Slovenske \^čeriiice
- za
poduk in kratek čas.
Na STitlo dnjA
družba sv. Huhora. Desete zvezek
z (loroljpnjnin vii. «ast. Ker.ikpfü knezoskofijitrii.
Tisk Jau. in Friii. Leuna.

■ - f.-,
0 7. IV. J837


I. v gozdu.
ali inulto kaj krulia, lačen sem V" prosi ft muli l'onfiirk, kiicih scdcni let stur deček, y rivojo huliiu mater, ki ž^ dcdot tednov no moi'u i/< ]JUBteljc. V »(tri-i; jii spere »inovu prošnja, ker nima je drobtinice kriilia, da bi mu (^a dala.
„Ža
iieéji'i mora biti v luncii se nekaj kiilianiii kerhljuv, lis v/.emi jili'S odgovori mati s slabim glasom in petem se pristavi : „Ho bmlo zvečer Lofjarjevi donni prišli, oni ti l)iidii žit kaj skuhali.*' Tonček hitro sino y.a peč in ko bi trenil, ]iohivi /.adnje pare hriiševih kerli-ijev i/. vo«le.
„Mati! ali stužojniV Ali nočete linifievke V" ponuja materi sladko vodo, in ko z ^{lavó odkimajo, poserka jo sam in potem gre, če tudi ne popolnoma sit, vsaj za neka, časa putolažen, spet iz Lise.
Ko jo Tonček vrata zaperl, sklene mati roke in gorečo muli in prosi lioga, da bi ji; spet dal Ijubu zdravje, ako je njegova sveta volja, vo je zdrava bila, nista s sinom nikdar terpela pouninjkanja, ker je iid jutra do večera pridno drhda, po fi-tu na puiji in po /,imi so jo ljudje radi jemali /.a šiviljo, ker |o znala za vsako ihilo prljeti. Logarjevi, |irl kteriii je gostiivala, so sicer dobri ljudje, ali vendar le ubonii kajzarji, ki so sli od jutra do večera za delom. l'o ves iliin časih ni bilo nikoga donu'i^ le na večer so
prišli ter so pnstrc;;!! im svnji umri u1i(i;];i iiilovi. (irnši, ki si |ili ji> s kiu'viiviiiii /.ulji /.ii>lii7.il:i in varriui |irilir:inil!i, (inšli sn v li-j iliilj;i liii|i-/.iii, ilni-zili IJikII in'iiüiti ji-j Jn liilii ii.i iiry.iiiiiiti ti-y.ku, iiji-iiu eiliiiii iipaiiji' ji- Ili! (liiljri ni-i- v lu-lujsili. Ali niiii
Killilil l)i liilil Ž.r. (:lki) illi t.-lkii |il'cliil:l, kii Iji sillil ur imriii; nu Ju jr hnlj skfrilc.l, kn iiji-.iia Imli-zi-ii.
Tniičisk äi! Ili vi-di'l, kaj sc ]iravi ilulii-n xivcli; clii je liil 1(! sit, liil ji! zailiiviiljfu ; tiuli še ni lili pri tej |iaiiii-ti, liil Ili liil iiKi^fl jircsiiiliti iiiaUM-iiii liulc/.i-ii ili lii'itko siriiiiiašfvii, ki ju je tcrlu. Ves lnixji ilaii jit lioilil okiili |iii |iolji in |iii ^iiKilii, naliiral ji- ja^mli;, iskal jii lirjili ^njc/.il in ht lakutii aH ]ia noi: jr prignala k hiši. Vcriilcl je. liil sani, Iiajta jr ^'lill.i prav na sanii-in kj'aj (^n/.ila. ('usili, kn su šli mati in Logarjevi nu ilflo v vas, ves ilan ni viilil /ivf kcršri-no ilušii. Alali su mu na peri imstili lnncf. črs|ilj(tvi- kaše in kcilar ji* ž.i-liuK-i- npniniiijal, srl j« iliiinii. Vrfiilrl jr lidilil ^^nlnulav, ml snliira sii nin opnvia lii-a, nikr. in iiirra. Na srlii ni iiiirl ilriiKr^^a kn srajcii ix ilnniaiH-j^a |ilatna in i':ri-nr |ilatnrnr lilarr, ki so srkali! Ic lin killen. Kita sama |irrraiiinirii jili jr, niisila, in Sij trj sr. ji; iiilti-rpil /.ailiiji Riunii in zilaj jr. iliTiiiiv klin mural iipravijati njr^nvti sIiikImi. Na ilrsni strani sii imrli; lilarr	kainiir jr. spravljiil
[ii|irr, klrrr;jsi jr, vsakn jutru	Za
niali-rjii nni jr. liil pipi-c najlr|i»a stvar na svrlu, rajši l>i nn liil vrs ilan nir jrilr(, kn ila Iii sr liil Inril ml |ii|ira, Inrrj ^a jr. pa liiili na inatrrin na.svi:t x ninrnn v(;rvii'o privr/iil y.a lilarin rnli.
Kn jr. y.a srliiij /.aprrl liajtiiia vrata in pni-asi Htnpal lin slrxi milno Lni^ar rvr^a /.rinika, prnsil jft Hii^a, ila Ili n/.dravrli mali, vi sn sr niii v scrrr smilili in krr jr miisiil, ila Im pnlrill s|irt linljis jisilcl. Ali Ir misli {ra kiiialn xapuslr in /.arnr. vrsrln /.vi/.^ati, Inda kiiialn spi t. proiirlia. Ii'nilcr. krlirm-k s iM rnimi pikii-ami si; mu ju vnnlcl na i-okav, liitru {^a iijuiiir,
06063239
gii iKi illiin tor ga prosi in nagovarja : „Polo-iiii-ii ! jxilonifii ! zlcti lui šmarni) goro, |irincäi lui loluü iiioHiijo (li-iiaiji;v." Ti! Iicseilc. |jiinavlja t.iku migi», da |iiiliiiiii:a nrs /leti z illuni, ali m: na šmarno guru, ampak v l>liy.njii psi.-nii-n. ToiK-ük tudi ni čakal ui. iijii, da Ili niit s ^^iiiarni-. guru ])rino.sla zlata; liug vü koliku sto piiliinik-. Jit 7,1' ]iiisliil na Miiarno goro, ali Si! Moiji'na rti- ni vi-riiila, vsaj nn ■/. nioÀiijó. Torej hi knialo |Hiionii-ii in dunarjr i/Jiijn i/ glave in rtpci žvižga in žvižga, da :<o ga ž(! nsta ljoli-la in ustnicü niso dajali- vi-č pravi-ga glasii. Torrj ntilniu, odrcžo »i lfHkiA'11 šilio, malia ž nji> in |iojc na vcm glas:
^Kiij iiiiiriiiii» mi, Kit kinu 1'iiiitji.- iiiliiili :	^	'
Siililatiiv |ii'iiii:iiijli!i, 1'fi (Hijili'inii mi. —
Ali ko bi triinil, odri.-/.ü peti«! in gli;ila nu Hteniio grivo pnd pši-nii-o, vli-i'f na iitio in gri' jm perstili Itliži-, /daj ndari z iiogn oli tla in ni-kiiliko rnn-rlov /.ii-li i/, grivi' v nji-govii ni-popisljivo vr-sidji;. fSi- ni:-kolikokrat |ioi-i-|il:i, napravi si liitro ci-v i/. |ihcnirnc liilkf, ra/Jiirrska travii in mali in najdi: čiiicrluvo šaljiv lliti-ii piirii-rka med iž nji-ga, in da si tudi ga ji- li; ni-koliko kapljir. dnliil, vriidar ki- nni jn linljAi' kiIi-Io, ko III! vom kaj. Satji- spri varno zakrije ■/. niaiion' tur si napravi skrivno znanii-nji-, da Iii jili drugikrat lu- /gn-Ail.
l'rišrd do gii/.da nnilo |iostiiji in jirümi^lja, ali hi srl na l'ri-si-ko gliidat niladili srakopi-rji-v ali |ia v sinri-rjr mladili vi-vi-rii-, kli-rili ži- vi-r kut ohi-m dni ni viilil, ki-r so liili- tako dali-r. Skli-nil jr, da uliinčc. daiii-s vcìvriiw-, tnrrj ziiviji; pu /.nani .>ti-/.i v jarrk in gre y.d.-ij giiri zilaj duli liali-i: v gn/d. Ali kn pridi; lin giijr/.ila, liilii jr prazno, prisil ji- pn-pn/.nn. Ni--viiljiiii s|ilrxa s sMiri-ki- in /.■■ si- Imrr spi-l prnti iliiniii iilir.riiili, kar /.agli-.da na Ir-ki kraj üti-xu
mlado veverico. Ta jc gotovo iz moio<;a jezila, idìhH hÌ in jn Iioče prijeti ali Biiiiik ! |ja jo lillii iiu bližnji sniri-ki. Ore za nju in trcK(^ na vsu moč mlado smrčku, da bi jo »truticl, in rea |iadit duli ali pn-di-it je bil pri njijj, bila jc že Bog vé kje. Tinn"i-k liili za nju in, no glcdč na stczu, podi jo po nd:idi-ni Kuirečji iz doline v hrib, h hriba v dulinn, večkrat je že niidlil, da jo ima ali vselrj se mu je zmu/.nila. /daj prideta v star nmrrknv (^ozd in tu He mu je iz(^iibila v viriocih verliih. Kn «'-as je »e j;lcdid za njo ali ker je vidil, daje 1u^ ilulii, zadrcvil jc še lumen za njo in si mislil sam i>ri sebi: l'njili, kamor hočeš, saj tako nisi lepa.
Ali k<id bo šel zdaj domiiV Ozira se okoli, kraj mu jc popolnoma iioznan, tako daleč se ni jirisel nikoli! (!re proti strani, kjer s(i je najbolj svetilo .sku/. tenmo smrečje, in res pride kmalo na velik rovi. Daleč okoli je bilo vse posekano in hosta je he ležala okrojr. Okoli štorov in hoste je bilo pa vse pohio rudeèiii japid, tako sočnih in deiiclih, da taeili He ni kmalo vidil. Zobljc jih tako dol(i;o, da sc naveliča. Zdaj ac spomni bolne matere, iz visoke trave iz-piikne tri dolge bilke, nabira spet jagode ter jih niza na bilke, da so bile vse tri pohie. Na to ga prevzame trudniist, vležc set pod leskov germ, jagode položi zraven sel)c in skoz rudečkaste pcrste gleda v svitlo solncc. Ko se oberne, čuti pod si'boj nek.-ij terdega, bil je velik |h)Iž s hišo, hitro ga vzame v roko in ga začne nagovarjati in mu žugati : „l'olž, polž! ])okaži rogé, če nc — pa tebi in tvoji materi hišo ubijem. To je ponavljal, Hog vé kolikokrat, ali ])olž je le jezen sline eedil, rogov pa ni hotel pokazati , Tonček um pa tudi ni hiše ubil, ker je med tem zaspal in pidž mu je padel iz rok ter odnesel pete in eeh) hiSo.
Ko se prebudi, skoči po koneu. Kil je še <lan, hU solueu se je že skrilo za grajski gozd. .lelo ga
je Bkerbpti, vse inu je hilo neznano, na vse gerlo je jcl Ubiti, sili niliČR sc nu oglasi, (ikoli njega je vÀu tiho, If. rtn ilctul in klujn |)0 ilrevesii, «la sc sliši ilali;2 na okrog, (.àroza ga spriileti, ku pomisli, da hu mural znabiti prenočiti v gozdu. Vsu, kar ju kcdaj slišal od strijiMinili gadov, od velike belo kače, ki v de-niiuitüvi jami kamen liže, vse to nm je pridlu zdaj na misel. IJozd si je mislil poln medvedov, risov iii vo!kiiv, ki Lodo z iioèjó priftli in ga s pipccm vred pojedli. In kaj jioreko nuiti? Britko začne jokati in tehi po rovtu sem ter tje, da hi na.sL>l kako stezo. Najde o in jokaje teče po stezi dalje vedno se oziraje, ai mu je volk /e za petanni. Volka se jo ba' bolj ko nu.-dv(!da,~ ker je stara Logariea rekla, da uieilved človeku nič ne stori, če se potidnie in dela, kakor da hi bil mertev. Ali kaj nni pomaga ta veilnost, ker ne pozna ne volka ne medveda, le sliAal je o njih, vidil pa ni nobenega. V smrečji se je jelo žu uira-čiti, kar zasliši psa lajati. Sicer l>i se bil znabiti ustraiìil, ko bi bil slisal v gozdu psa lajati, danes mu je pa nere.e veselja utripalo. Na njegovo vpitje kmalo priskače velik pes in za njim se priku/.i^ ženska, z mehom moke na glavi.
„Kam pa greš V" vi)rasa ga Xenii;.
„DomiV, odgovori Tonček in si z rokama solze briše.
„Kam donni V" popraša žena daljp.
„Domu, k materi."
„Kje iia sil tvoja mati V"
„1'ri Logarje.vili v bajti."
„Ki nnir Marjetin ?"
„Da, moji mati-ri je iMarjeta ime."
„Ali, kako si pa prišel le-sem. Ti ne greb |iruti donni, ampak n:iravu»-*t ud duma preè."
„Zgubil sem se!'' udgovori deček in spet začno ihteti.
„Nikar se ne jokaj, pa z menoj ]iojdes. Donni
Drcd noùjó tuko ne mores priti, ko bi tudi pot zuul. Nič sc nu boj, pa pojdi z menoj !" „Kjo pa 8tc VI V"
„Ml vuc duloč do na«, pravi su pa pri Oozdnarju." „Kaj no, jutri pdjdcni pa donni „Kcdar boä liutcl. Saj piixnani tvojo mater.'' Tonček jc bil s ti-m zadovoljen in ju fit-l za ženo, v. eni roui jc uoscl jagode, nami-nji-nc materi, X drugo jc pa nd/ranjal pša, ki je skakal okoli iijcf^a in po vsej sili Imtel jafjode duliati. Zilaj pridela i» gozda, gresta čez veliko senožet in ko zavijeta iia desno pod breg, zapazil jc Tonček guzdiiarjoN^i liiJo, ki jc stala prav na sameim Jvo sta bila /.e. pr.iv blizo, priteče majlina kake štiri leta stara dekliea njima naproti. „Teta! strasno dolgo vas ni biln'-', s temi besedami se. i)kleuc dekliea tete; ko ])a zagleda gologlavega tanta, stopi malo nazaj in •/. začuden jem zdaj njega, zdaj teto poglcthije'. Tonček jej jioila bilko Jagoil, in kmalo se jc i. njim spri-jaznda.
II. Gozdnarjeva družina.
Juri Kučnnir, nava(bio le kratko išt(!ni]>iliar imenovan, ke.r jc bil, da-si tudi ne velik, vendar moèaii kakiir m(ulve<l in terdiin kakor gabrova gen-a, j«-, bil giizdnar mibuvljanske graščine, kakor je bil poprej njegov oče in pred oècilum nji-gov di-i|. (io/.ilnarji-va bisa ju stala v gozdu, daleč ml drugih ljudi; do bližnjega soseda je bilo dobre |miI uro lioda, torij so gozdnarjevi le.' midnkdaj prišli med ljudi, |ios<-lini) Jurju je bilo vidili, dii »e rad ogiblje Kvnjili sosedov. (!c bi bil moral kuga sn-čati v gn/.ilu, um.-ikiiil seje najrajši v šumo in je šel svojim |iiili-m. V gn/jlu je bil rojiMi, v gozdu zreji^n, iz gozila ni ]irišci dalje, ko
do tarne cc-rkvo. in to Hämo o niijvcčili ])ruznicili in Tiii V iiiiliuvljaiiski {^rail, kani<ir je bcl caäili pn upravkili. Kf;r Je živel vudno lu v }(oz(tu juod biirovci in nuül Hkalaiiii, iiustai jii h časom siruv kakor bor in tili kakor rikala. In da po jiraviei iiovcniü^ tiidi ni no-licdcn iskal nji-fjovc dnidüino ; (judjé üü so jfa skor ball in da-si tudi ra^nn njcj;ovc osornosti nilièc ni vedel kaj očitati njn, bil ji? vendar vsak vusel, da ni imel iijiiii nobenega opravka. iSploIi je hla yuvoriea, da
i'c .Inri bo{;at, da nni je stari zapustil polne lonce iiilili piitie in terdili tolarjev ; ali nio^jé so le zmajevali z }{lavanii, (:i;h, čo res kaj ima, ni prišel du premoženja |io |iortteni poti. Od njej^ove^^a oéeta jc uilo bploli znano, da je. bil v zvezi s tiliota|iei (kontroban-tarji), ki nosijo toljak iz Ilorvaškej^a, da jih je vodil Oli, ki so niii znani vsi potjo in vse steze noter do liorvaške meje ; in ljudje so vedeli pri]iovedovati, kako je znal on voditi za nos kuščarje, tako so imenovali mejno stražnike, ker so imeli zeleno obleki; in odtod je vse iije<jiivo premoženje. I^idi na .Turja je letel uiim, da on podpira tihotapce, v mraku in po noči so vidili ljudje ve.èkrat, da ko se okoli fruzd-nar eve hiše. klatile siinnijive ]irikaziii, ali Ijudjé so zna liti več ugibali, kakor je bilo res ; ]n-ave|ra ni vede! iiiliée, in .Iliri , e Iiil zvit in prekanjen lisjak.
Njegova ei ina sestra llJina, ki je našla in vzela seboj z^ubl jeni -ra '1'ončeka, bila je bratu v vsem na-s|irotna , iiilie.e ne bi bil rekel, da jii je povila ista mati. Kakor je bil on osoren in teril, toliko jirijaziia in dobra je bila ona. IJerač, ki jo sicer lu redko ni-sel v to s.-iiiiotn, liil si je. svest, da ne bo šel |irazi>n od hiše, ona ^a je obdarila vkljiib bratu, rajša bi si bila sama kaj odrekla, kakor da bi morala gledati, kako di-up; poniaiijUanje ter|ii.
Ko jiiiia ju iMiii-rl iiče, jel He je .liiri, akoravno Ì.H preeej v li tih, še le o/irati, da bi dnbil pisjioiliiijo ; ali |iovsod mu je spodleteln, v.saka niii je odn-klu.
Kl zniinjc je Kniibil sicor BirninaKiin nli li'pri in dnliro Aiiciko, lnV.r iiijani-Ka kajžjirja. AiiÈiki h« j« korrilu
SUlVti, cu si j(! il> lllirllila, «Iii 111) 7.1-11!-. sUin^ii gu/.il-iiiirju ; sili Auùikc iiiso innovo jinisuli. l'ri iiuliùu vinsi Kta HJimlila ss iiùetoiii, in hivì Jastroli jo in-ljal ]ilalio giilubiuo V tìvojti j,'iiji;zilii in ki-. ni tliwli im-'uil /.il tu, èu so tildi Ijiuljt: ^uvurili, dii je nei: |iriidiil syojo Iičur. Ančika, ila-ni Indi s<ì jtij jn-i ^(»zdiiarjii ni riivni> slabi) {{odilo, vi-ndar ni inii'lii nikoli jirav vo-ijiilo ni'K V g07.dni sanniti; tidažiin jo je li- to, da ji-j je bila Mina dobra ]irijatlÌL-a, ki j'i; škiisala po »voji inoiii zlajšati jej tit/ki stan. Ali Vendar sn je vidilo mladi /.uni, kako vt-ni' in iiira. t V/, dvu leti'je .Iiirju
i lovila lièurku, ktmi so kcrstili po iiiati-.ri :'Ani':ii-u. lina jo nusi; liratu, ki je tisti dan |io|iiildnii (irihi-i i/. };ozdu, naproti pud i-vctoču ('n-Hiijo, ki jo stala pn^l liišu. Tisti trenutek, ko inn jo iMina piiln/.i v na-ročjo, n^riilo se je. niikaku Jurjn .seivi;, in takrat jit vidila ]\linii porvikriit, da nni jo mil/.a oživila oko, ki je. bilo sicer niertvo in huIio. Toda Anòika je vednu 1jolj iienala in è.ntila je v svojem screii, ilii ne bo zrisdila svoji! liè.erku. Veékrat ko je ■/. iiialn Ančico v narorji sedelii z Mino jiriül bi.šo v (';ri!tinje.vi senci, priporoče.vala je. s siirčninii besedami Mini, naj bodo lina niiiti zapuščeni siroti in zraven so joj vroi-.u sulze kajiaUi na cvetoča lieii smeldajocega deluta. Mina jo ju tolažila, kolikor ji; vedela in znala, ali na licu mladu niateru ji; vendar brala, da za njo res ni mnii^o upanja. Cez zimo je. vedno bolj slabela in ko se je iiuvu iiomliidi spet nsipalo belo evutje raz črešnjo, iigasnilii je Anka, Jurjeva žena.
Njena sniert jo ]ioterla {rozdiiiirja bolj, kakor bi bil kdo Miihlil. Sii-er ni nikomur tožil svoje britkosti ;
nli od tiste^^ii èasa Je |iosl.-d še bolj lili inoson-ii; le lieerke se je uklenilo nje<riiv serre, za njo je ddal in se trudil iioé in dan. Kakor še nikdar pnjirej , hlepelo je zdaj njegovo serce po denarji, iiavdajahi ga
je edina misnl, da sì bo njitgova IiCi cnkrut innd najlj(iKiitf!ÌHÌiiii unuliiiči mogia'ìzbiriiti luužu, da-si tuili je lièi Kinivifga gnzdiiiirja, kurcgii su vse ogibljc. Zdaj jo tildi zapazila Alina, du i«) noči večkrat iz-oKtaja, iu jrli Mo tudi dohajati iionočni gosti, ktc.riiii ju gDzdiiar sani stregei z viiium, kniliom in siiliiiii 'mesoni. Mini kc je dozdevalo, kaj da delajo ti luuzjé, ali ni si upala niü reči, tudi ni nobi-nega vidila, ker so liili v veliki izbi, ona z malo Aiieieo pa na drugem koneii.
Ko je tisti večer Mina pripeljala Tončeka seboj, Jurja še ni bilo doma. Alina skiilia večerjo, ki je posebno IViiičcku dobro dišala in potem spravi otroka s|)at, sama je pa čakala lirata.
}'rišel je pozno in, kakor po navadi, slabe volje.
„Zakaj ne grefi spat ! Kolikokrat sem ti že reke!, da me ni treba čakati ; večerje si že sam najdem, čl! mi je je treba."
„Haj še ni dolgo, kar sem H]iravila otroke v kraj."
„Kako otroke? Le enega imam."
„Noeoj sta dva."
„I'a 111!, ko bi bila vzela spet kaeega pritepenca. Veš, da tega lU! ter])ini."
„Ne bodi tako neusmiljenega serea. Uog vé, kaku se bo še tvojemu godilo."
„Okoli ljudi mu ne bode treba hoditi in prositi."
,,Tfga III! moreš govoriti; ali ne veš, daje vsu v božjih rokah?"	*
„Vomagaj si sam, in Uog ti bo pomagal."
„.Iuri! .luri ! ne govori tako!"
j.No |Kivej ! kdo je pod mojo streho ?"
„Tonček," uboge nlarjc-te sin."
„Miirji-li!? -- iidiive?*' hitro jMiiiraSa gozdnar in povztligiir glavo. ,,Kaj ga j»! prineslo le-sein? Je pa že prisili beračit."
„Ni prišel beračit no. Ko Bciii šlii iz mlina, našla sem gii v ^ozdii imtl novim rovtnni ; n-vi-ž su Ji- bil ZHiil»»!, in ker jf bila že sknr noi-., vzi-la sem j^a si--biij. Nikar so ikì boj, m* bodo ti «kodi' di-lal. Saj smud enkrat tudi kaj diibrc;;u sturiti."
„Saj nubuncnui niò žali-^a ne storim."
(iozdnar si podiirò ;;lavii /. obema rokama, in nekaj jiremišljuje.
„Ali jc Marjeta še bolna V" ])0|iraŠa spet fez nekoliko (>asa.
„Se da je, in menda tudi nikoli vefi zdrava ne bode. Ze desi-ti t«'ilen teée, kar ne nunv iz |iu-stelje."
„Nji su zdaj tudi vtepa. Zakaj ni bila pametna, ko je je sreèa iskala."
„Misliš, ko si ju ti snubil. — Hng ve V" pristavi Mina bolj sama za se.
„Koliko je fant star V"
,,151izi) seilem let."
(io/.dnar se spet zamisli , porine, od sebe veeerjo, ki jo e Mina pred-nj postavila in dol^o sedi nmlèe. Na los ed vstane in reèe set,lri : „Dok er Marjeta ne oziravi, iant laliko tu ostane."
„Sam Ito;; ti je dal to dobro misel." Mina je šla v kanirieo, kjer sla mirno spala
Otroka : vsaee^^a se enkrat prekriža in potem se tmli sama vleže k pokoju. Veselje jej je sere.e navilajalo, ko ju vidila , da je sturila dolM'!! delo in hvalila je
llo^a, ki je tudi bratu na zadnje omeéil terilo seree.
«■'Dru^o jutro otroka ZK"di<j vstam-ta in Ialina ju ]ielje. k studeneu, ki je ne dale«; oil liiše. eurljal v veliko koritu. 'i'u se vsi vmijejo in zunaj pod milim Ho;;om odmolijo jutranjo molitev, l'oti in ^retló v lilAo, Ki''!' J'' n*izdnar že !<eilel za iiii/.o in svoje lov.ske priprave |ire;;ledoval. Tiniéek je iiojeé iislal biizo vrat, ^rizi-l nolite in o<r|rduval ^ozdiiarja, ki mu ni ]M'av niii diipadel. Zilel se mu je ^Ira.'a'U, ]iiiS(dtno
zató, ker je imnl vi-lilto olicrvi, ki so imi kiikor im'tle RcrAolo i/ii;ir1 iiiajliiiili üivili oči.
„Kakii ti Ji! iini-?" |Hi|ir:išii ^nzrliiiir.
'l'iiiiriik SI-ji'. ]irfstr;wil pi/.diiiirjnvi-^^ii ylsisü; ker Rp Hill jf /.ili-lii, kiikiir l/i ix soila ;j;iiviiril.
,,'l'iiiii-i-k Hill je iiiiif", oil^dvuri naiiicsto njega mala Aiičika in vIihu* iiiiita /.a rukav od vrat iianrc.j.
„'i'viija iiiati Jit bolna, kuj ne V" praša nuilalj'i (foKiliiar.
Tf hcsctli! rtii Tonrcka neznano zbodle. Tako raz-žaljivo fie niiire ni od nj(!;{ovi^ niatiire {{ovoril, vuakdo ji! rc.kol : Mali so bili, ho rekli, pojdejo i. t. d.
„Jaz grem ilmnii k niateri", oberili; hc h solznin;i o^'nii iiroti Mini, ki je zdaj v IiÌhh stojiila in vzainrj s kljuke dve bilki jagod, ki so bilu materi naiiie-njeiu!. ^
„(■II boš priden, pa ostani ])ri nas, da mati ozdravi'*, pristavi gozdnar z bolj melikini glasom.
„Zakaj pa vi jiravile moji materi „ti," se Tonček jezno oiienie ]iroli guzdnarjii.
„No, no! saj to ni taka pregreha, (.'asili sva bila znana.''
Aliiia prime tanta za roko, (lelje ga ven in mu da jesti, kar gaje z rmzdnarjevo liišo npet s]>ri az-nilo, in kiiialo, kuje. gospodar odšel oil doma, bi ju Tonéek spel vi-sel in ni več mislil na ilom, kjer niso znali tako dobro kiiliati in niso imeli taeega krulia, kakor pri ( inzdiiarjevili.
Opoldne ]io obedu se Mina napravi, naloži lulo košarieo z ^live/.em, preskerbi otroka s kruliom in erešnjami iii gi-e obiskat bolno Marjeto.
Itoliin iidiiva in Ludi liOgarjevi sn bili v straliii, ko zvei-er Tmiiu-ka ni bilo doiiiri. I'a so si miglili, znaliili je dnbil koga iz vasi, bode pa že jutri prijel - - ali ')'oiièi'k:i II- ni liilo in senca pred bajto je kazala, ila je pnldaii /e davno proé. l'duvo je jclu
skcrbeti, kaì je 8 fantom. Sc lo Mina jo potolaži, ko ji ]iovó, KaKu in kaj.
„Pnsti l'anta pri nas", nagovarja jo Mina, „dokler nc ozdraviš; saj j»; prcskcrliljon in verjemi mi, da bom na-nj pazila, kalcor bi bil moj."
„A, Juri V v]iraša ndova s takim glasom, da so jo vitlilo, da v njega ninni nnM)go zaupanja.
„Juri ju som rekel, da naj ostane. Ni več tak, kakoršen je bil."
TJdova j(! ]ioznaIa Mino, da je poStunii in pobožna žuna; toroj jej jo laliko z mirnim sercem zaupala sina, ki jej jevvsej bolezni delal velike skerbi.
Tonček jo teilaj «lotal pri (iozdnarjevili in se je. knialo privadil. Z Ančiko sta igrala na vertu in na koritu ; pasla sta kravo rudečko in jietirro ovae, zvečer jima je jiaAIina pravila prelepe povesti in zgodbo iz svetega ]iisma. Le z gozdnarjeni se ni mogel prav
n"azniti, vedno ga jit neka groza obhajala, ko ga uri od strane |iogleilal izpod košatih obervi. Med vsemi rečmi nni je pa pri (iozdnarjevili najbolj do-]iadlo to, da .so iineli dnsti jesti. i'o letu, ko so bili dalj.si dnevi in lep pnt, šla je Mina z otrokoma vsako neiieljo v cerkev, kamor jo bilo za nje, ki niso hitro hodili, več kot eno nro liodä vedno jio gozdu. Jesti so si nnsli seboj in so ostali do popoldne, da jo vsu minilo v cerkvi. Vsak tedun so tudi enkrat šli (i1>iskat Tončokovo mater, kije pa vedno slabeja prilla ala. Mina in Logarjevi so previdili, da ne ho veù do gl), le ona je imela vecUio npanjo. Mini so ni
Iirjiv nič čudno zdelo, ko je jeseni ]irišla liOgarjcva iči po njo in po Tončoka, da naj le hitro gresta, če hočeta mater še živo viditi. Na potu so jih srečali gus|iod, ki so šli ravno od sv. obhajila nazaj.
lldova je bila žc- ]irav slaba, ko iiride Ialina s Tončekoni. ' l'oda jej roko in govori s slabim trosočim glasom: „Ialina! z menoj gre h koiieu, ali naj se ;£gudi sveta božja volja! I'ri)ioročini ti svojega sina.
zdaj ga razim tobr- nima òluvcka na tem svetu, ti mu Ijddi mati — gli-j da bo enkrat puKten človek. Kar si mu žu zdaj sturila dobrega in kar mu biideš, liog ti bo piiplaèal^ pri njem v Kvetili nebesih bom za-ti; prosila."
Ivo je 'l'onèi-k slisul mater taku gov(»riti, pade k icči na kliip in joka tako britke in grenke solze, cakor mu nikoli poprej. ^Niknli nni še ni bilo tako Inido pri scrcu, hotelo nni je počiti od neizrekljive brilkosli.
„Oh mati, mati! nikar Sc ne umritc, saj Ixmi iiridcn, saj vas bom ubogal", prosi Tonček ilité se, liiti 0(1 klopi k postelji ter se oklene matere, ki se je. z Minino pomočjo nekoliko sklenila lui postelji. Sinove liesede, so joi tergah; scree. Vsi, ki so stali okoli, vsi so tiho jolvali.
„Tonček, moj ljubi sin!" spregovori spet mati, „l)odi prid(!n — bogaj Mino — kakor bi ona — bila tvoja mati. Kad delaj — rad muli — Itoga ne pu-zalii — muli za me — Tonček--!
Alati truibia omahne, sklene ruke, zatisne oči — in zaspi za vselej.
Tujiček je sirota brez očeta, l)rcz matere.
III. Sirota.
A . .
v gozdnarje.vi liiši so Tončeku hitro tekli dnevi. Po zimi, kil jih ji< zapadel sneg, niso mogli ukor ni-kanM)r i/, hiše. in ]\Iina je za ta ras ustannvila nnilo šolo, Toiii-.ek in Ani-ika sla se urila ml nje brati in Tončeku je šlo učenje takn dobro od rok, da je o veliki niiči z:i pirhu ilobil nd Mine molitvene liiikvirc, iz kterili je bral, kedar so sli v cerkev.
Priiilsi jf, H]ii>.t pnmlad, sm-g jo sknimcl im ilnli-nah in iark'ih in Minu z olrokoiiiii s|ift vsaUu nciii-ljo Iiiidilii k slnzlii liiižji. Kükd n«-ili-ljii jiii|iiililiif su ^o-K|ii>(l M prižnicc i'axì:i;;uli cotcrto linžji) xìiiiuvimI, pu-subiiii SII |iov(lurjiili ilnl/.nu.sli, ki jili 'iniu tlnln-i-nti-nk (li) üvojili st:irrti-v : rrkii bu, ilii ntrnk iiiUilar ni; morii i)ov(4Miiti očrtu in materi, kar so sturili za-nj, • k(» se HI! zavcflcl ni. Tnnùckii Je nauk v son-ì-, ni Su kniali) takn zvi'sto ]iiislušai liu/.ji; bi>tii-(li>, kakor (lanos. ^ivo sf jit sjimninjal sviijf ilnlirc maturi-, ali V jiriiligi je 1)il govor tuili o oiu-lu. Ali on nu vi- za svoji-ga oòota, kor ga nikoli ni viilil. Mati niso skor nikoli govorili o oiVtu, li: toliko »i: jc s|iiinniil, ila so . ga učili moliti tinli za ranji-oga očL-ta, ilriizi'ga ni viidi-l niu M nji:ni. Ko Ji; liožja sliii^.lia minila, oslal Jn Tončuk 5« v i-crkvi "in Ju molil za ljulio matur in za u(;i!ta, ktcrcga su poznal ni. Iijuilji; so st- ži-. skur vsi razšli, lo nokturc; žcnicc so s(>m ter tjo še čein-le |>o klo|iiili, meil njima tudi Mina, ki ni Iioti-la o|io-niinjati, da bo trc1)a iti donni, kur Je viilila, kako
Iiobn/.no moli. Ko Ktopi iz cerkvic, ne gre še. domii, Lako bi tudi mogel iti mimo materncga gmlia, |iii-sebno danes, ko n slisal, kaj so »turili za-nj mati, česar prej šli vei i;l ni. l'okliiknc na grob, vroče, moli in H Holzami moči ze.leno travo, ki pokriva nji;-govo ]ire.drag(i mater. O kako rad l)i Jim si- enkrat pogledal v blago lii-.e, kako rad Iii jili prijel za njili dobri! roke. Vse misli so bile le. pn materi, na dom ni mislil in še bi bil klečal tu na groiiu, ko ne bi 1«la jirišlu Mina in ga prijela za roko, rekoč: „Tonček, pojdi! noč bodn, moramo iti domü." ]^IoIču Je vstal ni šel z Mino. Navadno so »e vso |iot razgovarjali o jiridigi, o tiij ali uni stvari, danes Ji- pa nioliV- stopa za Mino, ki Ji: vi-di-la, kaj mu polji! v mladem Ki-ri-u. 'rilio so prišli do doma in ko so po vi-i-erji Hi-ili-li okoli ppči, pomakne se. 'ronček k .Mini, prime jo za rukii in Jo prana: „Te.ta ! Kje so pa moj m-uV"
„Tvoj oče? Kaj, da »o ti danes priSIi na niisd?" „liila ju pridiga u očetu in maturi, ali jaz au nu uponinini na svojega očeta, nikdar jih nisem vidil, nikdar o njih nič slišal."
„Tudi jaz nc vem, kjn so, to vu lo Rug sani; nič ne mara, ila sta olia, un in mati, gori pri Uogii. Ker nii! ne vi-š, povedala ti Ijoiu o njih tuliko, kar ^ vem. Ni sicer mnogo, ali nc mislim, da hi ti kdu znal kaj več povedati.'-
„Tvoj oèi-InlisiMidnekodi/.Tomina, bilo jim je ime Tone, ravno tako, kakor tebi in hi< ndail lantin ju
Iirišel sem s svojim stricem, ki je le tod pi> naših irajih hodil z nndo kramo od hiše dn hiše. Vruilajal je trakove, in šivanke, -/.veplenke in kresilne kanine in kar iu še. te male robit, ki se potrebuju pri vsaki hiši. Ivnpèija ni bila ravno veliko pridna ; ali toliku sta vendar skupila, da sUi se preživila. 1'rišla je potem slaba letina, po zimi je bila velika lakota, Tia človek Indi za denar ni vselej dobil, kar bi bil IioteL Stričeva kraniarija je inišla zdaj prav na nič, vsaki je le. gledal, kje bo dobil kos krnha, da bi se pre-živil. S piindadi je zbolel kramar in bolezi-n ga _ c tildi pokopiila. '1'viij oče je tediij ohtal .'«am, bil | k kaeih dvanajst let star; raziiii malo krame v košn, ki miljo je zapustil stric, ni imel iiičesa. Domii ni znal in če bi bil tudi znal, kam bi liil pa šel, ke.-ni imel nikogar na svetn, ne. očeta m- nnitere, ne brata ne. sestn-, le edinega striea in ta mii je zdaj umeri. (ios|iiid iajniošter so ga lervi čas vzeli k sebi in |iiileni so ga priporučili mi lovljanskenni gospodu grajščakn, ki ga je vzel v slil/.bo ter ga ie
iioslal k svojemu gozdnarjii llnjnikii v 1'reseko, ilu li se pri iiji-ni izučil za gozdiiarja in lovi-a. liil je {iriden in iilingljlv, llnjnik mu je km.ilo v.>e zaupal, m ko seje izučil, vzel ga je /a svojega pomagavca in grajščak mu je ubljubil, da priile na 1 liijiiikii\o me.hto, kedar la iimerje, Kar m- je Kiii.-ili> |iiili-ni /.^•uliln.
Minili liiiv.iii>.	>
Tvoj ofe jfì postal gnzdnar v Pre>ic.'ki in tač:is sc je Btziiuiiil s tvojo iiisiti'rjii, kije v «nuln wliiz-ilii, ti-r jü j« vznl za ŽLMio. Kaki! ilve loti sto srcruo živi-la na Prfrtoki.
Nekoga iliiu — ti si bil ztialiili Ii;to star — Ri-ci tvoj oco /.{Jiirlaj otl ilnma iii vl-s dan ni liilo ilimni. To .siucr ni bilo nii'; ncnava(In(.-}i;a pri nji-ni, Ivi je; zvesto opravljal svojo služhii ; ali ku jj;à /.vei'-i-r "ni bilii, julo ji- vondar li- niati-r skcrl>i-ti. Vsit noò j(! pričakovala, ali ni ^a ljil<i. Zjutraj vstano tt-r ^n; v ^rad; mislila si jo, niorubiti su ondi /adt-ržali ali pa (^a jo gnspnd kam po>lal. Ali v gradii živa vliisa ni vudida /.a iij, iiilii-i; pi ni vidil. Mati ji: tarnala in prosila ljudi, da su ga sli iskat, nnnila m: mu ji! kaka nrsritiia zgodila. JJudjč so pn-lindili in pri-vpili ves gozil ml kraja do kraja, preiskali sn vsi; jarku in kotle, ali od nji:ga ni Itilo nikjer hledü. jlati ju v velikuni strahu in v hrilki žalosti čakala dan za dnevnni, da lindo znaliiti prišel od kaeega kr.-ija. Ko je preùlo pni luta in le. ni liilo glasil od njega, dobil ju ilriigi njugovo službo in tvoja niiiti ju čla iz Piv.soKu s tuboj v narniji. V gratin bi bila doliila spet služil«, ali'bilo jej je tužko služiti zavnljo teli!-. Itajša ^la ilnli v vas in tam jo delala pri Ijuilt'ìli, kiili viir ju miigla, da su je. |ioàti-no preživila. i'oziieju su e prusulila v Ijigarjuvo liajtn, in ku si ti malli udrase , sla ju laglje. za ileliim, liuklur je. ni po-tlat-ila liiili.-zeii. (I tviijcm nretii so tudi pozneje, ni Ilir- zvude.lii, kam ju zginil. Nazadnje sn mislili, da au mu ju kakšna posebna nesreča zgodila, da ga ju morda kaka zvur razte.rgala. Ti lioš pa najlmlju storil, ču boù večkrat za nj molil." —
Tiilikii ju veilela iMiiia 'fonče.kii povudati o njegovem oèutn. Ves čas, kn mu ju Mina pri]invi.'dovala, gledal juj j(! verno v obraz iii sniza za snizo mu ju kapala na lira.
Uuzdnur ju sliual zadnji dui Miniiiu jiripuve.iiti in
ko Kta hIii «itroka spat, oi-itiil jej je, zakaj to pn]Mi-vcdiiji! luiitii, ker (^a [inzna, kiikn Je- iiicliki-j^a scrcu.
„l'niäil Ilir |c, dii mu iiuvciii kaj oil iij«'{j'>vi-ga očeta, ki j«? Iiil iriitovo jinštiMi f-lnvck in iiaii(':iiii<;it iiirtiMii iiii: piivi-dula."
„Vi! ž(!ii;<ki- nimate inim, «^c ai' vam veilno iiu giblji! jnzik."
IV. Gozdnarski učenec.
ItriiZ |iorii-l)iiili |iripiilcli jf miiiilii li-to za li^tum. Scili-mkrat ji- ži- »-vi-li-lii čiVrtiija jin-il (ioKiliiiii-jiivu ÌiÌmo , kar ji- l>il Tmiriik	svojo mater. I''aiit j«
rarili'1 laku vi-;>i-io, ila ji; ci'ló (;o/.iiiiar Kiii'mi'ir imt:l v<;>ii-iji' iiail njim. Iiii ji> vixiik in tani'k kakor ji-lk:i in iin-n in );ilii.':i-ii kakor ji;li-ii. l'o imnii je in ]>o-znal vsu živali in v.ii; tii-o v f^ozilii, znal jü za njih {{njczila, vi-ilul ji; njih navaih; in lastnosti. Huznal jii tnili vsako ilriivo, vsak (;urni in no li^ samo iloklor ji! hil ši! /.i:h;n na iluhlii, anipak tiiili vsak imsükan In iiliili-laii li-s.
Ko ju Itil Tončok dtirnujst Icit star, ravno na nju-giivi-;;a goilii lian, ko ji- AÌina po dIhüIii |ios|iravila z mi/.i-., nagovori ga gozilnar :
„TonOuk ! ti »i ilani-H dpolnil ìitinnijsto luto; ti si žit vi-lik in ilosti nioi':t-n, zmimm mrmla ni! Iioh ili;lal mlinov ]iri stiiihmcih, vuilno ni! Iios tičjih gnjü/.il iskal, Piikrat si-, lios moral vunilur li- lotili kai-i-ga ili-la. l'ovi-j ini, kaj to mijliolj vrstili /''
Toniu-k iloziliij ši! nikoli ni n-snii'iio mislil, da ho tndi Oli murai kaj postali, ^.ivljniji- v giiiolii, kjirr ji! tako riikoi; iivi-l vsc svojr /.ivi; dui, tu sr niii jn tolik.-inj priljiiiiilo, ila za poljsko i|i-io ni iim-l nika-korriiirga VHsi-lja. Uajši Iii stn ljal y.aji'i' in ji-ri-liii:e ali pa hi zasajai iln-vi-sa, kakor da hi lüdino koptil
ali praho orai. Najmanj ga jit i>a vorlilo rokodi-lstvo,
•> *
za Silo ali za è>ivanko bi ne bil prijol pò nnbcni ecni, rajbi bi bil puìiL-j^nil, kam, si; vü, ti-<;;ii hu »am ni vuiK-l. Ko {ja j(i tL-ilaj ilamrs m-anal ^nziliiar, kaj ya vi-si-li, ui!{;uv(ii-i lini: „Tu hi bil rail, kar sin vi."
„Tli SII tildi iiKiji; iiiisli ; /.a (■> lidrt (liibt;!', kcr kì turdeii in zo vaji-ii tai-i-pi ^.ivlji-iija. Z t^ii8|iii(li)ni grajäcakiim acni kr. govuril ; iluviiiil Jo, ila ü«: iu-ìh za ^DZiInai'.sko^a Iilain-a in üiccr pri meni. I'iiznc>ìc' /.naA iti tildi ^c ilriipini, da Ikih vidil, kaj ilrii^oj zìiain."
Na ti) yo/.dnar vstaiii-, .snanic tt kljiiku niajliiiii ]iii^kii in vsi) driij^o Invskii jiriin-avi) in nin vso da v riiku: „Na! tu iniaS puško ni kar Ju se zraven treba, lul danos jc puška tvnja. Kakii se i njo ravna, lo it: vuü in lalilvo vidiš pri miMii."
Tonùi'ku so su vi'srlja svi-lili' nCi in vcs nbraz hi' niu jc snu-jal, ko ju puško prijel v roke.
J,Ali preden te Mpiistini v };ozd" |i(ivzanic spat i^ozdnar be.sedo, „moram ti še nekaj povinlati in to si diibro zapiši v {^lavn. Kar tebi ni mar, /a to bodi slep In {fluii in molèi kakor skala. Le. jaz Hein tvoj gospodar, nilii-e. dru(; ne. v tej liiši ne. zunej. I^i- meni poveš, kar vidiš in slišiš — i<e te bom vprašal. Kar se. z^oili v. go/.dii, v (fozdu naj ostane. 'J ako ! si me razumel V Zdaj mi daj rokoi lfo;; te spiiini I"
( Ml kako vcijelji; j(i nbriilil Tonček, ko je jiervi-krat s jiuško na rami istopil čez pra^. Alina iii An-' čika, ki je tudi iit bila v dvanajstem letu in je zdaj Aliiii pomagala iiri domaèili opravilih, gledali ste z ilopadeiijem /.a zalim mladim go/.iliiarjeiii. Heil se ju vsega, (iesar Je treba vedeti gozdnarjii in loveu, postavim kdaj Hit pobira seme, kdaj si: seje, kako ne trebi mladi gozd, ktero drevo se snu: sekali in ke.daj, kako .se oglju kiilia, kako se kojia dela in še veé ilrii/.ili rcèi. V svojem okraju je. tako rekoè ]ioziial vsako drevo. Vse", kar mu je'gozdiiar rekel, v.sc si je dobro Z!i]iomnil ili grajrièak sam je imel vu.selje n l'anioni, Ca- ji; prinesel v grad kako ilivjaši:iiio ;i|i kako
rcrlkii ticii. Aiiciki Jo vsiiki ras kaj iiriiicijül, zdaj Injiili diricčili rož, ki se didic I« daleč v gozdu, z'la'j šiiiii-k iM-.rviii rudečili jagod, kako kipo pmi ali kako drugo iiialoiikost.
Dale.-«! v gozdu v najbolj divjem kraju, kjer so rastlc! najdeliulcijšo liukvu in najstarejšo smreke, ])i! je okrogel kotol in srod njega globok prepad, liililo lil'i'Zlio imenovan. Tega kotla se je stan gozdnar vodno ogibal, povsod je vorlil Tmičeka, le v ta kraj ga ni ])eljal, a Timeek bi bil iiosebno rad vidil tegj. kraja, ker so ljudje veliko o njem govorili. Pravili so, da je strašno brezno, kamor so moro le po dolgi vervi iti. Neki reven ogljar, ki je pod krivo tiso ogljo kulial, slišal je. neki večkrat jio noei iz hudega brezna ]irijetno tičje petje, mnogo lepše ko vsaka nnizika. Ker je bil pogumen mož, ki ni poznal strahu, vzann! didgo verv, priveze jo za staro smreko in s«» po nji spusti v brezno. Prišel je v ozko tonmo luknjo, ■o nji so je ])lazil dalje in je prišel na drugi svet, (jer so gore iz samega «'istega zlata in žlahnih kanniov, po rekah in notneih se. in'etaka najslajšo vino in ]io (lolji rastu tako sadje, da pri nas še. nimamo imena za-nj. Tu stanuji-jo neizrekljivo majhni ljudje, največi so samo dve pedi visoki, govoriti ne znajo, ampak neznano prijetno pojó, da no zna pri nas nobena tiea tako. Ogljar jo hodil tu okidi in jo vžival rajsko veselje, ali to ni te.rpelo dolgo. Izpod neba prileti velikanska cerna tiea, z jeklenim kljumnii in železnimi kremplji, oe! so sc ji pa svetile, kakor živi op:nj. Ko ji; letela , ilelala je tak šum, kakor bi se. bližal velik vihar. Ogljar jo zagleda in se |n'i-strani, tiea leti naravnost |)roii njemu, liore ga kavsniti 7. jeklenim kljunom in zgraliiti z /.ele/nimi kreni|ilji, ali on lie/.i |ireil njo in ona za njim. Po «reèi najde, luknjo, |io kleri je |iri.šel na ta svet. Hitro pubere, kos zlata in |i|e/.a .-ipet po luknji nazaj. Verv je. šo lu vi.iela, ali kn prime za njo, ra/.ti rga se kakor paj-

Olivina, vsa je liila strnlmcla. Kaj 1>u rovi.'}: zdaj iinčt'1 ? l'ij Rteriiiih ]iiìóinaii jo iKiiinipičc Mplf/.ati iia vi-rli. Kar ]irivilirii za njim tista (■cnia tii-a, v/.iU^iu- ^a na svojih piTiitili, ni\so iz 1)i'i:/.iia trr {{a piistavi k «.iin-fki, kannir ji: liil vcrv |irivrzal. Poti-ni m- h|ii'l za|iraJ<i v lircziui na/.aj, v ti-iu tn-niitku ku je zi-iiilja stn-Kla, slan- Kniri-ki; ju vil vcli-r kci travia; liilku, Hkaliivjo üi- ju ]iiiiliralii za tii-n, Kiiircki* mu pukalo in Iftcli- za iijii v lirczno.	j*' iJi'ükrizal in |iri
tej prir.i ji! VKC nclialii. Si-I ji: iskat sviijü^a kupišča, uli ni fja naSfi, vse j«- Ijilu z p-rniiivji-ni zarahi-cno, in VKO iikiili seji- Kinvnicnilii, In stara tisa ji; hc stala tn, kaknr liiipruj. l'ini nju zakojiiji-. kns zlata, ki je lirinuscr iz H|)ii(lnjr}^n Hvcia m |iiiti'ni p'c dimni. Ali tn nr iinliitnot^a poznal in Ijndjr niso iiji'^a. Kju-(Tova žcjia bila ji! ic. uniitrla ; sin, ki, c li-žal v' /.ilit-lki takrat, ki) ji! iši;! |iii^li-dat v liiidii )ri-zni>, iiil ji- zdaj iiKi-niilt!sctli!lni äturi-t:k in je kašljal /.a pi-iji'>. Ali-il li'ni , kl» ji> lin on trcniiti-k pn-živi-l na um-ni svi-tii, Hii'il lom so jo. tu ^nri tulikn spn-nii-nilu, protcklu ji; tnlikii li-t. <)};ljar ji- živol st> tnliku òasa, da ji- pii-vi-.dal, kjii ji! liil in kaj jo vidil in imli-ui jo umori. — Tu sil {iravili ljudje ml iiudo^a liri-zna.
Tiini-ok Iji liii rad vidi! to^a iirrzna ; vcòkrat jo žu f^ozilnarja pupraboval za-nj in f;a na{;(ivarj;d, da Iti jieljal tjo ; ali ^nzdnar so jo vodnn uj^ilial toj^a mosta in tudi 'Pnnooku jo rokol, da ji- novaron kiaj. 'l'iinòi-kiiva radnvodnu.-it jo liila tnliku Imlj vi-Iika in nooi-^a dno si! napravi sam na put pruti liudomu liroznn. lial so ni nič, kor jo imol ni-dnl^.mi óistu Koro.o in jo vodol, da ji- v Itiižjili mkali. Kiiudn najdii krivit tirili, ki jo bila, kakur so ljudjo. s]iliili piviirili, lili-/.ii tri tisiiò lot Klara. Vihiika ni liilii, amiiiik lu-liko liiilj d^liola in no/.nann c-udnu zrani-ona. l'unook un- miinii òa>titljivo}ja ilnvosa pmti kntlu, ki sojo noilali-r- ud liso za^i-l /.iiizovati. Kraj ji- liil vi-dnn Imlj divji, lil ni liilii nikakiirhnoga pula, niiiirno slozo,
fikblu jii Inžalii nn sknli, in Tonček , u pn vdeli stirili liiMil če/, skalovje. Staru i^nn-okc;, vi jili }n juulcrla Mtirosl in viliar," l<;žalc ho vse križem |jo tleli.
/daj ]iriile do lirezna, ki je pred njim režalo kc.kor peklensko žrelo. Kraj je hil res strašen, oliila-jalij ga je. skalovje, med ktcsrim so rasile, visoke, temne snn-e.ke. Noktnre j« veter omajal, z nekoliko koii;iiiiiami so šu deržalii plitke persli, verliuvi so pa iiad lireznom vi.sü šu vedno ze.luncli, nniugo jih ju pa viliar prekiiunil z rolm, in tc ho gnjilu v iirepadu.
Tončuk Ili liil rad Iml j pogledal v 'prepacl, kamor Hu jc Kjinstil pogumni ogljar. v toriio si naliere. ka-un-nja in jezdi pu smreki, ki ji; daleč nud hreznoni molela. *()d tod gleda doli v glolioèino, ali ni; vidi driizega, lu samo temno žrelo. Kamenje, ki ga ju metal v pre]iail, liolniclo jc dolgo v žrelu in slišalo HU ju, kako ju odletavalo ml stene do stene. Ko ju ]ionie.tal vsu ivaniunjc, gledal ju še nekaj časa v čeriio ;loliočino, potem pleza spet po snn-eki nazaj. Kar
zagleda jiod sein paliea visela nai nož. Ali kako
na ukalii-i, kì ju ko čevelj široka pre|>adoni, med suhim li.-itjum lep ti priše.l do n jega V Doli ne )iiore, ko Ili NU mu zmcknila noga, ali ko hi su mu Kprožil kamenček |ioil nogo, |iokopan je za večno v Hlrasnem jirepadii. Nož hil hi pa vendar rad imel, misli in prevdarja sem ter t e, na ./.adnju si zmisli na |ireeep. Od rezu »i ravno lestovko, ju razeepi, zlezi- Hput na smreko, oklene se je z eno roko in z nogama, v drugi durži ]ireeep in tako nad hreznoin vineč, skuša vjuti nož v ]jri!eup. Dolgo se je trudil, napOBled. preeup vendar le zine in zgrahi nož eez »n-ilo der-zala. Tom-ek ]iritihnu prei-ep, da .su je miz dnhro zasadil, iii ga vleeu poèiiMi k si:hi in ko ga je dosti hlizo privlekel, piime za nj in ^pu.^li preie|i.
Nož je iiil lep, imel je èerne plalii-e, v kterili n'i lille vložene hele konèene zve/.ilieu iii na eni strani so hili tudi od hele UiinIì \ In/.eiii eeiUi .1. K. iSieer
Ijila tie gaje rija hiiciii prijela, ali on ga bi.i ze zbribil. Njegovo porvii delo, ko jc prišel donni, to je bi!o, da je v brns vlil vodo, Ančikn jo pa naprosil, ibi inn'jc vcrtila, in nnž se je knialo začel svetiti izpod rije. Ravno zdaj je prišel Kočnnir ]in trati ]n-oti liii>i. ,,kak lej) nož sem našel danes !'* vpije nni Tonč:-k nasproti m verti nož v roki, da se je svetil v soliuii.
„Kje si ga našel 'i'' popraša ga" guzdnar.
,,l)il seni v hudem breznu, pa Rem ga nušel na skaliei nad iirepadoin. ima pa čerki J. K., kakur da bi bil Vaš."
Ko ju guzdnar èul besede „hudo brezno" in jc vidil nož blisketati au v fantovi mki, prijel sc je y.a persi, zdelo se mn je kakor bi mu bil'kdo |iorinil nož v serce. Obervi so se mu naježile in oči izpod njih so se. čudno zasvetile. Ta nož mu ni bil neznan. Na Tončekovu besede ni nič odgovoril^ obe.rnil se je proč, da bi otroka nc vidila, kako ga je to vznemirilo.
,,Alo ! pojdite jest!" oglasi se Mina, ki je ravno postavila skledo na mizo pod črešnjo. Otroka prideta precej in Tonček pidiaže Mini lepi nuž in potem ga položi na mizu zraven sebe. Juri jc pa od njih obernjeii, slimel (dj črešnji.
„No .Juri! pojili jest*', opimiinja ga spet Mina.
„Lejejte!" " " •
„Oh, kako so ]ia spet sitne muhe", toži Alina. „(ioiovo bode knialo dež.'*
„Čakajte, jaz grem pa jio vejo, da jih bom od-ganjahi," reču na to Ančika, zgrabi novi Tončekov nož in kakor sema skoči od mize po bregu nad studenec, vrezu vejico z gurma in hoec nazaj. Na enkrat se jej zmakne noga, pade in tak'i neizrekljivo zavpije, da je vse. zaliiilelo serce. Vi-i planoju od mize proti njej, ona vstane in slii|ii neknliko korakov proti njim, v persili jej je pa tičal nož in riidei a kri je curljala iz rane. (iozdnar je bil [lervi pri njej.
vjatniì io V roke, ko pa zaglmla nuž v njenih pcr^ilij stcninclo sc mu jc prod ormi, noge so ho mu ùibilu in glava ku mu jc. puhcsila. Mina prestreže ilcklicu v i<v(ije roke, potegne jej nož iz persi, položi ju na trato, glavo joj pa nasloni v svoje narurje. Anrika C prihajala vedno bolj bluiln, pri vsakem zdihljeji jc (ri eurkonni In-uhnila iz rane, se nekoliko kratov jo zdilinila in ni ju bilo vec. Njena čista, nedolžna (hiša se je nreselila v nebesa. Ciozdnar je odervcnel, ritermo je gledal na svojo edino umiriuočo hčerko, ki je trenutek poprej še cvetela v najlepšem cvetu. Ko vidi, da juj zmanjkuje sape, veržu ga neizrekljiva hritkost na zeudjo, rujovu ko divja zver, ki so jej vzeli ndade ter se valja po trati.
Kdo bi popisal Minino in Tonéekovo žalost? Zilelo se jinui je, ko bi vse to bile Ic sanje in se Ic, ko so jo zagrcidi v cerno zendjo in so se sami vernili donni, še le tedaj so čutili, da jc britka resnica.
(iiizdnarje tiho nosil neizrekljivo bolečine, ki bo mu ti-rgale miree ; ali ni zmogid' solze, še le ko 'od pogreba |irid(; sjiet pod érosujo na nesrečno mesto, zavé se ])opolninna svoje zguhu, solze mu žalijo oči, in to solze so dobro di-lo njegovemu oterpnjenemu sercu. Na trati poklekne in zdihnn: ,,Hiig! ti si pravičen; nad otroci kaznuješ, kar so starai pi-cgrešili."
V. Tihotapci.
I'o Aneikini nmi'rti je bilo v gozilnarjevi hibi kaj prazno in y.iilii:itno. Mina je hc i olgo pn ti-j ncsniri na lihem jokala, slari Juri je klavcrn in polerl hoilil iikuli , in 'l'iinn-ka je bnh'lo hcrcc, ker si je vedno oi-ilal , da ji' iiu, «^i" ludi uoviMlnnia, kriv smi-rli Ijii-bcznjivc ifi-lilii-e, s klrro sta pri-zivi-la najli-psu uc-
(lulžnc dneve. Ncisrcceii n»/, ju in-i-c ilrii;;i dan iipscl spet iiiizaj v tei- ^.-i jc truHif iisiznj v liiidu brcKiiu, du Ji! razli-U-l nli skaliivji. li ^u/dnarjcvc lii^i- si ju žulul ])ror-, ^Mvoril ju s Kliiriiii, ki ju |>riviilii iu grajštuik j« VKcI v k»":"! za Ii>vi-a. Tiim':i-k «u ji-Vf.iidar lu težko lui-il ud (joziliiarjcvili, |iii.si'liiiii ml j\Iiiic, ki Ju vcdiiu kakur iiajlinlj^a mali /.a njc-^a Kkcrbcia, In tudi {^ozdiiarjii j*- bil livalcžcn, imscljim ker mu nikdar ni rukcl žal lii-.srdi- zavnljii ni-sri;)':-]icgii diipidka.
1'rrd udliudom ùu poklicu k mcIjÌ fruzdiiar in imi ruču : „l'njdi v ^rad ! Da su Iihk dubro obiia^al, tuga som ]ii'epi'iùan in ujinni, du Ixis kmalu pribul ü|ii;t nazaj n<i miiju mustu. Mislim, da mu I)i)k It-rpi-l pi-i sfbi ; nu bi Àul rad izpod ütruliu, pud kturo seni piv-živili vso svoje žive dni, saj tako ne bo vcò diil;;ii turpulu. /clul sem si, da bi stupila še v bolj ozko /.vuzu, uli Ho^ v svoji modrosti ju odločil druuaOu. Naj 1.0 !"
Tonèek nm obljni.i vse in so ravna prof-, zuinij na vrutili ga šu primi' gozdnar zu roko. „Tonri-k, kji- je tisti nusrerni nož V"
„V liuilcni l)ruznu, zdrobljen na kosce.'*
„Dolini !•'
'J'onùuk je šul v grad in tu se ju tako dobro obnašal, da sil ga ne li- grajši-uk, ainjiak tudi vsi drugi r.'uli imeli.
Tiinùi-k je že ]ired, ko jc se bil pri.Jurji, vidil večkrat ]io gozilu suninjive ljudi in to vedno istr, enkrat jih je o mraku sn-.čal pet, in vsi so težko nosili. l'o nori so tudi rasili |irišli k gozdnarjii in «■nega, .lernaèa po imrnu, ju 'ronu poznal, ki je vi-del, kak opravek imajo li Ijiulji', in ila ju Koriiiur v zvi-zi ž njimi, ali Tone je bil, kakor ga je gozilnar pervi dan podučil, za tn gliili in slup.
Neki dan gre 'Poni- zgodaj. ko se je komaj dan zui-el duluti, iz grada: bilo niu ju naročeno, ila sln-li
snriin. Vcrlel je, knm so hodijo pn iioì-i patit in Itud fif! vi-iičitju v giizd nazaj, napoči dan. Sedei j« v f^r-rni /.ii nkaiu in ^luiliil v jan-k , i/, ktcrc;;:! Iii iu(i-rali.: priti üi-rni-. Ali ni jiii liiin. /nabiti jili jo kdo ]n-i:piidil, /■■'ji' niiälil vstati k svojcj^a sl:rivÌM:i, kar zaAnnii li>itj<', zanlinijn sir moški koraki in ix jarka priniipili.-i pil liri!;jii Joniaü s ti-žkini bninirnimi na iii-rlitii. i^i! vcrkral ga ji; vidil tako noaiti, ali danes rtfi nni ji! r-iidni^ zdulu, da ni hcI ]io stezi, ampak po-Kri:d lioste in sicer naruvnust proti njemu. Ko jo bil kai;ili ilvajual korakov od Tonetu, se ustavi, se skcrlmo ogleda na vse strani, potem zavije na desno v majhen kotel, ki je liil zarašr-en z gostim gcrmovjem in h kopinand* prepleten. Jernaù se je splazil skoz ger-movje ali ni terpelo dolgo, prisci je prazen nn/.aj in je liitro odšel spet v jarek, iz kterrga je prišel. '1'onc Ili Ili! rad vidil, kje je odložil Jernae veliko i-ido, vstane iz gernni in' grò v kotel. iSleze ni biln nikjer viditi, skoz gosto germovje se mora plaziti, gleda na vse strani, pa ne more'nié zagledali, i^e e ndslil iti nazaj, ku zagleda pred seimj preecj visoko ostro odsekano skalo , ki je bila pa na sprednji (•trani ]iii-polnoma zaraši-rna, da je i'Iovek na iiervi pogled še zapazil ni. Tune ju ogleduje od vseli strani in zii-iia/.i pri zemlji ]ireeej hiroko luknjo, ki ju ju pa lii'i'Alin zakrival |iopulnoma. Oilgerne berélin in vidi, da se luknja notri iireeej širi in da je kmalo toliko visiika, da «"■lovek laliko v nji po koncu sloji. Kil stopi vanjo, vidi daje precej prostorna, nekaj hvitliibe je |iriliajalo od zgor skoz ]ieil široko rpraujo. Kila je lo jaiiiii, kakor jili je dii>li piivsiul po kraškem svetil. Nos je Tom-tii povedal pree, ko je stopil v jamo in po/.iirji-, ko so se oči malo navadilo na mrak, je tudi vidil, kako zcli>iV je lukaj sjirav-Ijeiio. Milil ji' deset večili in iiiunjili eul polnili lior-vnškega loliaka.
Dobro Ml se ]ireakerbeli, misli si sum |in sebi
in liuče iti s)ict imzaj. yi^c su Ju lu-iiingiiil in ravim jc hotel odgcriiiti bursliiuivo zagriiijahi, kar su za>lirti ziiiiaj jiraskaiiji! po geninivji. Ali .so zìialiiti kuiitru-liaiitar]!!* Dai ac jih raviiò ni, tndi Je imel |intikii )iri scIjì , ali vendar bi mu ne bilo všeč, ko bi ga dobili v uviijem berlogu. Hitro se umakne nazaj, tava ob steni iii se stisne v najzadnji kiitiè, kjer Je bilo i)0|)olnonni temno. Tod sebuj éliti kaiin-n, vsedi-se na-ni, puško jia položi na koleno.^ Kmalo se prikaže bkoz lukii|o Jernaé in potegne uulo tol)aka za sebtij, potem pride 5e en i-lovek, kterega pa'IViiie ni |i(izual. On Ju Je dobro vidil, ker Je ravno svitloba IZ s])ranjc na-nj'e sijala, ona dva pa iijega nista moghi viditi, ker Je sedel v čemi tini.
„Hvala Hogu ! zdnj smo' menda brez skcrbi,'' )iravi drugi, ki se nni Ju vidilo, kakor Iii bil gospo-ilar, .lernaù pa le njegov nosaè.
„Sem nas vendar no bodo nlcdili kušfrarji, tukaj sitio bolj brez skerbi, ko doma" reče na to'.lernar*.
„Jaz tudi mislim, da smo Jim zmešali sled."
„Stari iCočnnir Je vendar prekanjen lisjak ; ko bi nJega ne bilo, ])cljali Ìjì vaše lepo blago ždaj-le kuščarji jiroli Novemu mestu."
„Ali ne vem, stari zdaj sitnosti dela, pravi da bo pustil vse."
„Pokiižitc mu le par rumenjakov, pa Je K]iel vaš."
„Vse nii> no jiomaga, obljubil .sem mu Jih pel, če mi lo-le roijo spravi doli." '
„Kar Je zgidiil hèer, ni za nobeno ralto vee. Ju star Je že "ludi."
„Ali V(!ndar se ne boji dveh Jernaèev, l'-e .si tudi za dve glavi visi od nJega."
„Mfièen Je pa res. I'et eekinov pravile. To Jis li'p denar! Ko bi Jaz le. na pol toliko poznal pola Oll lud najirej, ko Jih poznaiii od Imi iiiizaj do llor vaškega, nolieih-ii drug bi teh cekinov ne hhi/.il -
ali tako, ve bi sc le pokaziil iz gnzcla, vem, da me iiiiaji» kiišilarji v pesttl-li.'' „A, (Jiivii-i:k
■„Un jiuznji MÜ manj ko jaz. Kar jetakraj Oorjan-ucv, viic nni jc nuznanu. L^n^ v«!-, Itako bo. mu zdaj yüdiV"^
„Kji! »i ga pustil V"
„Vcuraj sva K])aUi pri Putriuu pod raztcrganim bcriliiiii. l'rcäiiuto ini je žc prüdla ! Zavohali so naji Ijili na IVtriruvih svislili. Jaz sum iiriMicrl strelio lia gornji strani in art-Ono sem jo iipilial. Kako sc ju pa Ocvirku godilo, tt-ga nc vem."
„C^u ga nimajo v klc.ščali, mura priti vsak čas. '1'iuli stari Ko(':nnir Iii moral priti. Ima šc nekaj du-narjisv pri meni.''
„I'o denar l)o pa žc prišel, saj vé, de ste tukaj." „Ali si ti ži) fantov V"
„Sem že, vidite teh le šest cul jc inujih, pet pa Ocvirkovih."
(iospodar plara .Jcrnača, potem vzame iz torbe klobas in ilašo, v kteri ji* bilo žganje.
„liavno prav", reri; .lernae. „Saj sem že zelo potreben, tretjo culo sem že [irlncsel od sinu^^, pa bu dani'ri h» nisem otenéal.'*
Zdaj pride Koi'niur in kmalo za njim Ocvirek s i-ulo tnbiika in ga vi-rže k unim petini.
„Nak ! tega pota pa nc bom tako hitro ]iozabil !" H))regiivori ( >evirok in se vsede na eulo. „l'resnctu KO nie imeli v škripeii, žc sem mislil, da bo to iiioju zailiijii."
„1'ovej no, kako je bilo/' sili ga Jeniaè. „Dajte lili |ioprej'pili, saj se mi že gcrlo suši, kako bum govoril V*'
(iospodar iiiii da piti in jesti. „Koi-min-! ali vi |ia/.mirom i-esar^kef^a puliate?'' liberili- SI- Uoiilroii:iiil:irski pi>|iodar |iriili go/.dnarju, Ui ;;;a ji- ii:ill:iiil |ii|iii-ii.
„Zmironi."
ir
„Vi Iii si vsaj mugli jirivoSrili liuljži-f^a. Ali iinati; mar tako tanki* vest V J.iz pa Iti'tu iiiisliiu, zuka bi mi kadili za ilrag diMiar siiu-nlljivcii, ii:i»i siisiti jc Ilnrviitji! [la ^.laliiiii zelišče- iiialu ik* KUdtunj."
„llorvsitjc iiiiajii svuje iiravi«"(', mi jia m-", ùil-(fiiVDi'i na tu Kiii-iiiiir.
,,Kaj pravico ! Saj smo vendar Ic vsi pod cniiii cesarji-iii."
„Kar Koriniir stnri, to je vsp prav", ri-rn na tu •lernar. ,,Zu Ram sem viilil , ko ^a ji: kii^rar iia^rii-viiril za pipici) tiiliaka. - Si-vč, i :i jlta jr In skušal.'*
„\' tiMii ima pa split jirav", priti-nli' ^iispiular.
„Nnj imam prav ali m-, iiikuli (^a m; nisem pu-kusil."
„K, prcncscd si j^a pa -/.e veliko. I.i; takn m:-iluly.iii-i;a su lil! di'Iaj," zavi-rni- j;" tilintajiski f^o-spuilar.
„Saj lic tajim. lies si-m ga, pa tudi rix'eiii, du gu \i!i" lil! bum."
„Itomii viilili."
Ufviri-k so ji! najcdiil iii napil in .iernar: jit f.n komaj pričakoval, da'bi zvedel, kako ju je zvil nje-guv paidiis.
„Nu Ocvirek! zdaj pa govori, kaku si kiiSčarje speljal ii:i led V" pnpraša ga gospodar.
„Z .lernačem sva spala na 1'i'tričevili svislili ; zjutraj 1111! nekaj zlimli. Ko pregledam, skočil je .fcrnač kvišku in je zginil ]ireil nieiiuj. V stralni tudi jaz skučim na nuge ali nisem viilil, kaj je iii kam bi se iiberiiil. Kar zaslišim, da iiekdu pn lujtrali stu i:i in kmalu i>e pokaže kiisčarjcvii glava na lojtri. „A u, alo! kf. ga iiiianiii !" zavjiije z iujti-e svojim pajd:iHi-iii. .laz skučiiii pil svislili na|irej, un |ia za iiiciiuj. Kila je tnia, ali ker sem vedi-l, da je /.raven svisel pi>d, atopul .tem prav varno in ko pridem na kraj svisel, priiiu-m se za tram in skočim na pud. Kuščar kubai-u
Iiitro po slami z:i menoj — tnda stopiijc inu zinunjka ili kofikor jo dolg iii širok, šlcrboiik! prckuciic kc iiii tcnli |)iiil. Cc si ni glavu razbil, iiua ui je ]ia {gotovo pnlla(:il in nc Ijo ta^o Iiilro pozabil', kiluj ju Ocvirka lovil. Jaz liitiiii na vrata, ali zunaj čiivbi
ropol na pmlii »o Iiitro pririkorili, ali nc ila bi bili odpitrli vrutii in mu prijuli, tiAčali so jih norui tiAčali, kolikor Mo mii(;li. Na.slonini «u na vrata, iiprein in. na vso ninč, oilriiiitni jili iii piidr-.runi väu tri kiiàóarju in sniiiknmi mimo njili. Su prcdn« sit üi-. dobro /a-vudoli, bil sum žit pod smn-kami ; iuIimi Ju «u sprožil Hviij |)ilialiiik za iiKtnoj, pa ju menda mislil, da ticm vralii-i-, ki-r nie ju s prosum ijnsiil. Na, tukaj le pu-li|)ajti!" — Onvin-k ]iri|iogu(.' palavo, vrai ju bil korvav ili nn ^luvi so si; čutila zuma pod kn/o.
„To ju dojjro, da imnš tako turdo bučo", šali su •luriiaü.
„K, ko|)riva m- pozubu ! Tako hitro inc šu no bo koiii-u."
„Na! tu imaš za tvoj strah" pravi gospodar iii mu hIìkiiu nukaj v roke.
„Jaz imam tudi hi: nukaj dobiti", oglasi se gozdnar Kot'imur.
„lii-s ji-, tu imaš tvoj zaslužiik", odgovori gospodar in mu odšti-ji! nukaj tolarjuv.
„Ali bi nu liotid »u kuj zaslužiti V Vidiš, tii ju Hit dvanajst i-iil, Kpravi nii jih doli, kakor veš in zmiH, tvoj trud nu iio zastonj."
„Zastiuij ali nit zastonj; žis sem rekel, da su ne pritiikniMii vi'fi."
,.Jt' ti-daj to tvoja zadnja bi-sedaV'
„Moja zadnja. Delajte, kar hočute, jaz se ne ]U'r-iini za nii''. vt i'-."
„Ni-kolikii ninutnjaknv bi pa znabiti vundar fie imelo* prusliir v Ivoji-ni lnnruV"
„Ce tiiili. Komu jih boni pa hranil V Saj nimam nikogar, da Iii mu jih /.apiislil,"
„Za pobi>ljSck v starih i1iir;li."
„Zu II1Ù ju iliibur liok iii kriiiii)iir, iii ti>gii mi iio bo niaiijkulu."
„Sviijtiglavun si bil zmirom. Ali kiln iiii Im to blago sin-iivil dilli. Da Iii voiU>l, ila ju' upati Mur-1.iiiČL-ku V"
„Zakaj i>a up,-' ručo na to .Icniač," saj ti ju že iiuiiil ili zarilužil bil tudi rad, isaj je na donar, liakor mačka na salu. —
„Ali on ima kurumu, Ijiidjč vedno luidijo not in vun."--
„Toliko bolj varen Je. kuščarji-v, niliiV. (;a ni! im imel na sumu. Trcvilian Ji- |ia tudi toliko, du Jim nu bo Kcl liitru na liniancc."
„Na vi-rtu ima pa tudi tako priiiravno ri-jniu Jamo," priätavi Ouviruk, „da ni trulia bolj^c^a ükri-"viàèa iskati."
„IvaJ pa ti misliš .liiriV"
„Meni Ji! vse fiio. Storiti', kakor Inii'iete, saj sum vam /.u n-kcl, da su vi:ù m- puram. ( V niu Imi-ütu ubogati, ])Urititu vsi skup ta nuvarni posid, pa .si- lo-liti- k:ij boljšfjra."
„Kje sit |ia dunar tako hitro zaslir/.i ko tukaj?'*
„l'ii si nisi nikoli življenja svusl.'*
„Kdor nu vaf;a, Ju bn-/. bla^a. Ti /.dnj lahko govoriš, ko inias iiolni-^^a niiiùka."
„Znabiti bi bilo boljšu, da si: nismo nikoli vidili!*' zdihnu ^o/.diiar, vstano in ^ri: i/. Jami*.
„Vidiš slaruga lisjiika, kako xdaj govori," pravi ()cviri-k, ko Ji^ .luri odši-1. „Na /.adiijit nas lio KI- izdal.-'
„Ti-ga su nam ni bati", /.avurni! ga .loriia^-," pru-diibro ga po/nam. Kar Ji: po m-sn-r-i /.giiliil liiiur, spn-mi-iiil su Ji! ves, ni ga vi-i: spu/.nali.
„Naj bo, poskusil bom y. Alartiiii-ukom, [lojino doli k njumu. Ocviruk ! saj ti si tako žiji-n, tu vi-ni."
..hi ši- kako!-'
Vsi trij)- vsIìuirJii in bo ^iilazijo skox liiknjii.
„Ilviilii Hiigii! <1ii so kIì/' zililiiift Tonček. Vc.b uaH jc (:c.iii!l na kamunii v kotu, da ^a jo. žc viiu bollilo in vi-niliir niti ni IjìIo /.:il, da Jc prišel v ta Ijcr-log ; mnogo iioviigii Jc zvridul iii to, kar »i Jo poi'roj li: mislil, to Ji; vmlitl KilaJ za gotovo. Najlioijc bc nm Jc zdelo to, il:i bc Jim Jc lvoi:inur odpovedal popol-iionia. / liriigu sirani mu Jc bilo pa Bpct žal, da bodo Martinruka dobili v .svojo društvo. Ni mu bilo toliko za nji!ga, kot za njegovo Ik-it .Tcrico, ki Jc bila Kraino/.ljiva in delavna dcklica Tonetove staroBli. Ko bi si kdaj žene iskal, onda bi nje iicrvo popra-üal, ^c. ga liorc za moža.
Tono Jii toliko K(r~poi:akal v Jami, da bo kontro-lianiarji malo odšli, in potem gre tudi on za njimi. 1'rav dnbro mu Jis delo, ko ga Je spet obsijalo svitlo ^.olncü in Jc h|iet dihal v i':ÌBteni zraku.
VI. Preseški gozdnar.
iSj)i;t Ji! prfteklo ni:koliki) let. Tone Jo oütal v gradu, vi-ékrat Ji! hi;! kgozdii:irJu, ki mr Jc pa vidno staral. V nedi-fjali, ko _ e šel iz ferkvc, Jc tudi rad ostal pri Martiiii'ieku, da i; govoril s kcrčmarieo in z .fcrii-o, kar pa Martinècku, kakor Je bilo viditi, ni bilo
ki! nedelje Jutro ga poklièe k seiii gra, ščak in c.: Diilifo mi zc služiš, in ker Kcm bi vi-dno
nu: pra Ne
mil rcuc. : Dnlgo mi zc služiš, in ker sem bi ,. um., K teboj /adovnlji-n, zato sem dalje skcrbel za te. Veš, da jc umeri go/duar na l'ri;scUi iii.luri Kncmur v gozdu je tudi /.c tako slab, ila im treba /a uj kiiialo namcst-nika. izbrii ^i eno Icli dvcli .■^lu/.cli, na i/.iicro su ti.'' Tolte misli eii èas. Volitev Jc bila IczUa. V gozdu Jc preživel KViijc mlade, leta, Ituli mu Je bila dolziiohl. bkerbi'ii y.a Mimi na Klare dui in go/,iInarJti Je tako lliiil<i l>ri-ziiii.
rckoc: oljljiibil, i|si bi) priàcl iiii iijo{;iivii inc-^tn. Ali l.'ri!.s»'kii Jo bila Ijolj iirijazmi, bliži- Ijiiili. (Jozdiisir lakii iliilfj» lu- liuiU- živi-l iu .Mina še imU-iii laliku pri-äi'U na l'ivsiikn. Kn vse. pn-ini.-jli, mV };iis|iiiilii : Ti-üsckii l>i |ii-i)sil, (>ii ji- vaša vnlja nii ju ilali." „Saj si-ni ti ii-ki-i, ila si i/.liiraj I'^ „Iii |tiili-iii Ili vas tiiili |irii»il, ila Iii mi iliivulili
Žl-lliti Si'."
„To si^ '/.i' laku Vi!, ila iiiuraš iiiii'ti pihiMuliiijo. (M ilaiii-.šiijf;;a iliu- hi |triisi si-ilaiiji: nlii/.ln-; kcilar čcd,.lalikii SI- |irc.si'IÌK na l'n-hi-ku."
Tdih! rtf iiiTsi-rì-nn /.alivali iliilirciiiii (;iis|iiiihi iti äo ti,sii ilaii ^livori /. pis|iiMliiiii iìi niiirtlrnm in jini piivó, ilii ima .sUi/Jiii in ila nii>li tiini liii Martinčukiivn .Icricii, kar ji- liilu iliiliovnrmii ^iiü]iii(Iii prav. Ta
(lun Ili äiil ii]iiililan ilmiiii, ii:4tal ji- iiri Alartiiičckii. .Ii'rici ji: ]ia jiri »'»-rkvi vsr iiuvi-ila) in ritki-l, da ji' Im |iri nrctii [inibii v /.akmi.
Vii iiIk'iIii |iiik!ir:i! 'l'inir MartiiiiVka v ilrii};ii izlm in Hill iiiivi' , kaj Iii rad. Martinri-k ^a je ncviiljnii liiislii^af in ji! /.inaji.-val z ^^lavó.
„Drap milj! i/, ti-^^ii m-. Im nir. Ki's jr, da ima^ zdaj in-kii slir/.lin, ali la sliixlia li-.i-jii In taku diil;{ii, dukU-r je. piH|mdiiva vulja, taku vi-lika pisprida |ia vtMiiii, da ji- miiliasta. Daiiiis ali jiilri Ii lalikn ri'iV: iiiijdi Uli kmlrr si jirirtrl, iiit |mlri-liiijc.ni Ii! vc)':. Kaj liiirt |ia ]iii(*fl z /.riinV 'IM si mar misliš, jiujiUmi |ia k I^lartiiiči.kii. Naravimsl ti ]mvi-m, tu si ti Ii! iz filivi-i/.liij. Saj ši; kniiiaj vi-m, kdn si in mlkiid hì. Tvnj (HH- jo (Ili ni knd |irÌKcl, |ia ji- K|ii!l iirkani hi-I, kam, tli sani lIiiK vt'. - ■
„Kar miijfffa nrota tiiio, |ir(isim, da oil .spodiiliiiii (^iiviiriti-, liil je. piihtni cluvi-k."
„Nil, — no! ji- /.r |irav, mi pa tudi niKiim za
Iilnlmii riiji-ni, in kdur
MifU* tudi ni-kiij rvonka /. njn. /aln si Imiii pit liuli piipri j pijiiii.-ilil^ komu ju Imin dal.*'
06391641
„Jaz no tirjani nič od vas. L« njo mi d.njtn in vt'-m, da bil šla rada z mennj, nuija služba jc žt; taka, da bom ženico lahko pošteno redil."
„'1'udi berač |iu.šti:no živi, ali vendar bi!raC-i." „Tega nii-ni in nuiji ženi ne bo tndia, ako mi Hog da zilriivjc. Res nisi-m bo^^at, ali kar imam, to sem si za^lll/.il sam in ponteno !*'
„Ali misliš, ila jaz nisem ]iošfcno iiridrddl, kar imam V Kaj misliš, "da sem kradel ali kaliV-' Toni-, migne z ramami.
,,Kaj, ti boš z ramami zniigoval, ci- se o moji poštenosti govori, ti prite lonec !■'
Zdiij so jirišli neki jiidju v purvo izbo. Tone vzami! liliibiik, slojii k kerčmarju iii ga ]irime za ramo. „Počasi, prijatelj! jiočasi. Nikar se ne jeziti-! Kako ])a, ali imati; kaj veliko reiii; v n.-piii jami V" Ke.rčmar o.-itcrnii in ^U-da mlaili.ga gozdiiarja, kakor bi ;ra Imlil prebosli.z očmi in mu jio^liul.iti v seree. Tone ga mirno gleda. Alartinček jioljesi oči. „/i III 1^11111 ! oče, zdravi ostaiiite !" poslovi .ic Tone in gn; skoz vrata.
Kereniar stopi /a njim: ,,Mladi ]irijati-lj, imejte pamet. I'i-iisim vas molčite! /avoljo vaM- reči bova že se j^ovorila.''
Drugo nedeljo |iroti večeru je |irišel s]iet Toni-k Alartinèekii, ali njega ni bilo iloiii.i , bila je san.a ■lerica /. materjo, on je šel nekam jio opravku, kam, same nisti- vedile. Iliio je že precej |ioziio, ko se ji-gii/.diiar napravil dniiiri. Krr j>- bila le|i:i nu-M-čiiia, .<el je |io ki-ajni-m potu če/, ^ii/.d iiiiiiio krive IÌm-. Ko pride verli klanca, za.sli^-i dalje v ;:o/.ilii pii^ke pokati, (io/.ilnar olmlaiie in pnnliiša. Kaj to lonn-iiiy I'o noči nilicit ne ^n- na Inv. Kaj, ko bi bili ti lot.-ipciV Sto|ii iiiido liitieje in ravno ko pride du tise, zaslini po iiotu liitre moške korake.i rmakiie m- v sem-n in ^leila na |iot. /.:imi|ii ii |>rili-če .Miiilinči k s riiln li:i lieililii in liili li liji-. I\ii Tnlu- |||I/.||.'i, vtnpi I/.
süiicc ]ìriì(l nji'f^ii in j^a luiRovoi-i : ,,Oim' Miirtiiičck ! kam pa sc vani takri zülo nuiili V" Martiiiči-k :ii> tako prestraši, da um iiado i:ula s tnljakuni ua tla.
) «Irayi prijati-lj ! za božjo vnljo tr. ]irii!)ini, skrij ine, riihi nu-, «iciT sein z^iil)ljcn, žu su mi za potami."
Ton« j IS pruviilil, da tu ni časa doljjo pn-niiiiljc-vati, zgraliì z t-no roko cido, z drillo pa iMartini'-cIia, ki so ji' trcsid ko Ailui na vodi, in (;a liitro jiolr^iic V mlado smrciji!. l'olcm Idtl ce/, skaloyji!, iMarliniVk pa za njini in šf. li; |)ri liiidcm lirr/.uii si: nslavil.-i.
„Zilaj najpcrvo mora to lo pror,'* spn-ffovori 'i'oni' in vt;r/.u (-.ilio V lirr/.no , poLi-ni si: skrijcla v si-ui'o pud visoko skalo, kjer Jii iiiliči; ni nio;^i-l n^li-dali, ona dva sta pa vso vidila na razsvillji-ni poti.
Alai-tinrck Ji: komaj siict malo sapi: doliil, /.i-priti-(T stra/.iiik in za njim kmalo dru;;i.
„Tu sti' zdaj dvi- poli", pravi piTvi. „l'o kli:ri jii šflV"
„Vsf i-no, toil ali tani," odgovori druf^i, „ti pojdi na di-sno, jaz };ri-m na Invo, v dolini hi: snidcva pod (fahroni. Àlorava };a doliiti."'
,,<'i! SI- ji- |ia tu kam skril?''
„Mislim da ni-, in ri- si; ji: tildi, kjc ga iVs iiikali po noči — 'Ut na|iri! !"
Martim'rkn so st.; jiv.i i lasji';, koniaj se ji- npal dihati, ši: Ii' ko si: ji; v daljini zj^nliil ^las stra/arjf-vili korakov, upal si; ji; pri-;;ovoriti.
„Dobri prijati;lj ! li si nii- rl■^il i/. iiajviUM; zadri-p-, zdaj la niora.š l)ili moj zrt— lioin-š :di noci:.š! prosim tr, o( pusti mi, čr si-m ti- zadnjii: ra/./.aiil."
„Ži: dobro — vsi; ji- po/.ablji nii ! /daj pa ši! ni;kaj !"
„Ži- vi-m, k:ij mèlis. Obljidiini li, da la rida, ki hi jo zii^iial tu dilli, ji; iiilii /.ailiijii na iiiojili picrili."
Po vclikili ovinkih je gozdiiar s]iGljul Murtinčoku iz ){OK«lu ili •(il ju »jirciiiil nut du liist-.
V ]-] iIjiuIi ju };oz(lriiir sput biiuljil Jurlco in jo jo (loliil. Dutu Iii lidU-l nie voč, kut kìuiiu to, kur je iiiiulu [io luiitcri. Alartinüukii, ki je [iri vbI buluitostl bil vendar istiMäiiii lakunicn na duuur, liilu ju tu prav VHitč. V trdi tcdnili ji-. Jeriču ku svuju ženo peljal na l'ruäuku.
_ Kitu kitu jc živel Tunis srečno in mirno na Preseki, ku |iridu neki dan };lad, da naj ^ru liitru v pm!, da jjii stari jriizdiiar umeri in da bi «e rad ž njim ^DVoril. 'runu MU prue, naiiravi in gre. (iuzdnar* ^a je f.t: težko priéakoval ili liee äu niu je razjasnilu, ku |(! '1'une !<to])il pred nje^^a.
„Mina, pii.sti nari iiialu na Hanium," prosi Minu, ki ji! sedela /raven njega. Ku jc oiUla, v.sedu si> giixdiiar na pustelji.'
„TuniVek ! vse.di su sem k meni iu })Osliišuj me. Milje ure. su siùtete ; èiitim, kakii mu zapuščajo muèi in vendar iiu murem iti i/ sveta, preiliio s tebuj ni> govorim, linam ti veliko ]H)vedati in niurain iioseèi daleč nazaj. — Ko so mi ninerli moj uče, dobil sem ii ili kIužIio in iskal sem si neveste. Med vsemi de-k eti mi je bila Ivoja mati najbolj všeč, ker ju bila pridna in pulilevna, ž nju sem mislil, da bi srečnu živel. Ali ni mi bila namenjena, vzela jc tvojega očeta, gozdnarja v 1'reseki, kije bil innogu mlajni od mene. S tvnjiiii očetum nisva bila nikoli iirijatfa; še pred se nisva mogla, pusebno pa ko je vzel Alarjcto, iii.sva se piigKil.tla. ti.steni času sem se seznanil s liliiitiipi-i, ki Nil llll^ili tiiliak iz llurvanke skoz nas gozd. Mi-iie sil iiagii\arjali, da bi jim šel na roko, da bi jim skrival iilagu in jim ga ]ioiiiagal odnanati, obetali .■.II mi v> lik ijiiliiček — in pregnvorili .so me. — Kn krai bilii je pnli-tiii ilaii zgodaj — neseni minio iiiidega brezna i-iiln tuliaUa in ku zaviji ni iikoli skale.
stoji tviij oì:e prod menoj. Sramotil, ila mo je iluliil jii-i tem piirilii in staro iiovniÀtvn mi ju zavn-lo si-ri-i;.
ilu besiiilo, iiaposliMl ku sprimi-vu kraj lirc/iia iii su (Idl^^u riijcva. Na zadnje mu tvoj ii(';i- ilolii pod MÜ ili od Kilaj iiaprij nisum vivù vedel iii mi: daiicti iiu vom, kaj som storil." L(! to vom, daj« tvnj «iro skuuil kviriko in strašno zavpil: Ti si me. zaklal. In ri-s vidim svoj nož v njfif^ovili iicr.sili. Kako j« i)ri-šid nož v nj«};ovr |iori4i, ali .sem nm ja/i zaliodvl, te{{a nisem Vfdi:l in su dani's no vom. Tii; t(ilil;ii roÜL-m zdaj ]ui smorlni |ii)stolji, da niscin nikdar inii-l t.c misli. f\i> to vidini, oli kako se iin-strašini ! SLu-óini kviško, lin si |iiitr}^nu nož i» ranu ali ]M-i-dnii si in f^a ino^i'l iirijrti, omalinil jo in pailrl Č-ck ndi v htra^ni m-iMiud. Toni! I jaz srni niorivi-i; Ivoji'^a oèi-la in tu Imdudidstvo sum nosil na svoji dnši do daiii'^uji-;;'a dne. lio}i; mu ju |ia tndi ka/imval, kakor si-in /.a-slnžil. Ti, sin nmnrjum-f^a, si našul isti nusn-i-ni nož in z istim nožum su jo zalxidln ninji; odiiiii d>-lf. (Hi kolikii ju toriiola moja diiAa, nisriii {;a iinol niirnr.Ka tr-iiiilka! Simstil som si: v iiiv.iiad, naši-1 sum kosti, jili iiiiliral in zaknpal v ži-^iiann /.uiiiljo. Ali to mi i>i italo mini, in nu bom };a im>-l |>o|iri j, dnkli-r iiu slišim i/, tviijili list, da mi odimstiš in dnklcr nii v -«■lanionjo sjii-avu no ])Oilaš mki-. Ti>iiči-k! ali ju nio-jCi.ùu V""
Mlaili ;rozdnar si ju |iod|iorl fjlavo in j« stmiiul j>rud sù.
„Toiiuok ali lili od|mstišy"
,,()d|inščam ! Tnisilo lin^a, da vam on tako odpusti, kakiir jaz."
„L'udaj lili rnko !"
Tonu iiin jii )iidii.
„Zdaj pa la iko iniii>rji-m. l'uì^ljiti- mi pn ^o spelila."
liuhpiid Kil žo rak.ili /.iiiiaj, Mina ji- pn nji- pn ilala. Ti.iiri-k jih ji- pii>^lil saiiiu;;ii •/. •■.u/.iliiaiii iii. ki
SI- jo )i|inivil z Ropom in potoni knialo v Tnnčckovili in Àliiiinili rokali vci'no zaspal.
l'nvl Kiiii-rtjn je Iinte-l Sii Tonctn izroriti svojo 'Imaijr-, ker jili pa on ni liotci vzeti, izničil jili Jo ilnlmvncnni pi.'-pndii, ila jih ohcrncjn v ilolirc n:tnii-ne.
Ni-kolik<i li-t ]iiizni-ji' ji! ])ii(l krivo tino Htalo zi-ilann znanit-nji'.. Naninlano ji- bilo iiiulu brezno in ■'-lovi-k , ki pada va-nj. Spoilcj jc liil na])is :
lilizo li."j;a niPKta v limluin breznu jc nesrečno »niiTt btiiril
Anton liiibiiln, jireseški pjzilnar. lio;; su iisnnli njegove. iUihc!