IlHRODni GOSPODAR GLASILO ZRDRUŽflE ZUEZE U LJUBLJHOI. Vsebina: Obžni zbor Zadružne zveze v Ljubljani. Shranjevanje zadolžnic. Nečlanom dovoljevati kredit ni dovoljeno. Perutninarska razstava v Ljubljani. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani. Zadnjo sredo dne 10. aprila se je vršila v vel. dvorani hotela Union v Ljubljani glavna skupščina največje in najmočnejše zadr. organizacije v našem jugu, Zadružne zveze v Ljubljani. Skupščino je ob 10. uri dopoldne otvoril Zvezin predsednik dr. J. E. Krek in je v uvodnih besedah pozdravil vse navzoče zastopnike včlanjenih zadrug in dr. Evgen Lampeta kot zastopnika deželnega odbora kranjskega, ki je zadružno gibanje močno podpiral in mu stal ob strani. 'Zapisnikarjem imenuje tajnika Ant. Kralj, skrutatorjem pa ravnatelja Iv. Traven in župana 1. Stanonik. Nadaljujoč omenja, da je storilo slovensko zadružništvo tudi v preteklem letu znaten korak naprej. Zlasti povoljno so se razvijale strojne zadruge. V bodoče bo treba večjo pozornost obračati sadjarstvu, ki je dosedaj močno zanemarjeno, pa bi lahko postalo važen vir dohodkov našemu kmetu. Kakor se je s skupnim delom ugodno rešilo kreditno vprašanje našega kmetskega stanu, se je povzdignila živinoreja in so se osnovale razne strojne zadruge, tako Im treba v prihodnje gledati, da se povzdigne naše sadjarstvo. Poleg tega je želeti, da se naša zadružna organizacija zanima tudi za splošni kulturni napredek našega naroda. Treba bo prirejati gospodarske in gospodinjske tečaje, ki se morejo naslanjati samo na zadružno organizacijo v onih deželah, kjer se deželni odbori, oziroma deželni kulturni sveti ne brigajo za to stran ljudske izobrazbe. Zadružna zveza v Ljubljani je, dasi je sama delovala v težkih časih, tudi v tem oziru pokazala dobro voljo, ker je nastavila dva živinorejska inštruktorja, ki sta našim živinorejcem na razpolago v podrobnem delu za povzdigo živinoreje. Izraža željo, da bi naši zadružniki z isto vnetostjo, katero so kazali doslej, tudi za naprej delovali v prospeh našega naroda. Včasih se komu kak sklep načelstva ne zdi umesten. To je razumljivo in pri tako veliki organizaciji prav lahko mogoče. Kdor se čuti prizadetega, naj se pritoži na odbor, to pravico mu dajejo pravila. Ne išče pa naj stranskih potov! Druge instance načelstvo ne pozna nad seboj kakor odbor, nadzorstvo in občni zbor. Dr. Evg. Lampe pozdravi skupščinarje v imenu deželnega odbora kranjskega in v imenu 0. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Deželni odbor je zapoeel obširno delo zu gospodarsko povzdigo našega kmetskega stanu. Predvsem je omenjati tukaj razna melijoracijska dela, ki se izvršujejo vedno v soglasju z željami ljudstva. Pri podpiranju živinoreje se vse delo deželnega odbora naslanja na zadružno organizacijo. Ker je kmetijska družba prešla v druge roko, se odslej ne bodo več pojavljali razpori med najvažnejšimi osrednjimi organizacijami kmetskega ljudstva, ampak bodo vse te osrednje organizacije skupno in v harmoniji delale v prospeh našega kmeta. V tem smislu pozdravlja skupščino in želi tiste harmonije, ki se kaže sedaj pri osrednjih kmetijskih organizacijah, tudi pri podrobnem delu na deželi. Zapisnik o lanski glavni skupščini se je prebral in brez ugovora odobril. Poročilo o delovanju Zveze v minolem letu je podal načelstveni ravnatelj 1. Traven. Koncem 1. 1910 je bilo v Zvezi včlanjenih 008 zadrug, na novo je tekom leta pristopilo 58 zadrug, odpadlo pa 24, tako da je koncem 1. 1911 znašalo stanje Zvezinih članic 642. Izmed zadrug, ki so Zvezi pristopile lansko leto, jih je na Kranjskem 34, na Štajerskem 5, na Koroškem 5, na Primorskem 3 in v Dalmaciji 11. Na Kranjskem so med novimi zadrugami 3 hranilnice in posojilnice, 19 živinorejskih zadrug, 7 kmetijsko-strojnih, 2 mlekarski, 1 konsumno društvo, 1 vinarska in 1 električno-strojna zadruga. v Na Štajerskem so pristopile 4 hranilnice in posojilnice in 1 stavbinska zadruga. Na Koroškem so med 5 novimi članicami 4 hranilnice in posojilnice in 1 živinorejska zadruga. Na Primorskem sta na novo pristopili 2 hranilnici in posojilnici in 1 konsumno društvo. V Dalmaciji je med 11 novimi zadrugami pristopilo 6 hranilnic in posojilnic, 4 ribarske in I konsumno društvo. Po deželah zvezinega okoliša se delijo včlanjene zadruge sledeče: Na Kranjskem je bilo koncem leta 1911 323 zadrug, na Štajerskem 105, na Koroškem 38, na Goriškem 8, v Trstu 6, v Istri 85 in v Dalmaciji 77. Med novimi zadrugami je največ živinorejskih, namreč 20 in 8 kmetijsko-strojnih zadrug. Ker je število živinorejskih zadrug že močno narastlo in ker te zadruge potrebujejo še obilo pouka, je Zveza imela nastavljena dva živinorejska inštruktorja in sicer enega na Kranjskem in enega na Koroškem. Oba inštruktorja sta tekom leta imela mnogo poučnih predavanj, pri katerih jima je pomagal tudi župnik Rožnik, za kar mu izreka zahvalo. Zadružne poučne tečaje je priredila Zveza v minolem letu 4 in en poučen tečaj za nadzorstvo; poleg tega se je vršilo več okrožnih sestankov in poučnih predavanj o zadružništvu. Zveza ni delovala na to, da bi se ustanovilo mnogo novih zadrug, ampak je predvsem hotela doseči, da se kolikor mogoče utrdijo obstoječe zadruge in se zboljša njihovo notranje poslovanje. Revizij je bilo lansko leto izvršenih 304. Poleg tega je bilo 6 generalnih revizij, 6 su-perrevizij in 22 krajših pregledov. Zveza bo strogo gledala, da se pri revizijah najdeni nedostatki v določenem času odpravijo. Denarni promet v lanskem upravnem letu 1911 je bil nekoliko manjši nego prejšnje leto in je znašal 102,125.575 K. Da se je denarni promet zmanjšal, je vzrok iskati v splošnem pomanjkanju denarja, ki se je močno občutilo v lanskem letu. V kmetijskem gospodarstvu so se tudi lani še močno čutile posledice poprejšnjih slabih letin. V mnogih krajih ljudje niso mogli vsled živinskih bolezni prodajati svoje živine in tudi nezaupanje do zadružnih kreditnih zavodov se še ni bilo popolnoma poleglo. Upoštevati je tudi, da prihaja iz Amerike čimdalje manj denarja, nasprotno, mnoge posojilnice so morale pošiljati prihranke v Ameriko nazaj. Vsled teh razmer — 99 — se je morala Zveza omejevati pri dovoljevanju novih kreditov, da je mogla imeti na razpolago vedno dovolj likvidnih sredstev. Dasi je vladala dokaj občutna denarna kriza, vendar je Zveza kot denarna centrala povoljno izvrševala, svojo dolžnost in to z lastnimi sredstvi. Ni iskala kredita drugod, da ne bi prišla s svojimi članicami vred v odvisnost od bank, ki so zahtevale visoke obresti, kakor so morale to storiti marsikatere druge zadružne zveze. Bila je sicer nekaj časa v zvezi z avstro-ogrsko banko, ker je pa le ta napravljala različne sitnosti, je to zvezo kmalu prekinila. Za najhujšo silo je imela Zveza pripravljenih vedno v zalogi nad 560.000 kron vrednostnih papirjev, katerih pa ni bilo treba izrabiti. Sedanja kriza zopet znova in vedno Denarni promet leta 1911 je znašal Deležev je bilo v upravnem letu vplačanih K izplačanih........................................... torej več vplačanih.............................K Koncem leta 1910 so deleži znašali...........„ skupno stanje koncem leta 1911.......................................K V tekočem r a č u n u v 1 o g se je v minulem letu vložilo....................................K 7,742.204-25 dvignilo........................................„ 8,502.458" 12 torej več dvignilo..............................K 760.253-87 Stanje koncem leta 1910 je bilo................„ 11,364.813.03 skupno stanje koncem leta 1911.......................................K Stalnih vi og se je v upravnem letu vložilo K 1,933.038-56 dvignilo........................................„ 928.458-70 več vložilo za..................................K 1,004.579-86 Stanje koncem leta 1910 je bilo................„ 2,497.017-6$ torej skupno stanje koncem leta 1911.................................K II e z e r v a koncem leta 1 911: splošna K 40.000" — posebna „ 1.839-74 pripis čistega dobička od leta 1910 „ 68.594-48 stanje rezerv koncem leta 1911: splošne................................K posebne . „ Bančni račun....................................................„ Menice v reeskomptu.............................................„ Predplačane obresti za leto 1911................................„ močnejše spričuje, da ne sinejo naše kmetske posojilnice preveč denarja mobilizirati v hipoteke in v obrtna podjetja. Denar je v takih slučajih odvzet prometu in likviditeta posojil-ničnih denarnih sr-edstev trpi mnogo. Ker se je ustanovila za Kranjsko deželna hipotečna banka, si kranjske posojilnice lahko pomagajo glede hipotek, katere morejo pri deželni banki konvertirati. Ravno tako pride tukaj v poštev hranilnica kmečkih občin v Ljubljani, ki se tudi bavi le s hipotečnimi posojili. Težja je stvar glede obrtnega kredita. Nimamo primernega denarnega zavoda, ki naj bi finansiral razna obrtna podjetja, pri katerih so udeležene sedaj naše posojilnice in jih tako razbremenil. Potreba po takem zavodu je vedno večja, ker je treba izpolniti verzel, ki se kaže v tem pogledu v naši denarni organizaciji. K 102,125.575-06 43.660 • — 10.374- — 33.286 •—; 329.574- — 362.860- — 10,604.559-16 3,501.597-52 1 oo.ooo._ 10.434-22 64.066-40 40.600* — 1.613-14 Odnos . . K 14,685.730-44 Prenos Neplačani uradni za leto 1912 .... ............ Predplačana stanarina........................................ Razni upniki................................................. Vsa pasiva skupaj Menice: V minulem letu se je eskomptovalo K 503.141-52 rceskomptovalo...................................„ 482.948-90 več eskomptovalo.................................K 20.192-62 Stanje koncem leta 1910..........................v 111.600- — ter menice v reeskomptu..........................n 40.600- skupno stanje koncem leta 1911 Naložilo se je v minulem letu . dvignilo................................... torej več naložilo......................... Stanje koncem leta 1910.................... koncem leta 1911 je bilo naloženega Vrednostni papirji: v minulem letu prirastlo................... odpadlo.................................... torej več prirastlo........................ Stanje koncem leta 1910.................... K 7,681.150.36 „ 7,645,610-26 K 35.540-10 „ 831.224-26 Iv 554.267-45 „ 10.336-85 K 543.930-60 „ 37.328-60 K V V IC K T) 14,685.730-44 235-68 273-33 78.161-24 14,764.400-69 172.392-62 866.764-36 Skupaj ... K 581.259-20 Odštevši kurzno zgubo leta 1911................n 18.503-70 Skupno stanje koncem leta 1911.................................... V tekočem računu kreditov je bilo v upravnem letu izplačano ............K 6,097.997-24 vrnjeno.............................................. 6,274.373-66 več vrnjeno....................................K 176.376*42 Stanje koncem leta 1910...................... „ 12,780.711-88 stanje kreditov koncem leta 1911.................... . . . _ , Hiši in z e m 1 j i š č e sta imeli bilančno vrednost koncem leta 1911...........................K 219.000-________ v upravnem letu je bilo izdano za adaptacije . . „ 979-60 Skupaj ... K 219.979-60 Odštevši odpis od vrednosti..................... 2.279-60 ostane bilančna vrednost koncem leta 1911 ...................... Prejemki in zaostala stanarina so znašali K 10.944-32 davki, manjša popravila, odpis od vrednosti in predplačana stanarina.................................b 7.001-05 torej sta imeli hiši čistih dohodkov.............K 3.943-27 Uradni stroški so znašali leta 1911 . „ 127.952-03 prištevši neplačane za leto 1911 ................ 235-68 Skupaj . . . ~K 128.187-71 Odnos . . K 128.187-71 563.755 - 50 „ 12,604.335-46 21 7.700-— K 14,424.947-94 101 Odnos . . K 1-28.187-71 K 14,424.947*94 Odštevši predplačane revizijske stroške za leto 1912 „ 4.238*13 in podporo učencem „Zadružne šole“................... 725* — torej je bilo vseh uradnih stroškov.............K 123.224*58 Delijo se pa tako-le: Poštnine, pisarniške potrebščine, kurjava, razsvetljava, časopisi, tiskovine, znamke in kolki...............K 9.501*07 Provizija in manipulacija.................................... 1.256*38 Plače uradnikov....................................„ 27.119*74 Plače revizorjev........................................... 18.520* — Potni stroški uradnikov...................................... 3.987*72 Potni stroški revizorjev.................................... 25.449*04 Davki in doklade............................................... 782*63 Pokojninski prispevki in bolniška blagajna . . . „ 5.391*51 Pododbor Maribor............................................. 1.387*11 „ Split................................................. 1.940*15 „ Celovec................................................. 938*60 Nagrade..................................................... 3.890* — Stroški poučnih tečajev...................................... 1.735*30 Predplačani uradni stroški.........................„ 4.528* — Podpore učencem „Zadružne šole“ ...... „ 2.430* — Potnine k sejam................................................ 898*45 Prispevek „Splošni zvezi na Dunaju“ ........................ 1.216* — Koledar....................................................... 262* — Bančni, sodnijski in drugi stroški.......................... 10.623*43 Skupaj ... K Predplačani leta 1910 za 1911 Potni stroški ...................................... Najemnina za pododbor Maribor....................... Učencem „Zadružne šole“............................ za potovanje v Švico . ..........................„ K 127.952*03 Neplačani stroški za leto . . . . „________235*68 Skupaj ... K 128.187*71 Od teh predplačani za leto 1912 Potni stroški revizorjev . *........................ 4.238*13 Podpora učencem „Zadružne zveze“.............._____________725*-— Torej znašajo vsi stroški za leto 1911 .... K 123.224*58 Uradni prejemki za leto 1911 so bili: Upravni prispevki zadrug ......................„• 5.385* — Pristopnine......................................... 490* Vrnjeni uradni stroški................... n 30.044*48 Vrnjeni revizijski stroški............................. 8.588*97 121.857*14 2.294*89 150*-2.660*-990* — Prenos . . K 44.508*45 K 14,424.947*94 \0-2 — Odnos Vrnjena zavarovalnina........................... Podpora: deželna............................... državna za leto 1910................. državna za Zadružno šolo . . . . Neplačani stroški leta 1910..................... Skupaj Deleži.......................................... Gotovina koncem leta 1911....................... Dospeli kuponi.................................. Predplačane obresti.......................... Predplačani uradni stroški...................... Predplačana podpora učencem „Zadružne šole“ . Komisij onalni.................................. Zaostala stanarina.............................. Inventar ....................................... Razni dolžniki.................................. Vsa aktiva skupaj znašajo....................... Ako odštejemo navedena pasiva po . . . . dobimo čisti dobiček za leto 1911 v znesku 44.508-45 902-62 12.000 • — 18.000 •-4.485- _____15_- 79.911 K 14,424.947-94 ■20 •27 K 20.000-„ 5.701-48 „ 7.382-49 „ 144-74 „ 4.238-13 „ 725-- „ 2.214-40 „ 3.677-77 „ 14.426.— „ 318.968-84 K 14,802.426-52 K 1 4,704.400-69 K 38.025-83 Lastno premoženje Zveze (deleži in rezervni zakladi) koncem leta 1910 je znašalo...............................................K v upravnem letu je prirastlo........................... ^ torej znaša koncem leta 1911.................................... ^ 440.008.22 71.31 1-82 511.320-05 Dodatno k izvajanjem ravnatelja Travna priporoča tudi dr. Krek posojilnicam, da naj se po možnosti iznebe hipotečnih kreditov. Posojilnice morajo gledati, da imajo vedno dovolj razpoložljivih sredstev. Zahvali se vsem članom načelstva in nadzorstva, ki so popolnoma brezplačno žrtvovali mnogo časa v pro-speh Zveze in želi,- da bi bila kontrola nadzorstev tudi pri posameznih zadrugah tako stroga kakor je pri Zvezi. Zvezina pisarna je sedaj dobro in pregledno urejena. Knjigovodstvo je v redu in vedno a jour. Revizijsko osobje in ostalo uradništvo izvršuje točno svoje naloge, tako da se mu mora izreči priznanje. V veliko pomoč so bili Zvezi tudi pododbori, izmed katerih je bilo posebno delovanje štajerskega zelo uspešno. Poročilo načelstva se je na to soglasno vzelo na znanje. Za nadzorstvo je poročal njega podpredsednik dr. Vladislav Pegan, da je nadzorstvo imelo vsega skupaj 9 sej, pri katerih se je kontroliralo delovanje načelstva. Poleg tega sta dva pooblaščenca nadzorstva večkrat natančno pregledala blagajno in knjigovodstvo. Računski zaključek je nadzorstvo pregledalo in je našlo, da so knjige v popolnem redu in da odgovarjajo podatki računskega zaključka vpisom v poslovnih knjigah. Poročilo nadzorstva se je isto tako soglasno vzelo na znanje. V imenu odbora predlaga dr. Krek, da se računski zaključek za 1. 1911 odobri in da se ves čisti dobiček dene v rezervni zaklad in sicer K 30.000 v splošno rezervo, K 8.025-83 pa v posebno rezervo. Oba predloga se sprejmeta soglasno. Na mesto izstopivših odbornikov so hib izvoljeni vsi prejšnji namreč: Josip Dobrovc, kanonik v Velikovcu, dr. Josip Hohnjcc, prof. teol. v Mariboru, Fran Jaklič, drž. in deželni poslanec, Dobrepolje, dr. Ivan Buie Kovačevič, odvetnik, Drniš (Dalmacija), M. Koželj, kaplan v Ribnici, Jernej Ravnikar, nadučitelj in dež. poslanec na Viču pri Ljubljani, Fr. Smodej, urednik v Celovcu in Ivan Traven, ravnatelj v Ljubljani. V nadzorstvo se izvolijo: Fran Verbič, c. kr. profesor v Ljubljani, Janko Bajec, nadučitelj v St. Vidu nad Ljubljano, Anton Cerar, posestnik v Moravčah, Evg. Legat, katehet v Ljubljani, Janez Fiber, župnik in dežel, poslanec v («orjah, dr. Miho Obuljen, c. kr. deželne nadsodnije svetnik v Zadru, dr. Vladislav Pegan, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani, Fr. Pisek, drž. in dež. poslanec v Orehovi vasi pri Mariboru, Anton Sušnik, profesor v Kranju. Nato poroča tajnik Kralj o predlogih načelstva za izpremembo pravil. Po izpreme-njenih pravilih se vpeljejo za vse zadruge enotni deleži in se upravni prispevki za nekatere vrste zadrug znižajo. Predlog za spremembo pravil je bil sprejet soglasno. Pri slučajnostih so se razpravljale raznovrstne manjše stvari tako o konkurenci, ki jo delajo posojilnicam banke pri nabiranju vlog, o nameravani državni osrednji zadružni blagajni, o društvenih domovih i. t. d. Urednik Smodej je opozarjal, da naj bi se v javnosti več razpravljalo o dolžnostih, ki jih ima država do zadružništva, na kar se je sklenilo dopo-slati osrednji vladi spomenico, da naj se oni državni prispevki, ki bi bili namenjeni za osrednjo zadružno blagajno, izposodijo po nizkih obrestih zadruž. zvezam, če bi se zopet preprečilo ustanoviti osrednjo zadružno blagajno. Predsednik dr. Krek je nato zaključil dvanajsto glavno skupščino Zadružne zveze želeč, da bi božji blagoslov spremljal našo zadružno organizacijo in vse one može, ki pri zadrugah s toliko požrtvovalnostjo in nesebič- nostjo delujejo v korist in blagor našemu ljudstvu. Shranjevanje zadolžnic. V interesu rednega poslovanja je, da se skrbno shranjujejo vsa pisma in zadruge so v to tudi zakonito prisiljene. Najvažnejša pisma vsake rajfajznovke so pa gotovo poleg pristopnic zadolžnice in pogodbe. Pri shranjevanju zadolžnic se mora na to paziti, da so tako shranjene, da so takoj pri roki, kadar se potrebujejo. To se zgodi pri vračilu in podaljšanju posojila, ob pregledovanju in raznih drugih priložnostih. Zadolžnice so lahko raznovrstno razvrščene, tako po zapadlosti; pri mnogih posojilnicah jih imajo urejene v abecednem redu po začetnih črkah dolžnikov ali pa po krajih. Najboljši in najpraktičnejši način shranjevanja zadolžnic je po folijih na ta način, da slede zadolžnice druga za drugo v istem redu, kakor strani v glavni knjigi dolžnikov. Ta način shranjevanja je posebno za one posojilnice priporočljiv, ki imajo mnogo zadolžnic, ker je pri drugačni razvrstitvi, n. pr. po zapadlosti, iskanje zelo otežkočeno in lahko pri iskanju nastane največji nered. Radi kontrole zapadlih posojil je potreba voditi poseben seznam. V ta seznam se vpišejo številke strani iz posojilne knjige od onih, ki dotični mesec zapadejo in zadolžnice se lahko pred zapadlostjo pripravijo. Po vrnitvi posojila ali po podaljšanju zadolžnice se črta številka strani posojilne knjige in pri podaljšanju se postavi pod novi mesec zapadlosti. To delo je najbolj enostavno in ne povzroča nikake druge pisarije kakor vpis strani iz knjige posojil. Poleg tega je treba voditi tudi indeks, da se številka strani in zadolžnica vsakega dolžnika more takoj dobiti, kadar se potrebuje. Zadolžnice na vknjižbo se lahko spravijo po vrsti kakor zadolžnice na poroštvo oboje v skupa,]' ali vsaka vrsta posebej. Čeravno se navadno za vsako novo posojilo istega dolžnika odpre posebej raeun (konto), so vendar včasih zgodi, da je več posojil na enem kontu vpisanih; v tem slučaju morajo biti vse zadolžnice skupaj. Pri prenašanju posojila na nov konto je treba tudi na zadolžnici nov stan zaznamovati. Prednost, ki jo nudi razvrstitev zadolžnic po številkah, se pokaže posebno pri pregledovanju zadolžnic. Pregledajo se mnogo hitreje in brez težave. Najbolj se pa olajša delo tajniku. Vsled praktičnosti in enostavnosti je to vrsto shranjevanja zadolžnic najbolj priporočati. Mislimo, da ni treba še posebej omenjati, da morajo biti zadolžnice shranjene v železni blagajni, ki je pred ognjem varna. Nečlanom dovoljevati kredite ni dovoljeno. Teorija in praksa soglašata v tem, da smejo kreditne zadruge tudi pri nečlanih t. j. pri raznih bankah ali drugih denarnih zavodih nalagati svoj odvišni denar. Tudi najvišji sodni dvor je v tem smislu razsodil. Druga stvar je pa, ki se tiče dovoljevanja posojil tudi nečlanom. V tem slučaju je pa najvišji sodni dvor nasprotno razsodil in v nasprotnem hočemo navesti razloge, na katere opira najvišji sodni dvor svojo razsodbo. Neka posojilnica je sklenila spremeniti svoja pravila tako, da bi se posojila mogla dajati ne samo članom (kakor so se ta pravila prvotno glasila), nego tudi nečlanom. Navzlic omejitvi, da bi se nečlanom dovoljeval kredit samo v slučaju, če bi člani ne izčrpali vseh razpoložljivih sredstev, ki jih ima zadruga na razpolago, je registracijska sodnija vpis te izpremembe pravil zavrnila. V utemeljevanju te zavrnitve se izrecno povdarja razlika med „denarno naložbo“ in „posojilom“. Pod „denarno naložbo“ je razumeti nalaganje mrtvo ležeče gotovine. V kolikor taka naložba ni trajna, to se pravi, dokler se varuje mobilnost (razpoložljivost) take naložbe, more biti ista za zadrugo koristna, pogosto celo neobhodno potrebna. Z dovolje- vanjem kreditov nečlanom pa trpi mobilnost gotovine, ki jo utegnejo vlagatelji vsak hip potrebovati. Z omenjeno izpremembo pravil bi se torej lahko ognili določbi § 1. zadružnega zakona, ki določno pravi, da imajo gospodarske in pridobitne zadruge namen pospeševati gospodarstvo in pridobitnost svojih članov s skupnim obratovanjem ali z dajanjem kredita. Prizivno sodišče ni ugodilo prizivu zadruge. Tudi najvišji sodni dvor je priziv zadruge zavrnil iz zgoraj navedenih razlogov in je utemeljevanje prve sodnije na sledeči način podprl: V § I. zadružnega zakona izraženi namen, pospeševati gospodarstvo in pridobitnost zadružnikov z dovoljevanjem kredita, bi bil v resnici oškodovan in celo ogrožen, če bi so kredit dovoljeval nečlanom. Ako se pomisli, da izpremenjena pravila nič ne določajo, da se ima dovoljevanje posojil nečlanom vršiti le izjemoma in pod gotovimi pogoji, če se namreč pri zadrugi nabrana gotovina ne more drugače plodonosno in tako naložiti, da se lahko naložba takoj realizira. Taka določitev bi bila potrebna za preprečenje možnosti, da bi zadruga postala združba kapitala, katere namen je samo svojim članom dajati visoke dividende. Take združbe' pa zadružni zakon ne dopušča. (Razsodba najvišjega sodnega dvora 8. novembra 1905. št. 17055). Utemeljevanje najvišjega sodnega dvora jasno kaže, da sodna praksa ne nasprotuje principijelno vsakemu dovoljevanju kredita nečlanom. Nedopustne smatra le one določbe v pravilih, po katerih bi bili člani in nečlani z ozirom na dovoljevanje kredita jednaki. Določitev pa, da se po zadovoljitvi zadružnikov neplodni blagajniški preostanki nalagajo tudi pri nezadružnikih, je dovoljena. Temu je še dodati, da naše zadruge navadno ne bodo prišle navzkriž s sodnijsko prakso, ki odgovarja zakonu, ako se bodo pri sestavi pravil držali zadružnih načel, ki jih je zadružna teorija že zdavnaj določila. — 105 — Perutninarska razstava v Ljubljani. Ko je odbor perutninarske zadruge sklenil prirediti prvo razstavo v Ljubljani, je šel sicer z vso vnemo na delo, pa tudi z mešanimi čustvi. Blagajna na šibkih nogah, stroški pa so bili proračunani precej visoko. Kaj s finančnim vspehom, kaj pa šele z moralnim ? Danes odbor lahko s ponosom gleda na svojo izvršeno in krasno vspelo razstavo. Prvi strokovnjaki in zastopniki raznih oblasti in korporacij so se izrekli pohvalno o njej. In s to pohvalo je plačan ves trud in vse skriti za stvar vnetega odbora. Vabilu odbora so se odzvale sledeče oblasti in korporacije, ki so jih zastopali sledeči gospodje in sicer: c. kr. dež. vlado gosp. svetnik Detela, visoki deželni odbor gosp. dr. Lampe, c. kr. kmetijsko družbo gosp. svetnik Pirc, ljubljanskega župana gosp. svetnik dr. Zarnik, Zadružno zvezo gosp. ravnatelj Traven, Gospodarsko zvezo gosp. ravnatelj Jovan. Ob otvoritvi je pozdravil nadzornik gosp. Legvart došle zastopnike in zbrano občinstvo, pojasnu-joč namen in pomen razstave. Zahvalil se je deželni odbornik gospod dr. Lampe, vzbujal veselje do te panoge živinoreje in želel mnogo vspeha. Po oficijelnem pozdravu so si zbrani zastopniki ogledali razstavo in se prav laskavo izrazili o njej. Na razstavi so bile kokoši, gosi, race, golobje, purani, pavi, srebrni in zlati fazani, pegatke, razni tiči, kunci itd. Videli smo celo rjave miši, belo podgano in strupenega sovražnika malih živali, kragulja. Kokoš je bila zastopana po vseh plemenih, ki so na Kranjskem zastopana in tudi že aklimatizirana. Poleg velikih in težkih plemen so bile razstavljene razne jajčarice lažjih plemen, kakor tudi plemena za jajca in meso. Težja plemena so zastopale pasme: Ko-kinhina, Brahma, Mechelner in Langshan. Ugajale so posebno Langshan g. Klofutarja iz Tržiča in gosp. H. Franzl-a iz Ljubljane ter Brahma gosp. Kanca. Srednje pasme so zastopale bele in zlate Wyandottes, Orpington, Rhode Island, Plymouth Rocks, Faverolles itd. Izmed teh je bilo občinstvo najbolj navdušeno za malo še poznano pleme Rhode Island, s katerim se temeljito peča živinozdravnik v Mokronogu, gosp. Simmenthal. To pleme je v lepi skupini razstavil gosp. Počivalnik iz Ljubljane. Jajčarice so bile razstavljene: italijanske bele in jerebičarice, minorka in nekaj domačih in križanih plemen. Posebno močno so bile zastopane laške jerebičarice, ki so že precej razširjene na Kranjskem. Občinstvu sicer niso ugajale v toliki meri, a vsaka gospodinja, ki je vpeljala to pleme, se ga drži in ga hvali. Razširil sem že zelo v svojem kraju to pleme in vsak je zadovoljen z njim. Izmed puranov naj omenim snežno bele gosp. Mulley-a iz Logatca, ki so zbudili splošno občudovanje. Lepe so bile gosi Emdenerce in Toulu-zariee, poleg katerih smo videli tudi domače. 7x racami pa je zopet renomirala gospa Mara Pencova iz Mokronoga. Njene Peking-race so bile res nekaj krasnega na razstavi. Sola Grm je istotako razstavila prav lepo račje Peking-pleme. Gosp. Franzi je razstavil osem plemen krasnih golobov. Pozornost so nase obračali veliki graharji (polnische Lukstauben) gosp. dr. Hočevarja iz Domžal. Tudi g. Počivalnik se je odlikoval z golobi. Velikega gospodarskega in socijalnoga pomena ob sedanji draginji so kunci, s katerimi se na Kranjskem premalo pečamo. Presenetili so nas krasni velikani n. pr.: francoski ovni, belgijki in dunajski orjaki. Krasne oksemplare navedenih plemen so razstavili gosp. H. Treo iz Ljubljane, gosp. J. Traven iz Gline, g. Eduard Bubnič iz Slivja v Istri, šola Grm, de Gleria iz Logatca, zavod Lichtenturn itd. Kupcev na nje je bilo v izobilju, a žalibog so cene takim eksemplarom našim ljudem previsoke, ker niso še navajeni na cene premiranih živali. Tukaj ima zadruga še mnogo dela, da razširi te krasne velikane med svoje člane. Lep je bil vzoren hlev z zaklopnimi gnezdi in ograjo; napravil ga je gosp. Trink in ga cenil 250 kron. V njem je razstavila Grmska šola svoje lepo salmtalsko pleme. Ugajala sta tudi oba paviljona. V levem je razstavil gosp. Stupica iz Ljubljane razno v perutninarsko stroko spadajoče orodje in stroje. Vzbujal je občo pozorost in žel splošno pohvalo. Kdor rabi kako stvar, mu toplo priporočamo to solidno in dobro firmo. Gospod Sare je razstavil v desnem paviljonu razno perje, blago itd., gosp. Cvančara razna zdravilna in konservirna sredstva, gosp. Bubnič iz Istre pa razne in lepo ustrojene kunčje kože. Ves vrt v Unionu je bil z zelenjem, smrekcami, zastavami lepo okrašen, na odru za otvoritev je bil cesarjev kip, na obeh straneh kipa pa cesarska, zastava v okusni draperiji. V nedeljo se je vršilo presojevanje in premiranje živali, ki je izpalo tako-le: Premije za kokoši. I. darilo, oziroma priznalna diploma I. vrste. Jelovšek Vrhnika, Franzi Ljubljana, Penca Mokronog, Klofutar Tržič, Grmska šola, Simmental Mokronog, Lang Ljubljana, Oblak Ljubljana, bolnica Postojna, Borštner Franja Ljubljana. II. darilo, oziroma priznalna diploma 11. vrste. Grmska šola, baron Apfaltrern Grmača, Kanc Ljubljana, Herrisch Ljubljana, Humek Raka, Gospodinjska šola Vrhnika, Repnje in Marijanišče, Dobravec, Črnuče, Traven Glince, Smuk Retnje, Pečnik Stožice, Počivalnik Ljubljana, Kanlich Medvode, Kobe Žabja vas, Paternoster Vevče, Arko Postojna, Zupančič Dolsko, Skok Domžale, Strah Vevče. III. darilo oziroma priznalna diploma lil. vrste. Zupan Dolsko, Slane Litija, Gospod, šola Vrhnika, Repnje in Marijanišče (za druge pasme), Potočnik Drnovec, Simmental Mokronog, Bertoncelj Domžale, Kosler Ljubljana, Klander Dolsko, Franzi Ljubljana, Pečnik Ježica, Malenšek Kandija, Košir Brod, Golli Rudnik, Kotar Dolsko, Ališ Medvode, Škrjanec Radomlje, Nartnik Polhov gradeč, Pavlin Grič, Mrkun Homec, Drašček Zalog, Grm, Mullev Logatec, Kozamernik Ločnica, Košenina Ljubljana, Bojane St. Peter, Šporar Št. Peter, Dobravec Črnuče. Gosi. II. darilo oziroma priznalna diploma II. vrste. Kosler Ljubljana, Kokalj Kranj, Traven Glince, Müller Domžale, Počivalnik Ljubljana. Race. I. darilo oziroma priznalna diploma I. vrste. Penca Mokronog, Grmska šola. II. darilo oziroma priznalna diploma II. vrste. Počivalnik Ljubljana, Cerar Domžale, Traven Glince. III. darilo oziroma priznalna. diploma III. vrste. Brtoncelj Domžale, Sbil Mokronog, Franzi Ljubljana, Požlep Ljubljana, Strah Vevče. Purani. Diploma I. vrsti'. Mulley Logatec. II. darilo oziroma diploma II. vrste. Baron Apfaltrern Grmače, Traven Glince. Kunci. Priznalne diplome so se prisodile: Treo Ljubljana, Traven Glince, Bubnič Slivje, Gali Ljubljana, Grmska šola, de Gleria Logatec, zavod Lichtenturn, Miklavčič Ljubljana, Kanc Ljubljana. Golobje. Priznalne diplome dobe: Franzi Ljubljana, Hočevar Domžale, Počivalnik Ljubljana. Športna perutnina. Odlikovani so bili: Franzi Ljubljana za pegatke, Franzi Ljubljana (posebej za razne fazane), Počivalnik Ljubljana. J Omeniti mi je še firmo Polsterer, ki je razstavila razna krmila za perutnino, firmo Lassnik z semenjem, katoliško bukvarno z literaturo in slikami iz te stroke, Mlekarsko zvezo, ki je razstavila v okusnem slogu razni med. Vsem omenjenim firmam je komisija priznala častno diplomo. V stranski dvorani so bila razstavljena jajca vseh vrst in plemen, da se je občinstvo lahko prepričalo o velikosti jajec posameznih plemen. Videli smo tudi valilne stroje raznega sistema, napajalnike, zaklopna gnezda, krmilnike, vzorne hleve za kunce itd. Smelo trdim, da je bila razstava popolna, kar so potrdili zastopniki perutninarskih društev iz Štajerske, Koroške, Solnograške in Avstrijske. Z zelo povoljnim obiskom, z laskavimi priznanji v časopisju je dobil odbor moralno podporo, ki ga bo bodrila k nadaljnemu smotrenemu in za naše ljudstvo koristnemu delu. Zupan. Zadružni pregled. Promet danskih zadrug v letu 1911. Mlekarske zadruge . . . milijonov 225-— kron. Zadružne klavnice . . . n 106-5 „ Zadruge za izvoz jajec . Glavne nakupovalne za- n 4-6 „ druge n 46-6 „ Slaninarske zadruge . . n 19-3 „ Šest raznih za izvoz masla n 28-4 „ Razne druge zadruge . n 41-9 „ Skupaj . . milijonov 47 H) kron. Ta vsota jasno kaže velik napredek danskega zadružništva, ki sloni na zdravi trgovski podlagi. Denarne kapitalistične organizacije delajo proti njemu na vse mogoče načine, a ga ne morejo oslabiti. Navzlic vsem oviram raste in se ugodno razvija. Gospodarske drobtine. Avstrijsko sadjarstvo. Od leta 1904 do 1909 je znašal uvoz sadja v Avstrijo K 120,683.000 in izvoz K 115,361.000. V teli šestih letih je bil torej uvoz za K 5,322.000 večji kakor izvoz, to se pravi, mi smo bili letno za K 887.000 pasivni. Pod sadjem se tu razumejo sledeče vrste: grozdje, orehi in lešniki, jabolka, hruške, češplje, nešplje, črešnje, višnje, breskve, marelice, brusnice, jagode in slive. Pri gorenjem računu se smatra tudi Ogrska za inozemstvo. Pri tej trgovski pasivi igra veliko vlogo sveže grozdje, kajti kakor hitro bi tega ne upoštevali, dobimo takoj ostalo trgovino aktivno. V letih 1904 do 1909 je bil namreč uvoz grozdja za K 20,486.000 večji kakor pa izvoz. Ako odštejemo ta znesek od zgoraj navedene vsote uvoza, dobimo, da znaša izvoz sadja za 15,164.000 ali letno za 2,527.300 več kakor pa uvoz. Omeniti je še, da je bilo tekom treh let 1906—1909 pripeljano v Avstrijo povprečno na leto za 6-5 milijonov pomaranč, ki niso vštete v prejšnem računu in našo pasivo pomnože. Draginja sedaj, draginja nekdaj. Vse toži o draginji. Malo tolažbe najdemo sicer v tem, da so bile tudi nekdaj take in še hujše letine. Neki časopis na Nemškem opisuje nam take slabe letine tako-le: V letih 1315, 1316 in 1317 je veljal lot ječmenovega kruha 9 vin. Le v hišah vladarjev in posebno bogatih rodovin so imeli košček kruha. Kmet in rokodelec ga nista niti poznala, ali le redko kedaj videla. Lakota je bila tako grozna, da še tatje, ki so kradli kruli, niso bili kaznovani. L. 1317 je mera pšenice, to je dva kaznenka, veljala dve marki srebra (čez 20 tolarjev); tu in tam celo pet mark srebra! Kruha ni bilo nikjer; ljudje so mleli brezovo skorjo in z repo mešano kuhali, pa to je bila jed premožnih, drugi niso imeli kaj jesti. Tisoče in tisoče ljudi je pomrlo- za lakoto. Vola, krave, ovce ali kake druge klavne živine ni bilo nikjer več, in tudi kuretninc ne; crknjene konje in drugo mrhovino so vživali. Ako so katerega obesili, se je okoli vislic gnetla množica gladnih ljudi, ki so obešenega brž sneli z vislic in ga razparali ter razdelili; pri tem so se pa večkrat stepli in pobijali na smrt. Pač strašni časi! Dandanes ljudje ne vedo, kaj je lakota in žive kakor gospoda v primeri z nekdanjimi časi. Ljudje ne vedo, ker niso še skušali. V mestu Krfurt na Nemškem so 1. 1400 pokopali blizu 8000 ljudi; ki so za lakoto umrli, in na pokopališče so morali postavljati straže, da živi niso mrtvih izkopavali. Leta 1432. so na Saksonskem strašne plohe pokončale Čisto ves poljski pridelek. Nobenega življenja ni bilo. Deset vasi z ljudmi in živino je bilo pokončanih, vse je umrlo, hiše so ostale prazne. V — 108 zadnjih letih 30letne vojske je veljal mernik rži včasih 60 tolarjev! To je bilo pomankanje! Leta 1694. so na Nemškem po hudih potresih sledile take plohe, da so ljudje klasje rezali od bilk in ya v hišah sušili. Leta 1695. so toča in pa miši, katerih je bilo na milijone, pokončale ves pridelek. Ljudstvo je bridko jokalo, ker ni imelo najmanjšega živeža. Leta 1607. je meseca oktobra že padel sneg in funt kruha se je prodajal po 48 krajcarjev. Leta 1699. so ljudje kar v trumah hiteli k vojakom, celo očetje in poročeni, da hi se preživeli. L. 1719. je bilo tako pomanjkanje, da so na Češkem travo, seno in slamo kuhali in jedli. Leta 1772. je vlada otroke po vaseh in po mestih pobirala in jemala v svoje oskrbovanje zato, ker so jim stariši za lakoto pomrli. Ljudje so cepali kakor muhe in po mestnih ulicah našli so vsako jutro kupe mrličev, umrlih po lakoti. Leta 1812., 1813., 1816. in 1817., kar je znano starim ljudem, so bile skoraj po vsej Evropi hude nadloge vsled lakote. Ljudje so kuhali travo in zelenjavo. Cele družine so tekale po senožetih in po gorah ter si iskale zelišča, da so je kuhale. O kruhu ni bilo govora. Po pet do deset ur daleč so šli kupovat žito, da bi ga vsaj nekaj dobili, a vrnili so se z denarjem in brez žita. Srečnega se je štel, kdor je dobil pest ovsenih otrobov. Da so leta 1806. v francosko-ruski vojski trpeli vojaki hudo lakoto, lovili podgane in miši, je znano. Eno jajce se je prodajalo po 80 vinarjev, mlado jagnje po 16 gld.! Vabilo na II. redni občni zbor Hranilnice iu posojilnice v Bilčovsu, registovane zadruge z neomejeno zavezo katerega priredi v nedeljo 28. aprila 1912 popoldne ob 3. uri v župnišču. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Mengšu, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 5. maja 1912 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Mengšu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob nevedenem času ne bil sklepčen, se vrši občni zbor pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu, ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Strojno zadrugo v Cirkovcah, reg. zadr. z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 5. maja 1912 ob 4. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo k rednemu občnemu zboru Kmečke hranilnice in posojilnice v sv. Bol-fenku v Slov. gor. reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši 21. aprila popoldne ob 3. uri v prostorih gostilne Horvat. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1911. 5. Prememba pravil. G. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti Če bi ob tej uri občni zbor ne bil sklepčen sc vrši čez pol ure drugi občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih članov. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ob določenem času ne bil deseti del zadružnikov zbranih, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbov, kateri sme brezpogojno sklepati. K obilni udeležbi vabi Odbor. Vabilo na II. redni občni zbor Stavhlnskc zadruge „Lastni dom'4 v Trbovljah, reg. zadr. z omejeno zavezo kateri se vrši dne 28. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1911. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Prememba pravil (§ 7. Zadružni deleži). 5. Volitev novega načelstva in nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako se ob 3. uri ne snide dovolj zadružnikov, vrši se občni zbor pol ure pozneje to je 3 '/a uri popoldan, kateri se smatra po pravilih § 32 sklepčen. — 109 — Vabilo na redni' občni zbor Hranilnice in posojilnice v Žičah, reg. zadr. z nenm. zav. ki se bo vršil v nedeljo 21. aprila 1912 ob 3. nri popoldne v uradnici v Žičah hišna št. 42. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na \ število zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se ho vršil 5. maja 1912 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti, Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se, pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice In posojilnice v IMšecah, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši dne f>. maja 1912 ob 3. uri popoldan v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor oh navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno skepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na izvanredni občni zbor I. delavskega konsuuiucga društva na Jesenicah, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil v nedeljo dne 21. aprila 1912 v prostorih „Delavskega doma“-Dnevni red: 1. Prememba pravil. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Pilštanju, reg. zadr. z neom. zav. ki se ho vršil dne 28. aprila 1912 ob 1. popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Šmartnem pod Šmarno goro, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil dne 28. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Poročilo o izvršeni reviziji. 9. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor oh navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vipavi, rog. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 4. maja 1912 (na dan sv. Florijana) ob 3. uri popoldne v dvorani kmetijskega društva v Vipavi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vršil se bode v zmisln § 32. zadružnih pravil čez pol ure drugi občni zbor, ki bode sklepal brezpogojno v istih prostorih z istim dnevnim redom. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Vipavi, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil dno 4. nuya 1912 ob 4. uri popoldne v dvorani kmetijskega društva v Vipavi. Dnevni red 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev treh izžrebanih članov načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstva Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklep- , čen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem spo-! redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Ljudske lini n Unice in posojilnice v Trstu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki bo dne 25. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer v zgornji dvorani J hiše „Obrtnega in konsnmncga društva“ pri Sv. Ivanu pri Trstu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o občnem zboru 1. 1911. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Predložitev računskega zaključka za leto 1911. v odobrenje. 5. Predlog načelstva glede premembe pravil. (i. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob zgoraj določeni uri ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje ravno tam z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne glede na število udeleženih ali zastopanih članov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Mengšu, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil v nedeljo dne 28. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v društvenem domu v Mengšu. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva, 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal no glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sorici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki bo dne 21. aprila 1912 ob 2. uri popoldne v „stari šoli“ v v Spodnji Sorici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnico in posojilnice Sv. Vid pri Grobelncm, reg. zadr. z neom. zav. ki se bode vršil v nedeljo dne 21. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v hiši g. župana. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Slučajnosti. Ako ne bi bilo ob določenem času zbrano zadostno , število članov, vršil se bode v smislu § 32. društvenih pravil pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri bode sklepal pri vsakem številu navzočih. Vabilo na redni občni zbor Živinorejsko zadruge v Trnovem na Notranjskem, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 21. aprila 1912 ob ’/2 h. uri popoldne v Trnovem Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (S. Prememba pravil. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Srednji vasi v Tuhinju, registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 24. aprila t. j. sv. .Turja dan, ob 9. uri dopoldne v mlekarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure potem drug občni zbor na istem kraju iu z istim dnevnim redom, kateri pa bode sklepal ne glede na število udov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Ign, reg zadr. z neom. zav., ki se vrši dne 21. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v mežnariji. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako ne bi bilo o določenem času zbrano zadostno število članov, prične se čez pol ure v smislu § 83. pravil drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Vabilo na redni občni zbor Vinarske zadruge v Vipavi, reg. zadr. z om. zav., ki se vrši dno (i. maja 1912 ob 4. uri popoldne v prostorih hranilnice in posojilnice v Vipavi št. 77. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo o delovanju ter eventuelnem razpustu zadruge. 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. 111 Vabilo na redni občni zbor Kmcčko-dclarskc hnuiilnico in posojilnice v Trbovljah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 21. aprila 1912 ob '/s 9. uri zjutraj v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Stari Loki, ki se reg. zadr. z oni. zavezo, vrši 4. majnika t. j. sv. Florijana dan ob 5. uri popoldne v prostorih g. Gašperja Karlin na Plovni. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Potrditev računa za 1. 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (i Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Ko bi bil ta občni zbor nesklepčen, vrši se čez pol ure drugi občni zbor v istih prostorih in z istim vsporedom, ki sklepa pri kakoršnikoli navzočnosti članov. Poziv! Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Srednji vasi (v Bohinju), registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 28. aprila 1912 ob 'ja 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Odobrenje in čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu drugi občni zbor z istim dnevnim redom ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Strojne zadruge z Domžalah, reg. zadr. z om. zav. ki bo dne 12. maja 1912 ob pol 4. uri popoldne v društvenem domu. Seoska Blagajna za štednju i zajmove u Novalji zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje, pozivlje svoje članove na glavnu skupštinu, dne 28. travnja t. g. u 4 sata poslije poldne n Uredu. Dnevni red: 1. Pozdrav predsjednika. 2. Izvješće upravnog odbora. 3. Izvješće nadzornog odbora. 4. Odobrenje računa za g. 1911. 5. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice pri sv. Lenartu v Slov. goricah, reg. zadr. z neoni. zav. ki se bo vršil v četrtek dne 25. aprila 1912 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani A. Arnušove gostilne Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadniem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 5 Razdelitev čistega dobička. G. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 7. Nasveti in slučajnosti. Odbor. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti, Vabilo na I. redni občni zbor Živinorejske zadruge v Mekinjah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se ho vršil dne 28. aprila 1912 ob 3 ’/s uri popoldne v društvenem domu v Mekinjah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Srednji vasi, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 28. aprila 1912 ob 4. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva. Dnevni red: 1. Odobrenje in čitanje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti, Ako hi ta občni zbor ne bil ob določenem času sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Valiilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmarju, reg. zadr. z neom. zavezo ki se bo vršil dne "28. aprila 1912 ob 3 uri popoldne v „Turnekn“. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Veliki Nedelji, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 5. maja 1912 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1911. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši so pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hraniluice in posojilnice v Trebnjem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dno 28. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo k občnemu zboru Živinorejske zadruge v Motniku, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši dne 6. maja t. I. ob 3. uri popoldne v cerkveni hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računa za I. 1911. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Šmarju, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil dne 28. aprila 1912 ob 7. uri dopoldne v „Turnčku“. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zrečah, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši v nedeljo 21. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v zadružnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva za Hrastje in okolic«, registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 21. aprila 1912 ob 3. uri popoldne pri načelniku v Hrastjah, št. 4. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Poročilo o izvršeni reviziji 7. Slučiynosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Hragatušu, reg. zadr. z neom. zav., ki se bo vršil dno 21. aprila 1912 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Volitev načelstva. G. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze". Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.