13.50. SD DRAVA (Ptuj) : KOVINAR (Store Člani na specialnih kolesih: 1. Sla- Pri Celju) 5:0 (2:0) vič Janko (P) 11.23, 2. Jemec Anton Iz Ptuja nalogah, ki stoje pred odborom, pred- šura prekinjena v boljem položaju za Po uvodnih formalnostih in otvoritvi vsem o krosu, Titovi štafeti, okrajnem prvega. V V. kolu je Poš premagal skupščine je podali prvi rgferat o do- zletu in raznih množičnih tekmova- Krepka, Klasinc Mišuro, Kukovec sedanjem delu okrajnega fizkultumega njih, ki so osnova dela telovadne orga- Ekarta> dočim se je partija Babič-Ne-odbora tov. Logar. V svojih izvajanjih nizacije. m končala neodločeno. Partiji Ci- je poudaril, da okrajni odbor ni nudil po obeh referatih se je razvila ži- zekj : Krulc in Stopan ; Ketiš sta bili vahna diskusija, v kateri so se ogla- prekinjeni. šali delegati s terena in zastopniki Včeraj se je giralo VI. kolo šahov-raznih organizacij. Diskusija je poka- skega turnirja za prvenstvo Maribora, zala, da na terenu zelo primanjkuje p0 zanimivih in napetih borbah so bili strokovnega kadra. Zanimanje za fiz- doseženi naslednji rezultati: Poš je v kulturo s strani mladine in tudi odraslih je veliko, treba pa je najti pravilne oblike in konkretne naloge, s katerimi bomo te množice pritegnili v fizkulturo. Ob zaključku je spregevoril še zastopnik TZS tov. Žorž Vlado, ki je nakazal v svojem govoru glavne na-in probleme telovadne organi- ' prostorih na Taboru. Sodniški odbor NZS. Poverjeništvo Ljubljana zadosti pomoči terenu ter se ni posvetil razvoju fizkulture na vasi, ampak se je predvsem skoncentriral na Športno življenje v Brežicah V nedeljo 6. marca 1949 je gostovala v Brežicah kegljaška ekipa ŠD »Susedgrada« iz Podsuseda in pomerila svoje moči s kegljači ŠD Razlaga. Moštvi sta nastopili v postavi 10:10. Zmagali so sigurno kegljači ŠD Razlaga s 155:145. Pri ŠD Razlagu sta bila najboljša Korent in žerjav. loge ----- ----. , V nedeljo 13. marca 1949 je bilo od- b PTUJ, 27. marca: Danes je odigral iffrano v Podsusedu revanžno srečanje zauje. i. »i V* »»olz- n. olrnninn, Dnoirn v,i'l . °1 __ _ . . ~ . _ • X vx končnici, ki je bila v remis poziciji, z dr. Nemcem preveč forsiral na zmago, pri tem zgrešil in izgubil celo točko. Ekart je izgubil z Babičem. Ketiš je premagal dr. Klasinca in Cizelj Krepe-ka. Mišura in Kukovec sta prekinila v remis poziciji. Igra prof. Stupan- OBJAVE DISCIPLINSKEGA ODBORA NZS «*?*_*■ BačeSsSčSSSS &£&&&*?&&& Pavlec Ivan (N. m.) 12.36, 5. Sume- ceijSKe skupine ŠD Kovinarjem iz štor njak Milan (P) 12.48. Večit če bi napad znal izkoristiti gte-ne zrele prilike .Gole so dali Sirec 2, Repič 2 in Gajzer 1. Gledalcev 800. Sodil je Vodišek iz Maribora. TD VINICA : SK MILIČNIK (Ptuj) 1:0 (1:0) _ Nogometaši iz Vinice so po premočni igri premagali nogometaše ptujskega Miličnika z rezultatom 1:0 (l .u). ŠAHOVSKO PRVENSTVO PTUJA Končal se je kvalifikacijski turnir za prvenstvo Ptuja. Udeležilo se ga je končalo z visoko zmago kegljačev ŠD Susedgrada 133 :90. Kegljači ŠD Razlaga se niso mogli uveljaviti vsled izredno slabega valovitega kegljišča. Moštvi sta nastopili 10 :10. Pred to tekmo so se še pomirili v Pri volitvah je bil Izvoljen sledeč telovadni okrajni odbor: predsednik: Koder Zmago, sekretar: Skarabot Re-nard, načelnik: Mejevšek Rado, po- Krui je ona preložena na poznejSl ter- DisciPimski odbor NZS je na svojih min. — Cizelj je dobil prekinjeno igro zadnjih dveh sejah sklenil, da s» ka- iz V. kola S Krulcem brzel nadalje- znujejo: vanja. 1. Vodstvo nogometne _ sekcije SSD Stanje po VI. Kolu je naslednje: dr. ^kalM tekme^f SSD^Protetarcem11!? Nemec 5 točk, Ketiš 4 in pol (1), Ku- Zagorja po čl. disc. pravilnika z uko- kovec 4 (1), Krulc 3 in pol (1); dr. ^ra_.(s tem xse dvigne suspenz nogo- p.remoči. Srednješolsko prvenstvo vUne zrele prilike “.Gole so , v, , . 2. Renič 2 in Gajzer 1. Glei v košarki Maribor, 27. marca. V soboto sel je začelo tekmovanje za prvenstvo srednjih šol v košarki. Tekmovanja se udeležujejo I. mešana gimnazija, kla-sična gimnazjia, srednja kmetijska šola in ekonomski tehnikum. Vsako moštvo igra z vsemi. Za favorita velja — -------- ---- ,v,rsStT7n T mešane gimnazije, v kate- je 18 šahistov. Toda med potekom tur- moštvo I. mešane gimna j , nlrja so 4 igralci izstopiIi. Prvak je ne«) igrajo najboljši marmorsK postal mladinski prvak Slovenije Pod- šarkaši. Ostala moštva SO prilicno iz- krajšek Janez. Prvo s§ i as? “i. Sl”i£»v»T. = rezul. ST.SAl*%ffrS.rfi 1)™! ie,=',oa=I»vall ?m=,i=„em tu,n„;„, ft J&jnSSBE tati. lani drugi, je letos šele na 5. mestu, vidno, J® Pff 1« nozvai vse Član- dili tečaj zd' vodnike vaških društev in morajo poslati svoje prijave najkasneje nur 1 , Končni vrstni red je sledeči: 1. Pod- no. Tov. Korent je pozval vse cian uu j ,, ,, učeniem Ekonomski tehnikum: Srednja kme- krajšek Janez z 11 in pol točkami, stvo, naj agilno 5 vodov ter_ takoj pričeli Z učenje Ekonom (22-15) I državna 2. Podkrajšek Rudolf ml. z 11 točka- brežiške;? štadiona_ članstvo Je skle pr05t,h vaj za okrajni zlet. Obenem tijSka šola 38.27 (22.15L 1. a m, 3 Rudolf EČlo z 10 točkami. 4. nilo, da bo bolj redno posečalo splošno bodQ tudi pri8eli z gradnjo letnega gimnazija : klasična gimnazija 67. Peši Ferdo z 9 in pol točkami, 5. Toš z vadbo pri TD Brežice Na p g tPiovadišča v Idriii dočim bodo v (44-4) I državna gimnazija : Srednja 9 to6kami, 6. Riševski s T točkami, variša, Topliška. se bo druš vo poveza- telovaclisca v lariji, oocmi uuu > i ■ *‘4 vo čniu ^0*97 ^94-17) 7 Drofenik. 8.—10. mesto pa si delijo io ge bolj s sindikati. Skupno s ostalih krajih pričeli graditi igrišča za kmetijska sola 50.27 (24.17). ^njevič JA). Podkrajšek Rudolf bo izveden spomladanski cross in db jk in košarkO. Kancler st in Perger. Knafeljc Marko. »športni dan« v Brežicah, V. B. 9 ..... močnik načelnika: Hladnik Franc, na- »»»» * \n, n-ruiu o metni sekciji)" j,jcu LU renmu so se se n. čelnica: Jurjavčič Ivanka, pomoč, na- Klasihc ?n Cizelj 3,_prof. Stupan 2 Ul, 2 Hribar'Franc, član SSD PredUca, kegljanju mladinci obeh moštev. Zma- delnice: Mejevšek Dragica, propagan- Babic m Pos 2, Misura l U/» rurepeK Litija, V zvezi s prekrški, ki jih je ■- — tl ““1 pi;enstvo capan, in še Logar Srečko, Svetličič „„ , - „ __ nosti, z enoletno prepovedjo igranja Marinka, Kosmač Jože, Velikonja Li- tlrugckaiegOimiKOV od 26. 9. 1948 do 26. 9. 1949: “VLncuTe SL s„„e„ v,,.„ i^stss-issn m- EvfFEsisilE BtSS med drugim od 3. do 20. aprila. Pravico udeležbe ^azel^ mu je že potekla. krosih so- imajo vsi, ki so pri Sahovski zvezi Slo- Dvignjena je kazen Gombaču Ivanu, laga s 125 :80, Najbolj sta se izkazala Cešnovar in Zorko M. Dne 11. III. 1949 je bil v Brežicah odigran prvenstveni šahovski dvoboj na 8 deskah za prvenstvo krškega okraja med ŠD Krško in ŠD Razlagom iz Brežic. Diloboj se je končal s prepričevalne zmago šahistov SD Razlaga 6:2. S tem si je ŠD Razlag osvojil okrajno šahovsko prvenstvo. , Vino 11. marca 1949 se je vršila v -tem okraju. Tako so Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca* » Ljubljani Prešeren — Uredništvo in uprava: Ljubljana Tabo-Ijah popoldne 55 22 do 26 ('.ekuviu, arin > Disciplinski odbor NZS. - Odgovorni urednik Mitja - Telefon 54-19, ob nede* ti H 90803-6