Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje 

Slika zgoraj: 
20. maja smo praznovali svetovni dan cebel, cez nekaj tednov pa bo minilo 100 let od ustanovitve Cebelarskega društva Dobrepolje. 
Slika levo: 
Turisticno društvo Dobrepolje je po omilitvi ukrepov proti epidemiji izpeljalo drugi pohod po mejah obcine. 

Spoštovani bralci Našega kraja. 
V vaše domove prihaja majska številka na­šega obcinskega glasila, ki tudi tokrat pri­naša veliko dobrih in navdihujocih zgodb. Ob predstavljanju vsebine želim tokrat ob posebnem priznanju, ki ga je prejela naša obcanka Mateja Lohkar, osvetliti pomen prostovoljstva in delovanja v društvih. 
Teh imamo v naši obcini glede na šte­vilo obcanov kar precej, na sreco na raz­licnih podrocjih. Tako lahko vsak, ki želi, najde sredino, kjer lahko s svojimi idejami in energijo prispeva nekaj za skupnost. V društvih in drugih skupinah (vaška (ne) formalna srecanja, verske skupine ipd.) je velika vecina dela opravljena s pomocjo prostovoljcev, na osnovi neplacanega dela. 
Nekateri pravijo, da živimo v casu div-jega kapitalizma, kjer ima vsaka stvar in vsako delo svojo ceno. Ceno pa ponavadi povezujemo z denarjem. Ta logika nas sili v razmišljanje, da bomo opravili le delo, za katero bomo dobili placilo v denarju. Poz­nate koga, ki razmišlja na ta nacin? 
Jaz poznam. Poznam pa še veliko vec takih, ki dobijo za angažiranje v prosto­voljnih organizacijah drugacno placilo. To pa se ne meri v evrih in centih, ampak v zadovoljstvu. Ce ne verjamete, vprašajte kakega gasilca, clana Karitasa, Rdecega križa, športnika, kulturnika, clana turistic­nega društva, vaškega odbora, cerkvenega pevca ... Najvecja nagrada za vloženi trud je zadovoljstvo, da je nek dogodek uspel. Da je nekdo lažje in lepše živel, da je nekdo prejel pomoc. 
Žal o tem relativno malo govorimo in pišemo in tako zelo pomembno temo po­tiskamo v senco, medtem pa se na (medij­skem) soncu bohotijo razne afere, razprtije in brezplodno lovljenje lastnih repov. 
Ce hoceš obcutek zadovoljstva doživeti na lastni koži, se moraš vkljuciti, moraš pri­spevati del svojega prostega casa, energije, 

Naš kraj 
vcasih tudi bencina, denarja. Na daljavo tega obcutka žal ne moreš doživeti. 
Vse, ki ste ob branju zadnjih vrstic vsaj malo dvignili obrvi, vabim, da se vkljucite v kako društvo. Nekaj jih v naši obcini delu­je na visoki ravni, nekaj jih kot Sneguljcica caka na princa, ki jo bo zbudil. Vedno se­veda lahko nastane tudi še kako novo dru­štvo. Poskusimo. Placilo – v zadovoljstvu 
– caka. In tega na sreco nikoli ne zmanjka. 
Odlicen primer osebe, ki na aktiven na-cin deluje na razlicnih podrocjih, je opisal župan Igor Ahacevcic. Za nekaj misli sem prosil tudi samo dobitnico priznanja Slo­venske filantropije, Matejo Lohkar. 
Župan tokrat na svoji strani odgovarja na nekatera aktualna vprašanja in poja­snjuje potek številnih odprtih projektov na obcini. 
V majski številki je nekaj vec vsebin s podrocja cebelarstva. Razloga sta dva 
– praznovanje svetovnega dneva cebel in obeležitev 100-letnice Cebelarskega društva Dobrepolje. Davnega leta 1921 je bila namrec ustanovljena Cebelarska dru­žina Dobrepolje, ki se je kasneje preimeno­vala v Cebelarsko društvo Dobrepolje. Za­radi še vedno negotovih razmer, povezanih z epidemijo, je težko nacrtovati proslave, a cebelarji jo bodo po takrat veljavnih pri­porocilih in navodilih pristojnih izvedli v soboto, 19. junija. 
Na podlagi sprošcanj ukrepov pa bo v prihodnjem mesecu še nekaj drugih pri­reditev in dogodkov. Turisticno društvo Dobrepolje, ki je uspešno izpeljalo drugi pohod po mejah obcine, vabi že na tretje­ga. Obenem pa vse ljubitelje ekskurzij va­bijo tudi na poucno popotovanje. Obiskali boste kraje, kjer sta delovala naša rojaka Tone Kralj in Stane Keržic. 
Na dva dogodka vabijo tudi clani Go-barskega društva Štorovke Šentrumar. 13. 

Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. 
Naslednja številka 
Naslednja številka izide v cetrtek, 24. junija. Rok za oddajo prispevkov je 14. junij 2021. 
junija se lahko udeležite Primoževega po­hoda, nekaj dni kasneje pa tudi predavanja 
o gobah. 
Po zatišju v prejšnji številki si lahko tok-rat v rubriki Dan v podjetju preberete kar dve uspešni zgodbi z dveh zelo razlicnih podrocij. Za številne informacije obrtni­kom in podjetnikom pa je tudi tokrat pos­krbela njihova obmocna zbornica v Grosu­plju. 
V vrtcu in šoli je prav tako po številnih omejitvah v preteklih mesecih nekaj vec možnosti za obogatitvene dejavnosti. Sku­pina otrok iz vrtca je tako po dolgem casu odšla za nekaj dni na morsko dogodivšci-no, najmlajši so se posvecali tudi obeleže­nju svetovnega dneva hrane in podrocju trajnostne mobilnosti. 
Rubrika Slovenija praznuje 30 let tokrat ponuja razmisleke nekaj obcanov o sta­nju v naši državi po tridesetih letih ter o podrocjih, ki nas povezujejo in bogatijo. V naslednji, praznicni, številki, ki bo izšla dan pred dnevom državnosti, pa bomo (upam, da tudi z vašo pomocjo) pogledali v priho­dnost. Naj vas tudi na tem mestu povabim k sodelovanju. Kakšna želiš, da bo Slove­nija cez 30 let? 
V prihodnjih dneh bo padel zastor na nenavadno šolsko leto 2020/21. Vsem ucencem, dijakom in študentom želim uspešen zakljucek, njihovim staršem po­trpežljivost in pravo mero podpore, ucite­ljem pa dovolj energije in preudarnosti. 
Kljub sprošcanjem ukrepov za zajezitev epidemije vas vabim, da še naprej skrbimo, da se nadloga ne vrne. Bodimo odgovorni, do sebe in do drugih. 
Želim vam prijetno branje in uspešne tedne do naslednje številke. 
Urednik Bojan Novak 





Odlocitev je na naši strani 
Gospod župan, za nami so kar pe­stri tedni. Lepemu marcu je sledil muhasti in letos tudi zelo mrzli april, ki je marsikomu unicil predvsem le­tošnjo pridelavo sadja, nic kaj bolje pa ni niti v maju. Med velikonocnimi prazniki smo imeli tudi krajše obdob­je ustavitve javnega življenja, nato pa se je epidemija le nekoliko umirila in pocasi se vracamo v stanje brez vecjih omejitev življenja in združevanja. Ob tem pa vsak na svojem podrocju vlaga-mo napore v delo in ustvarjanje. Kako ste vi osebno in na obcini preživeli ta pestri cas? 
Res, epidemija se umirja, vendar kon-cana še dolgo ne bo. Kakor koli nas to že utruja, pa moramo vseeno spoštovati na­vodila stroke. Najvec je odvisno od nas samih, koliko se bo virus širil, koliko ga bomo znali oziroma hoteli vgraditi v svo­je vsakdanje življenje. Virusi bodo vedno naši sopotniki, zato bomo morali biti pri rahljanju ukrepov previdni in razumni. Vsekakor drži, da nas virus upocasnjuje in omejuje. Ampak ali nismo še ne tako dolgo nazaj na splošno govorili, kako je to življenje prehitro in kako premalo izkorišcamo možnosti racunalnikov? Si-cer pa, tako kot pravite, ta cas je pester in tako sem ga preživljal. Dela na obcini ne zmanjka nikoli. V prejšnji številki NK sem prebral, da nas je zdaj na obcini vec kot pod prejšnjim županom. Vendar to ne drži, prav toliko nas je kot ob zakljuc­ku mandata prejšnjega župana. 
Vec zaporednih številk našega gla­sila že opozarjamo na varstvo naše lepe narave. Tudi na tem podrocju se na nek nacin spopadamo z epidemijo smetenja. Zdi se, da se razmere, še po­sebno ob naših cestah, v zadnjem casu le nekoliko izboljšujejo. Videti je manj plastenk in plocevink, seveda tudi na racun ozavešcenih obcanov, ki za nev­zgojenci cistijo. Kakšno je »cepivo« za to vrsto epidemije? 
Ni izkljuceno, da je pojavljanje ved-no novih virusov tudi posledica našega slabega odnosa do stvarstva. Premalo cenimo to, kar smo prejeli. Ocitno smo slabi gospodarji in upravljavci dobrin, ki nam jih je ustvaril Bog. Veseli me, da je v naravi, ob naših cestah res opaziti precej manj odvržene nesnage. Hvale­žen sem vsakemu, ki odpadke odnese tja, kamor sodijo. Komunalno službo (zabojniki) imamo res odlicno urejeno, zato ni nobene potrebe, da kar koli od­vržemo v naravo. Še enkrat pa iskrena hvala vsem, ki ste sami odšli v naravo in pocistili v svojem okolju odmecke brezvestnih nevzgojencev. 
Ko sva že pri naravi, moram opozoriti na letošnjo pozebo, ki je mocno prizade-la naše ljudi zlasti v sadjarsko-vinorodnih okoljih. Tudi pri nas je pozeba unicila ali vsaj prizadela prakticno vse rastline. 
Zlasti je to vplivalo na opraše­valce, ki zdaj nimajo dovolj hra­ne, zato povabim vse, da malo manj pogosto kosite svoje vrtove, pustite rastlinam, da bodo razvile cvetove ter odigrale svojo vlogo in bodo opraševalcem ponudile ne­kaj hrane, vam pa veselje ob lepih cvetovih. Vsak lahko vsaj kancek pripomore k temu. Opraševalci so namrec bistveno pomembni za naše preživetje. 

Pomemben del prizadevanj obcine v tem mandatu gre protipoplavnim ukrepom. Mogoce se zdi v casu, ko ima-mo precej sušno obdobje, to podrocje 
manj pomembno, a kaj hitro se lahko spet znajdemo v težavah. Kako poteka priprava protipoplavnih ukrepov? 
Kljub temu da vecje povodnji, hvala Bogu, že nekaj let ni bilo, smo vseeno stalno ogroženi. Rašica veckrat potrka na vrata našega polja. Kar velikokrat pritece do Predstrug in se na sreco tam ustavi. Ta stalna ogroženost je spet v veli­ki meri posledica našega ravnanja. Zasu­li smo ogromno vrtac, celo požiralnikov, na vodnih strugah smo zgradili objekte, nestrokovno smo gradili vecje ali manj­še nasipe. Samo da gre od mene stran. Zdaj vem, da bo vse to težko popraviti, ker že slišim številna mnenja, kaj in kako bi bilo treba narediti, spet v smislu »stran od mene«. Ukrepi, ki jih je predlagal In-stitut za vode, so zdaj v presoji upravljav­cev prostora. Korona ocitno vpliva tudi na to podrocje dela in postopki pac ne potekajo tako hitro, kot bi si želeli. Že-lim si, da bi potem, ko bo prišlo do javne razprave, o predlogih strpno in argu­mentirano razpravljali. Ce bomo tudi iz tega poskusa izšli brez rezultata, potem verjetno še dolgo ne bo možnosti, da pri-demo do denarja, ki bo omogocil našo vecjo poplavno varnost. 
V lanskem letu je bila zgrajena prva faza osrednje cistilne naprave v Bruha­nji vasi. Kakšna je predvidena casov­nica nadaljevanja del in kdaj naj bi se prvi obcani prikljucili nanjo? 
Investicijski projekt KCN Bruhanja vas je zaradi lažjega zagotavljanja sredstev razdeljen na dve fazi in dve etapi. KCN v 
I. fazi zajema ureditev: vhodnega crpa­lišca, merilnika pretoka, upravne stav-be, peskolova, prezracevalnega bazena, zalogovnika za blato, zacasne deponije blata, UV dezinfekcije, merilnega jaška ter modularnih enot. Prva etapa I. faze se je izvedla v letih 2019–2020, druga se izvaja v letih 2020–2021. Z izgradnjo I. faze se bo na KCN že lahko cistila odpa­dna voda iz naselij Videm, Predstruge, Podgorica, Bruhanja vas (v teh naseljih je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno) in kasneje še drugih (najprej Kompolje in Podgora). Ker je KCN modularna, omo­goca nadgradnjo in z dograditvijo kana­lizacije po preostalih naseljih se bo ta z dodajanjem modulov v II. fazi postopno nadgrajevala. Vrednost opravljenih dela v prvi etapi investicije je okoli 1,6 mio EUR. Viri financiranja so poleg obcinske­ga proracuna še sredstva sofinanciranja ministrstva za gospodarstvo (povratna in nepovratna) ter okoljska dajatev. Ve-cina gradbenih del je zakljucena, letos sta predvidena vgradnja dela strojne in elektroopreme ter dokoncanje ureditve okolice. Zelo pomembno je, da je KCN Bruhanja vas zgrajena po zahtevah Arsa tako, da bo dosegala vse parametre ci-šcenja v takšni kakovosti (z mikrofiltra­cijo delcev, 24-urno UV dezinfekcijo, monitoringi, odstranjevanjem kemijskih onesnaževalcev idr.), ki bo zagotavljala izpuste z minimalnim vplivom na oko­lje, kar bo predvsem pomembno z vidika ohranjanja in varovanja habitata cloveš­ke ribice. 
Pred KCN Bruhanja vas, na koncu kanalizacijskega sistema Predstruge–Vi­dem–Bruhanja vas, bo zaradi možnosti poplav treba urediti še zadrževalni bazen visokih voda, ki bo ob vecjih deževjih za­držal odpadne vode in omogocil nemo­teno delovanje KCN. 
Pri novem vrtcu na Vidmu še ni ure­jena cestna infrastruktura. Kako dalec ste s pripravo rešitve in izvedbo? 
Zdaj je v pripravi projekt prometne ureditve okolice šole. Nacrtujemo, da bi letos uredili vsaj prvo fazo – cesto do konca vrtca. Drugi del do podgoriške kapelice pa naslednje leto. Je pa treba še nekaj stvari urediti pri športni dvorani. Predvsem prezracevanje, ki zelo moti okoliške prebivalce, ker je preglasno, treba bo urediti povezavo med šolo in dvorano, pa morda še kaj. Vsaka od teh stvari zahteva vec 10.000 €. Kar ni in ni konca teh stroškov. Škoda, ker moramo ta sredstva vlagati v stvari, ki bi morale biti dobro narejene že v osnovi. 
Nekaj casa je že, odkar smo se prid­ružili Skupni obcinski upravi 5G. Kako ste na obcini zadovoljni z delovanjem in sodelovanjem? 
S sodelovanjem in delovanjem SOU 5G smo zadovoljni, ker gre za ambicio­zno, prodorno in delovno ekipo. Da se ucinek takšnega dela še ne pokaže v ce­loti, je krivo to, da smo ravno zdaj v neko­liko »nesrecnem« obdobju, ko se koncuje financno obdobje 2014–2020, kjer so bila sredstva že porabljena oziroma razdelje­na, ukrepov novega financnega obdobja pa še ni. Drugi pomembni dejavnik pa je to, da je naša obcina tako zadolžena, da nima dovolj lastnih sredstev za pokri­vanje deleža, ki ga mora vložiti v projek­te. Vse stroške izvedbe je namrec treba pokriti najprej iz lastnih sredstev, šele potem pride povracilo vložka. Takoj po prvomajskih praznikih smo lahko preb­rali prispevek predsednika racunskega sodišca o zadolženosti naših obcin. Mi smo na petem mestu v državi, z dobrih 1100 € dolga na obcana. Odplacilo dolga nam tako pobere veliko mero razvojnih sredstev. 

Ob zakljucku pogovora se dotakniva še glavnih projektov in nalog, ki se jim boste na obcini posvetili v naslednjem mesecu. 
Še vedno se veliko ukvarjam z zak­ljuckom komasacije v Bruhanji vasi in Podgori, kar je administrativno in ca-sovno obsežno delo z nic financnega izplena za obcino, bodo pa koncno ljud­je iz tega dela polja imeli zemljiškoknji­žno urejene stvari. Na splošno je iz pre­teklosti ostalo veliko zemljiškoknjižno neurejenih zadev, veliko obljubljenih in neizpeljanih menjav zemljišc. Tudi v obrtni coni. Pa tudi veliko je prošenj obcanov za odkup obcinskih zemljišc in vsaj nekaj tega bomo letos izvedli. Tece­jo priprave na gradnjo cistilne naprave v obrtni coni (cakamo gradbeno dovolje­nje), tecejo tudi priprave na ureditev vo­dovoda in razsvetljave v Potiskavcu, kar nekaj casa terja tudi prodaja kabelske kanalizacije za širokopasovno omrežje v Ponikvah, v pripravi je projekt prenove ambulante na Vidmu, veliko casa vza-me tudi ukvarjanje z iskanjem rešitve za selitev lekarne v nove prostore. Na-daljevali bomo postopek projektiranja komunalne infrastrukture v zazidalnem nacrtu Predstruge, projektiranje nadalj­nje izgradnje kanalizacijskega omrežja (tukaj racunamo na pomoc sredstev iz EU), tudi na ureditvi okolice šole in vrt-ca bo treba delati, nekaj casa bo posve-cenega urejanju stvari pri športni dvo­rani. Posebej pa me veseli, da se nam je uspelo z zunanjimi partnerji dogovo­riti za uvedbo zdravstvene dejavnosti v Strugah, kar bi lahko bistveno vplivalo na poživitev življenja v tem delu obcine in bo omogocilo kakšno dodatno zapo­slitev in zaslužek tudi drugim prebival­cem. Pa tudi delo na pripravi izvedbe rekonstrukcije ceste v središcu Strug v sodelovanju z Ministrstvom za infra-strukturo RS bo potrebno. Zdaj smo v fazi zakljucevanja recenzije projekta, potem pa sledi še letos odkup zemljišc. Poteka tudi javni razpis za podelitev koncesije za primarno zdravstveno de­javnost v DSO sv. Terezije. Ce naštejem le nekaj vecjih zadev. 
Pred nami je pomembna obletnica – 30 let samostojne države. Se na obcini kaj posebej pripravljate na obeležitev? 
Naslednji mesec nacrtujemo odkri-ti spomenik bratoma Kralj, za kar še ne vem datuma. 24. junija, na predvecer praznika, bo proslava ob 95-letnici GD Kompolje. Na sam praznik, 25. junija, ob 19. uri pa nacrtujemo proslavo ob 30-letnici samostojne Slovenije, ki bo na Vidmu. Korona žal kroji delo tudi na tem podrocju, vendar upam, da nam bo le dovolila, da se srecamo in pocastimo ta naš pomembni praznik. Pridobitev lastne države Republike Slovenije je bila gotovo najsvetlejša tocka v zgodo­vini našega naroda. 
Hvala za pogovor. Srecno pri vašem delu. 
Hvala za vprašanja, vse dobro in srec­no tudi vam. Predvsem pa želim veliko srece in uspeha ucenem, ki zakljucujejo osnovno šolo ter dijakom na maturi. ¦ 



Mateja Lohkar dobila posebno priznanje za izjemno prostovoljsko udejstvovanje v lokalni skupnosti 
Slovenska filantropija je letos objavila osmi zaporedni razpis za izbor prostovoljke oziroma prostovoljca leta, zaposlenega v javni upravi. Razpis je veljal za delo, opravljeno v letu 2020 in prej. 
Igor Ahacevcic, župan 
Za prebivalce naše obcine velja, da se bolj neradi izpostavljamo, zato naši dosežki velikokrat ostanejo skriti širši javnosti, ceprav niso nic manjši, kot jih ustvarijo ljudje v drugih sredinah. Res smo velikokrat prevec skromni! Ko sem prejel ta razpis, sem ga na hitro prebral in zaprl. Cez cas pa sem zacel razmišljati 
o tem in se v mislih sprehajal med ljud-mi. Na koncu se mi je ga. Mateja Lohkar zdela pravi primer, ki bi se prav zlahka kosal z drugimi v državi. Zakaj? 
Mateja poklicno delo opravlja v vrtcu Ringaraja na Vidmu kot vzgojiteljica. Že desetletja je clanica pihalnega orkestra Godba Dobrepolje, clanica Prostovoljne­ga gasilskega društva Zdenska vas, tajni-ca Gasilske zveze Dobrepolje ter clanica župnijske Karitas. Ko je spomladi leta 2020 nastopila epidemija, je organizirala šivanje zašcitnih mask in jih tudi sama ka pomagala pri prevozu hrane iz kuhi-ni vseeno za to, kaj se godi okoli njega! veliko naredila. Kot vzgojiteljica v vrtcu nje v domu do rdece cone. Predvsem pa je lahko zgled v tem, kako otroke spodbuja k življenju v naravi in Dolga leta je bila predsednica vaškega moraš biti na svojem delovnem mestu pridelovanju zdrave hrane. Da bi stvar odbora Bruhanja vas, kjer si je zelo pri-dejaven in ne delaš le tistega, kar ti nalo­otroci videli neposredno, so na prostoru zadevala za aktivno sobivanje vašcanov, žijo nadrejeni, pac pa lahko tudi pri vsak­za vrtcem uredili ekovrt z zelenjavo, ze-kar ji je odlicno uspevalo. Uradno je to danjem delu daš od sebe vec in spodbu­lišci in jagodicjem, kjer otroci lahko uži-delo prekinila leta 2018, ko je bila izvo-jaš pozitiven odnos med sodelavci. vajo sadove narave v najbolj neposredni ljena v obcinski svet obcine, kjer spet Strokovna komisija Slovenske filan­obliki. Iz te ideje je zacela razvijati misel zavzeto dela kot predsednica odbora za tropije, ki je obravnavala vse prispele na organizacijo lokalne semenske banke, družbene dejavnosti. V tem okviru se za-vloge, se je na koncu odlocila, da Mateji katere razvoj je sicer upocasnil koronavi-vzema za vecjo oskrbo zavodov z lokalno Lohkar podeli posebno priznanje za rus, a se projekt kljub vsemu nadaljuje, le pridelano hrano, s posebno skupino pa izjemno prostovoljsko udejstvovanje v da z manjšimi koraki. išce možnosti, s katerimi bi naše mlade lokalni skupnosti. 
Pred zacetkom adventnega casa v letu privabili v življenje in delo lokalne skup-Mateja, iskrene cestitke ter veliko 2020, ko so bili vrtci zaprti, sta s sodelav-nosti. zdravja in veselja z delom v naši skup­ko pripravili adventne vencke za »svoje« Mateja je zaposlena in mati štirih ot-nosti. ¦ otroke, ki jih je vsem raznesla – vsakega rok, doma imajo tudi velik vrt in urejeno je obiskala na svojem domu. Za vse za-okolico. Ob vsem tem pa je še študirala poslene v zdravstvu in obeh socialnih in letos zakljucuje magistrski študij. Ob zavodih v obcini je v božicnem casu s vsem, kar dela, bi lahko marsikdo rekel, sodelavci Karitas pripravila darilne vrec-da je vse to nemogoce. Kot smo slišali in ke z doma izdelanimi piškoti, kar je za-brali v medijih v casu epidemije, nekateri poslenim veliko pomenilo. Zadnje dni poleg službe težko skuhajo še kakšen to-preteklega leta, ko je okužba s korono pel obrok. Mateja nam bi dejansko lah­prišla tudi v DSO sv. Terezije in je bilo ko bila zgled in motivacija. Koliko stvari treba prebivalce preseliti v rdeco cono v na razlicnih podrocjih je možno delati, športni dvorani, pa je spet kot prostovolj-ce clovek ljubi svet, ki ga obdaja. Ce mu 



Vse se zacne v družini 
S prejemnico priznanja za dosežke na podrocju prostovoljstva sva se pogovarjala o njenem delu in pogledu na delo za 
skupno dobro. 

Bojan Novak 
Gospa Mateja, najprej iskrene cestit­ke za priznanje Slovenske filantropije. Že župan v zgornjem prispevku opisu­je, na katerih podrocjih vse ste dejavni. 
Kaj vas žene, da posvetite toliko svo­je energije in sposobnosti za prosto­voljno delo v razlicnih organizacijah in kot posameznica? 
Prepricana sem, da se vse zacne v družini. Stari starši v Zagorici in pri Sv. Antonu so mi bili v ranem otroštvu kar precejšen zgled. Mama v Zagorici je bila šivilja in veliko, veliko je zašila zastonj. Za potrebe cerkve, zagoriške mackare nova oblacila in razna popravila. Nikoli je nisem videla jezno, bila je pripravlje­na tudi ponoci šivati, samo da je ustreg-la ljudem, bila je zelo topla in ljubeca ženska, mama. Ati je bil krojac in clan PGD Zagorica. Ker v Zagorici nismo imeli kmetije, smo s sestrami hodile po­magat grabit seno in listje k Trznarjevim. Na to pomoc in druženje pri njih imam prelepe spomine. Prav tako je bilo, ko smo se preselili k Sv. Antonu. Stari ata je bil clan Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani ter cerkovnik. Ker je presodil, da sem se sposobna nauciti zvoniti in pri­trkavati, me je hitro popeljal na to pot in še danes sem ponosna, da to znam. Še vedno ga imam pred ocmi, kako je vso to službo Bogu delal z veseljem, ljubeznijo in požrtvovalno. Velikokrat smo s sestra-mi hodile dol na vas pomagat kmetom 
– sorodnikom (grabit seno in listje, delat na njivah, pobirat krompir, lickat koru­zo, podajat opeko, rezat drva …). Oci me je popeljal tudi na godbeno pot, saj je zavzet clan godbe že vrsto let. Vcasih je bilo vec pomoci tudi med ucenci v šoli. Boljši ucenci smo ucili svoje sošolce, ce kakšne snovi niso razumeli in so potre­bovali dodatno pomoc. Tako smo že v šolskih klopeh imeli priložnost, da smo se urili v pomoci in empatiji do drugih ter spoznavali razlicnost, ki obstaja vse­povsod. Veliko sem posegala tudi po psi-holoških knjigah, in ce je bil le cas, sem prebirala cloveško psihologijo in tako še bolj zacutila ljudi, njihovo vedenje in medosebne odnose. Lahko recem, da sta mi bila prostovoljstvo in pomoc so-ljudem položena že v zibelko in sem ob starih starših in starših z njihovim zgle­dom in okoljem, ki je naklonjeno pro-stovoljstvu, rastla in se dodatno krepila. Prostovoljstvo cutim kot poslanstvo in mi da moc za naprej, vec kot daš, vec dobiš. Da si nekomu pomagal, polepšal dan, je božanski obcutek, obcutek zadovoljstva, srece. Pa tudi moto matere Terezije mi je zelo blizu: »Daj prisrcno in brezplacno pomoc najrevnejšim!« 

Kot prostovoljka in clanica razlicnih društev se srecujete z drugimi podob-no mislecimi ljudmi. Kako s svojimi ocmi ocenjujete pripravljenost ljudi, da svojo energijo, znanje in sposob­nosti namenjajo za skupno dobro, za razvoj posameznih skupin, za pomoc posameznikom? Kako je s tem v naši obcini? 
Ker delujem v kar nekaj prostovoljnih društvih, menim, da imamo v svoji ob­cini veliko prostovoljstva in cuta do so-obcanov in svoje skupnosti. Pomemben vidik uspeha in sodelovanja v društvih je, kdo to društvo vodi. Mora biti energi-cen, spoštljiv in predan vodja. Kolikokrat te cas baše, pa si vseeno vzameš cas za potrebe ljudi. Kolikokrat oz. vsakokrat gasilci nesebicno priskocijo na pomoc, ali je to petek ali svetek, bodisi podnevi bodisi ponoci. Pri tem pa se tudi veliko izobražujejo in svoje znanje skrbno in zavzeto delijo na mlajše clane. Tudi pri godbi je podobno. Koliko ur godbeniki vložimo v to, da nato zvoki inštrumen­tov, godbe razveseljujejo vas obcane in napolnijo vaša srca. Koliko nedeljskih dopoldnevov preživimo godbeniki na vajah in se ucimo skladbe, ki vam po­lepšajo dan, prireditve, veselice, osebne praznike, verske obrede in razlicna obe­ležja. Pri Karitas je pomoc usmerjena v pomoc družinam in posameznikom v stiski, ko osamljenim podariš toplo be-sedo ali pa jih samo poslušaš. Pri Kari-tas so usposobljeni in srcni sodelavci, ki svoje delo opravljajo iz ljubezni do socloveka v stiski. Tukaj je tudi turisticno društvo, kjer njihovi clani veliko casa in dela vložijo v promocijo naše obcine in poskrbijo, da naši obicaji, tradicija in de­dišcina ne bodo šli v pozabo. Tukaj je pa še veliko posameznikov, ki želijo predati svojo moc, cas, znanje in energijo v našo skupnost za dobrobit vseh nas. Žalosti pa me, da se Kulturno društvo Dobrepolje ne postavi na pot, kjer je bilo vcasih, ker ce ni kulturnega življenja v neki skup­nosti, se to kaže na vseh podrocjih. Torej vse nas povezuje nekaj skupnega, pripa­dnost ljudem in skupnosti. 


Župan pomenljivo piše, da se zelo težko odlocamo, da podobne svetle primere, kot je vaš, pokažemo širši javnosti. Smo res prevec skromni in dobrih zgodb oziroma svetlih zgledov ne znamo deliti? Videti je namrec, da kakšne (ponavadi nepreverjene) slabe novice in afere lažje delimo … 
Vsekakor je lažje jamrati, stokati, tar-nati in kritizirati. Jaz se od takih ljudi po navadi distanciram, ker ne želim, da me potegnejo v svoj svet, svet negativizma, sebicnosti in vcasih tudi sovraštva. Vca­sih pa prevlada tudi nevošcljivost in se hitro poskrbi, da dobre zgodbe ne zagle­dajo belega dne, jih skrivamo, s tem pa prevladajo slabe in nam škodljive infor­macije ali zgodbe. Vcasih so rekli, da je skromnost lepa cednost, in nekaterim se je te rek kar prilepil na um in se težko izpostavljamo in v sebi menimo, da nas bo okolica vseeno opazila, ce pomaga-mo socloveku in delujemo v skupnosti. Vsekakor pa vsi prostovoljci delamo to z veseljem, nevsiljivo, spletamo drago­cene vezi in se med seboj povezujemo. Mogoce namig, da se v glasilu Naš kraj mesecno objavljajo dogodki in ljudje, ki prostovoljno delajo. Imamo pa tudi župana, ki ceni prostovoljstvo in ga tudi prepozna. 
Na katerih podrocjih svojega razpr­šenega delovanja cutite najvecje po­manjkanje ljudi, ki bi lahko pomagali? 
Kje bi potrebovali najvec pomoci po­dobno dejavnih obcanov? 
Mogoce bi delali vec na tem, da tudi mladino vkljucimo in jih spodbudimo k prostovoljstvu. Nekateri so že dejavni na tem podrocju, drugi bi pa lahko še pris­topili. Malo me je negativno presenetilo, da se niso odzvali potrebi po pomoci v casu epidemije covida 19. Mogoce bi moralo biti vec medgeneracijskega po­vezovanja. Pa tudi ce kaj prostovoljno narediš, nekaj za vas ali skupnost, ne more nobenega nic stati, odtrgaš si le košcek casa v svojem navidezno že tako natrpanem urniku. Je pa to odlicna pri­ložnost, da se vas povezuje, skupaj drži, se druži, in na koncu je tudi kaj nareje­nega v skupni moci za skupno dobro. Je pa tudi korona prispevala k temu, da je nekatere še bolj osamila in jih naredila še bolj toge in pasivne. Toda vedno mo-ramo gledati pozitivno naprej in verja­mem, da bo zgodb s prostovoljsko noto še vec in bodo bogatile in povezale našo skupnost. 
 Hvala za vaše odgovore. Srecno pri vašem delu še naprej! ¦ 



Nevladne organizacije osvajamo vrhove 
Gibanje koristi! Osvoji vrh, se slikaj in skupaj s svojo NVO osvoji nagrado! 
Ana Gregoric, za Sticišce Središce 
Na Zavodu Nefiks se vse bolj zavedamo pomembnosti starega pregovora »Zdrav duh v zdravem telesu«. Po izzivu, ko smo se peš odpravili okoli sveta, smo se na Sticišcu Središce, sticišcu nevladnih or-ganizacij (NVO) osrednjeslovenske regi­je, odlocili, da se povzpnemo še v višave in osvojimo vrhove svoje regije. Tako smo se povezali s Planinsko zvezo Slo­venije, odborom Planinstvo za invalide/ OPP in podjetjem Decathlon, da bomo skupaj širili glas o akciji osvajanja vrhov in pozitivnih ucinkih hoje v planine. 
Pridružite se drušcini organizacij, ki bodo osvajale vrhove. Izkoristite pobudo za team building in malce zdravega tek­movanja med svojimi zaposlenimi, pro-stovoljci, družinskimi clani in prijatelji. 
Med 15. majem in 25. junijem se odpravite na cim vec vrhov znotraj osrednjeslovenske regije, na vrhu na­redite fotografijo in jo skupaj s podat­ki (ime vrha, datum, ime organizacije) pošljite na naš elektronski naslov stici­sce@nefiks.si. Osvojeni vrhovi so obja­vljeni na skupnem zemljevidu (https:// sticisce-sredisce.si/nevladne-organiza-cije-osvajamo-vrhove/). Vse sodelujoce nevladne organizacije (društva, zasebni zavodi in ustanove) bodo ob zakljucku akcije prejele prakticno darilo, nevla­dna organizacija, ki bo osvojila najvec vrhov, pa bo nagrajena s prav posebno prakticno nagrado podjetja Decathlon. Vabljeni k sodelovanju! 

Projekt sofinancira Ministrstvo za jav-no upravo iz Sklada za NVO. 
Suzana Tahiri, vodja trgovine De­cathlon na Rudniku, pa je povedala: »S sodelovanjem pri tem projektu želimo pokazati, da je pohodništvo lahko do-stopno vsem, ce le imamo malo moti­vacije. Spodbuditi želimo vse generaci­je, da se odpravijo v hribe, lahko so to daljši ali krajši pohodi, lahko osvajamo manjše hribe ali pa tiste malo vecje. Gre za vrsto športa, kjer ne krepimo samo svojega telesa, ampak tudi svoj um, saj so hribi idealni prostor, kjer lahko izklo­pimo misli, pozabimo na vse skrbi in se ponovno napolnimo z energijo.« ¦ 


Drzne tatvine v vaših domovih 
Policisti pogosto obravnavamo drzne tatvine iz stanovanjskih hiš, ki jih storilci opravljajo na zelo prefinjen in pretkan nacin, oškodovance pa zavedejo do te mere, da pretece kar nekaj casa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. Ker so ljudje, obicajno gre za starejše obcane, še vedno premalo previdni ali pozorni do neznancev, ki pridejo na njihove 
domove in jih ogovorijo, ne bo odvec nekaj opozoril – v nadaljevanju. 
Andrej Žgajnar, pomocnik komandirja policijske postaje 
Policisti se ob prijavah takšnih dejanj srecujemo s težavo, da oškodovanci šele cez cas, na primer vec ur, ugotovijo, da so bili okradeni. Prav tako ne znajo dobro opisati storilcev, saj so ti z žrtvijo vzpostavili nek prijazen odnos in zau­panje. Poleg tega oškodovanci, dokler ne opazijo, da so bili okradeni, v vecini primerov že »pospravijo« prostor, kjer so delovali storilci, s cimer spremenijo kraj dejanja in unicijo morebitne sledi. 
Obcanom svetujemo, naj imajo svo­je nenapovedane »obiskovalce« ves cas pod nadzorom in naj jih brez potrebe ne vabijo v stanovanjske prostore. Ob od­hodu od doma, cetudi »stopijo samo za vogal«, naj hišo vedno zaklenejo, kljuc pa vzamejo s sabo. 
Ce se osebe izdajajo za serviserje, iz­vajalce raznih del ipd., jim svetujemo, naj vedno zahtevajo na vpogled iden­tifikacijsko izkaznico ali delovni nalog. Ob tem naj bodo pozorni tudi na videz oseb (njihova oblacila, govor, morebitne posebnosti) in na vozilo, s katerim so se te osebe pripeljale (znamka, barva, tip in registrska številka vozila). 
Ce kljub previdnostnim ukrepom ven­darle postanejo žrtev kaznivega dejanja, priporocamo, da takoj obvestijo policijo na št. 113 ali najbližjo policijsko postajo. Prav tako naj poklicejo policijo, ce zazna­jo pojav neznanih oseb in vozil in se jim njihovo vedenje ali zadrževanje na do-locenem kraju zdi sumljivo (ce neznanci na primer opazujejo objekt). Ce želijo ostati anonimni, pa lahko poklicejo tudi na anonimno številko policije 080 1200. 



Kako delujejo drzni tatovi? 
• 
Tatovi obicajno delujejo v skupinah, najveckrat dopoldne, njihove žrtve pa so pogosto starejše osebe na osamlje­nih krajih. 

• 
Storilec vas z raznimi pretvezami za­moti s pogovorom (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomu­nikacijskega podjetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in vas poskuša zvabiti iz hiše. 

• 
Vašo odsotnost ali nepozornost med-tem izkoristijo drugi tatovi. Vstopijo v vaš dom, pregledajo notranjost ter kradejo denar in vrednejše predmete, na primer nakit. Storilci nato zapustijo hišo, tisti, ki vas je zamotil, pa se vlju­dno poslovi in odide. Najveckrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. 


Kako ukrepati, da ne postanete žrtev tatov? 
• Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko števil­ko 113. 
• 
Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite vecjih vsot denar­ja. 

• 
Neznancev ne spušcajte v svoj dom. 

• 
Pogovor z njimi opravite na varni raz­dalji (skozi okno, z balkona ipd.). 

• 
V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepricanje, da niste sami doma. 

• 
Na pojav takšnih oseb opozorite so-sede. 

• 
Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luc in se dogovo-rite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. 


Kako ukrepati, ce vendarle postanete žrtev tatov? 
• 
Obvestite policijo na telefonsko števil­ko 113. 

• 
Zapomnite in zapišite si cim vec po­datkov o tatovih (opis zunanjega vide­za, uporabljeno vozilo, smer odhoda ipd.). 

• 
Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi, in ne premi­kajte predmetov, s katerimi so bili ti v stiku. ¦ 






Praznovanje cetrtega svetovnega dne cebel 
20. decembra 2017 je Generalna skupšcina Združenih narodov v New Yorku, na pobudo Slovenije, 20. maj razglasila za svetovni dan cebel. S tem se je koncal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je zacel v letu 2014. Razglasitev je za 
Republiko Slovenijo pomenila pomembno diplomatsko zmago. 
Dr. Peter Kozmus, podpredsednik svetovne cebelarske organizacije Apimondia 
Prvo praznovanje svetovnega dne cebel je bilo organizirano v Žirovnici na Go-renjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, najvecji cebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje SDC. 
Od razglasitve naprej se za praznova­nje SDC odlocajo številne organizacije in razlicna združenja po celem svetu. Glav­ne dejavnosti, povezane s praznovanjem svetovnega dne cebel, usklajuje Ministr­stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no RS ob sodelovanju s Cebelarsko zvezo Slovenije, ki sta v ta namen vzpostavila delovanje spletne strani www.worldbe­eday.org, na kateri so zbrane koristne informacije, povezane s praznovanjem. 
Na mednarodnem podrocju prazno­vanje SDC spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu ob sodelovanju z mednarodno cebelarsko organizacijo Apimondio. 
Tudi letos naše dejavnosti mocno kroji širjenje koronavirusa, zato v zvezi s praznovanjem SDC ne bodo organizirani dogodki, bo pa zaradi tega vec dejavno­sti potekalo s pomocjo medijev, spletnih javljanj in razlicnih objav na družbenih medijih, da bodo informacije cim bolj dosegljive širši javnosti. 
Glavni namen SDC ni praznovanje, ampak predvsem ozavešcanje širše jav­nosti: 
1. 
Cebele in drugi opraševalci so izredno pomembni! 

2. 
Cebele so v zadnjem obdobju na veli­ko podrocjih ogrožene! 

3. 
Kaj moramo kot skupnost in posa­mezniki narediti v prihodnosti, da bomo cebele ohranili v prihodnje! 


Nabor dejavnosti za boljše preživetje cebel: 
• sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na spletni strani CZS); 

• 
v okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) sejemo, sadimo medovite rastline; 

• ohranjanje travnikov z vecjo pestrostjo rastlin; 

• 
setev travnikov z medonosnimi rastli­nami; 

• 
košnja cvetocih rastlin po cvetenju; 

• 
nakup medu in drugih cebeljih pridel­kov pri najbližjih cebelarjih; 

• 
moralna podpora cebelarjem; 

• odstop primerne kmetijske lokacije za zacasno ali trajno namestitev cebel; 

• 
zmanjšana uporaba cebelam škodlji­vih pesticidov; 

• 
mulcenje cvetocih rastlin v sadovnja­kih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi. 


Nabor ni dokoncen, vseeno pa lah­ko vsakdo najde ideje, kaj lahko naredi dobrega za cebele in druge opraševalce. Ob tem pa moramo še vedeti, da s tem, ko pomagamo cebelam, pomagamo tudi drugim organizmom in ne nazadnje tudi ljudem. Cebele namrec za dober razvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske pogoje kot ljudje. Cist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženos-ti. Takšno okolje pa je tudi bolj zdravo za življenje ljudi. 
Bodimo odgovorni, varujmo okolje in tudi sami bomo živeli v boljšem in pred­vsem bolj zdravem okolju! ¦ 





PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE. Na www.ooz-grosuplje. si preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje. 
• Usposabljanje iz varstva pri delu, 
sreda, 16. junija 2021, ob 15.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. 
• Brezplacno SPLETNO individualno »DAVCNO IN RACUNOVODSKO SVETOVANJE« s Tadejo Bucar, dav-cno svetovalko na OZS, v petek, 18. junija 2021. 
RAVNANJE Z EMBALAŽO PO NO­VEM: Vlada je 8. aprila sprejela novo Uredbo o embalaži in odpadni em-balaži. Nova uredba ukinja kolicinski prag 15 ton embalaže, uvaja možnost dogovora z družbo, ki ima pravico rav­nati z odpadno embalažo, in placila pavšala, ce imate manj kot eno tono embalaže, prinaša pa tudi spremem-be v sistemu ravnanja z odpadno em-balažo. Ne spreglejte, ce na trg dajete embalažo! Z uredbo se na podrocju embalaže ureja proizvajalceva razširje­na odgovornost za embalažo (PRO). Na novo je doloceno, kdo vse je proizvaja­lec, ki daje embalažo na trg v RS in ima obveznosti PRO, ter kdo in kdaj se šteje, da je embalaža dana na trg v Sloveniji. Proizvajalci ne bodo vec samo placevali stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ampak bodo imeli organizacijsko ob-veznost zagotoviti predpisano ravnanje za vso odpadno embalažo, ki nastane na ozemlju RS, in financno obveznost placati predpisane stroške teh ravnanj. Hkrati se poenostavlja ravnanje za tis-te, ki na trg dajejo malo embalaže (do 1000 kg) – uvaja se možnost dogovora oz. sklenitve pogodbe z eno od družb za ravnanje z odpadno embalažo in s tem vkljucitve v shemo ravnanja z odpadno embalažo. 
Kdo je zavezanec za ravnanje z em-balažo? Proizvajalec je vsaka pravna 

oseba in samostojni podjetnik posame­znik s sedežem v RS, ki daje embalažo na trg v RS in ustreza opredelitvi embalerja, pridobitelja embaliranega blaga, proi­zvajalca ali pridobitelja embalaže, ki se uporablja za embaliranje ali pakiranje blaga na prodajnem mestu. Poleg tega je kot proizvajalec prvic opredeljeno tudi tuje podjetje, ki prodaja embalirano bla-go neposredno koncnemu uporabniku, torej potrošniku ali drugemu zadnjemu uporabniku embaliranega blaga, prek sredstev za komuniciranje na daljavo. Za proizvajalca se ne šteje pridobitelj embaliranega blaga za lastno uporabo, to je tisti, ki embalirano blago pridobi­va ali uvaža izkljucno za lastno uporabo. Prav dajanje embalaže na trg je pogoj, da se gospodarski subjekt opredeli za proizvajalca, ki mora izpolnjevati pred­pisane obveznosti PRO. Ko pridobitelj embaliranega blaga za lastno uporabo zavrže odpadno embalažo tega blaga, mora s to odpadno embalažo ravnati na nacin, kot je to predpisano za koncnega uporabnika. Ker se torej tudi ta odpad­na embalaža pojavi v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, mora pridobitelj embaliranega blaga za lastno uporabo, ce njegov tuji dobavitelj ne prevzame obveznosti proizvajalca, kljub izlocitvi iz opredelitve proizvajalca, placati družbi za ravnanje z odpadno embalažo pred­pisani del stroškov opravljenih storitev ravnanja z odpadno embalažo. V ta na-men mora skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo. 
Za proizvajalce, ki se odlocijo za skup-no izpolnjevanje obveznosti PRO, se s tem predlogom ukinja letno porocanje ministrstvu o dajanju embalaže na trg v RS. Ukrep pomeni ukrep zmanjševa­nja upravnih bremen. Namesto njih bo ministrstvu štirikrat letno te podatke sporocala izbrana družba za ravnanje z odpadno embalažo, ki jih pridobiva od proizvajalcev za namen obracuna emba­lažnine. 
Ne pozabite skleniti pogodbe z DROE! Nova uredba torej vsem podje­tjem, ki dajejo na trg RS izdelke v em-balaži, nalaga obveznost ravnanja z em-balažo. To med drugim pomeni, da se morajo vkljuciti v shemo ravnanja z od­padno embalažo, kar storijo s sklenitvijo pogodbe z eno od družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). V tem pri­meru ste morali v obdobju uveljavitve nove uredbe (do 24. 5.) skleniti pogod­bo z eno od DROE. Seznam DROE lahko najdete na spletni strani Agencije Repu­blike Slovenije za okolje. Ta obveznost velja za vso embalažo ne glede na upo­rabljeni embalažni material in ne glede na kolicino. Torej vam embalaže ne bo treba tehtati. Temu bodo sledila placila stroškov embalažnine, za letne kolicine embalaže do 1000 kg pa se družbi za rav­nanje z odpadno embalažo lahko placa pavšalni znesek. 
DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprecevanje širjenja koronavirusa možen samo s predhodnim dogovorom. Vsa komuni­kacija poteka po elektronski pošti, ooz. grosuplje@ozs.si, in po telefonu, 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na sple­tni strani OZS, www.ozs.si, pod zavih­kom KORONAVIRUS. 
Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje 



Ob izidu majske številke Našega kraja smo manj kot mesec dni oddaljeni od 30. obletnice zgodovinskih trenutkov, v katerih smo dobili svojo državo. Tokrat sem vas povabil k razmišljanju o pogledu na današnje stanje v državi in na cilje, za katere naj bi si Slovenci prizadevali v prihodnje. Še posebej sem k razmišljanju in oddaji prispevkov povabil svetnike našega obcinskega sveta in nekaj razmišljanj si lahko preberete v prispevku. Veseli smo lahko tudi odlicne likovne interpretacije naše obcanke Mojce Gacnik, ki je gotovo ne smete prezreti (Bojan Novak). 
V junijski številki bomo še zadnjic pripravili prilogo Slovenija praznuje 30 let. Vabim vas k sodelovanju in razmišljanju na temo: 
Kakšna naj bo moja Slovenija cez 30 let? 
Lahko se izrazite literarno (približno 1000 znakov) ali likovno. 
Prispevke pošljite na elektronski naslov (nas-kraj@dobrepolje.si) ali po navadni pošti (na Obcino Dobrepolje). Lahko se obrnete tudi na urednika in našli bomo nacin, da vaš izdelek objavimo. 
Sodelujte in ustvarjajte praznicno številko Našega kraja! 


Vrnimo Sloveniji življenje 
Anton Jakopic 
Spomin na zgodovinski plebiscit in cas okoli osvobajanja me še zdaj navdaja s posebno evforijo. Današnji cas pa me žal ne. Ne zavedamo se, da živimo tako dobro, kot nismo živeli še nikoli do se­daj. (Zelo verjetno je, da bo epidemija marsikaj postavila na glavo.) Zelo me moti nostalgija nekaterih po stari »Jugi« in celo po starem sistemu. Ne zaveda-mo se, da bi mnogo slovenskih fantov izgubilo življenje v balkanskih morijah, ce bi ostali v skupni državi. Kljub temu je med nami polno nejevolje, godrnja­nja, nemoci za sodelovanje in strpno pogovarjanje. Skoraj v celoti so zamrli nacionalni ponos, cut za skupnost, za sodelovanje. Kje je duh iz Ipavceve pe­smi Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala? 
V šolah ni nobene nacionalne, niti državljanske vzgoje. Prerekamo se o vseh mogocih neumnostih in teorijah. Vse, cemur smo vcasih rekli prav, je se­daj narobe. Ego je prevladal, nihce noce nic potrpeti, namesto trdnih družinskih skupnosti ustvarjamo »zacasna partner-ska razmerja«, staramo se in polnimo domove za ostarele, bojimo se otrok, nocemo se porocati. Obiskati je treba vse koticke sveta, samo da bo meni dob-ro, ne bojimo se vec ne Boga ne hudica. Ob tem pa neprestano poslušamo o iz-


Vse najboljše, Slovenija 
Janko Nose 
30 let pomeni prehod iz mladosti v sre­dnja – zrela leta. Naj bo tako tudi z našo državo in državljani. Prevzeti bo treba odgovornost za naše ravnanje, kajti po­sledice naših dejanj bodo cutili naši ot­roci in vnuki – tudi mi sami na stara leta! 
Ko se ozrem nazaj, sem ponosen! Po-gum in enotnost, da smo se skoraj brez orožja uprli eni najmocnejših armad v Evropi in jo uspešno nagnali iz Slovenije, ter inteligenca, s katero je bilo to izvede-no … Koliko je takih primerov v svetovni zgodovini? 
Povezali smo se s podobno mislecimi in smo del skupnosti s trgom pol mili­jarde ljudi in slovenšcina je eden izmed uradnih jezikov te polmilijardne skup­nosti. 
gorelosti, o psihicni težavah itd. Vcasih imam obcutek, kot da hocemo za vsako ceno izumreti. Kot narod tudi izumi­ramo. Leta 1980 smo imeli v Sloveniji 
30.000 rojstev, leta 2020 pa 17.000, ob skoraj 23.000 smrtih in 7000 namernih splavih. Ce tega nismo sposobni za­ustaviti, bomo že cez 50 let Slovenci v Sloveniji v manjšini. Potrebujemo torej novo osamosvojitev, in sicer osamosvo­jitev od samega sebe, od zagledanosti v svoj prav in svojo komodnost. Potrebu­jemo širino duha, veselje do življenja in posluh za socloveka. Vrnimo Sloveniji življenje. Vsi, ki se tega zavedamo, lah­ko na tem nekaj naredimo. Zacnimo pri sebi! ¦ 
Uspehi naših znanstvenikov, gospo­darstvenikov, kulturnikov, športnikov … so spremenili odnos do Slovencev. Še pred dobrima dvema desetletjema so nas na poslovnih sestankih v Nemciji obravnavali kot tretjerazredne, pred dob-rim desetletjem sem slišal od nemškega partnerja, ki je razlagal kupcu: »Veste, ta robotska celica je narejena v Sloveni­ji, ampak morate vedeti, to ni Poljska; kvaliteta je enaka nemški, samo cena je ugodnejša!« Pred petimi leti sem od poslovnega partnerja iz Nemcije dobil sporocilo z uvodom: »Dober vecer, gos-pod Nose.« V slovenšcini! Danes nas v Nemciji in drugod obravnavajo kot ena­kovredne. Nismo še druga Švica, ampak tudi Švica je potrebovala stoletja, da si je pridobila sedanji ugled. 
Seveda ima to tudi svojo ceno: dese­tletja negativne selekcije na vodilnih po­ložajih podjetij, bank, državne uprave … 
so ob vstopu na evropski trg pustila po­sledice v množici propadlih ali prodanih podjetij. Precej negativne selekcije se je žal ohranilo in se še ohranja v javnem sektorju, tudi v naši obcini. Še vedno pa je tudi v javnem sektorju vecina, ki svoje delo dojema kot poklic in delo tako tudi opravlja. 
Ne bo nas rešil veliki vodja (ne Janez ne Tito), demokracija pomeni, da vsak nosi svoj delež odgovornosti. Že iz nazi­va je jasno, da so ministri samo služab-


Pesmi združujejo Slovenijo 
Martina Strnad 
Leta 2009 je bil na MMC RTV SLO ob-javljen intervju s Pop Designom. Med drugim so zapisali: 
»Na novo ste posneli 'patriotsko' pe­sem Zate Slovenija. Zakaj ste se jo odlo-cili 'potegniti iz naftalina'? 
Ta pesem je nastala v casu, ko je po­tekala vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991. Prav med samo vojno smo mi delali v studiu, in takrat je bilo v zraku ogromno domoljubnega naboja, ki ga v današnjih casih vsi zelo pogrešamo. Od­locili smo se, da je zdaj pravi cas, da v ob-dobju negotovosti, ko vsi ljudje išcemo neko pripadnost, neki obcutek varnosti, povemo na glas, da smo ponosni, da smo Slovenci. Poudariti smo želeli tudi, da Slovenci premalokrat stopimo skupaj. S skupnimi mocmi, s ponosom, s samo­zavestjo lahko premagamo veliko vec ovir, kot si mislimo.« 
Sedaj smo leta 2021, duh pripadno­sti pa še vedno marsikoga ni dosegel. Menda pesem združuje. Vsaka v svojem stilu, a z mocnim sporocilom: 
niki ljudstvu in predsednik vlade je zgolj prvi služabnik. Ja, dragi obcani, ce ga kje srecate, je vaša pravica, da od njega zah­tevate, naj vam pridrži vrata. In poslanec še nikoli ni bil vec od njega, ki ga pošilja! To vse velja tudi za župana in svetnike. Zato je cas, da se zacnemo obnašati kot gospodarji na svoji zemlji in od svojih služabnikov zahtevamo, naj odgovorno opravljajo svoje delo! 
Bog te živi, Slovenija! ¦ 


+/- SLO 
Hej, Slovenija! S tabo danes je spet prekrasen dan. Zate, Slovenija, rad živel bi še, a mogel bi umreti le zate. (Pop Design) 
Oj, mati moja domovina, ljubezen moja ti edina, Bog cuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te! (S. Gregorcic) 


Likovno delo ponazarja tiste dejavnike, ki našo narodno zavest dvigujejo (delavnost, slovenska narodna glasba, solidarnost, šport, prostovoljno gasilstvo), in na drugi strani dejavnike, ki jo rušijo (zavist, nepoštenost, neenostnost). 
Mojca Gacnik 

Delovni cas pomembnih služb, ustanov 
ZDRAVNIŠKA OSKRBA 
Ordinacijski cas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, cetrtek popoldne, petek dopoldne. 
Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). 

ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba 
Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. 

ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) 
Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 13.00 do 19.30 Sreda: 7.00 do 13.30 Cetrtek: 7.00 do 13.30 Petek: 7.00 do 13.30 Narocanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net.  

Obcina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, objavlja 
Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov ljubiteljske kulture v Obcini Dobrepolje za leto 2021. 
Rok za oddajo prijav je 28. junij 2021. 
Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani Obcine Dobrepolje, https://www.dobrepolje.si/ Razpisi, Aktualni razpisi in objave. 

ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA 
Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. 

LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM 
Ponedeljek in cetrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. 

FIZIOTERAPIJA KRAJNC 
www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. 

OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE 
Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00 Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00 Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. 

KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) 
Od ponedeljka do petka: 8.00–18.00. 

KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM 
Delovni cas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 8.00 do 15.00 Sreda: 12.30 do 19.00 Cetrtek: 11.00 do 15.00 Petek: 12.30 do 19.00 www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. 

ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA 
Torek: 18.00 do 20.00 

Obcina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, objavlja 
Javni razpis za sofinanciranje športnih programov za leto 2021. 
Rok za oddajo prijav je 18. junij 2021. 
Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani Obcine Dobrepolje, https://www.dobrepolje.si/ Razpisi, Aktualni razpisi in objave. 


POŠTA VIDEM 
Ponedeljek in sreda: 14.00–18.00. Torek, cetrtek in petek: 9.00–14.00. Sobota: 9.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. 

KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM 
Od ponedeljka do petka: 7.00–17.00. Sobota: 8.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. 

POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) 
www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. 

KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠC, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA 
Pogrebne storitve Novak 
Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. 
SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: 

PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. 

MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. 

MEDOBCINSKO REDARSTVO 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. 

Obcina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, objavlja 
Javni razpis o sofinanciranju programov in projektov na podrocju turizma v Obcini Dobrepolje za leto 2021 in 
Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Dobrepolje za leto 2021. 
Rok za oddajo prijav je 9. julij 2021. 
Javni razpisi in razpisna dokumentacija so dostopni na spletni strani obcine, http://www.dobrepolje. si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. 



Uspehi Glasbene šole Grosuplje na spletnih tekmovanjih 
Glasba ne pozna meja, pa tudi ne ovir. Kljub spremenjenim pogojem zaradi nastalih zdravstvenih razmer je bilo v pomladnem casu uspešno izvedenih nekaj zelo obiskanih, tako domacih kot mednarodnih, glasbenih tekmovanj. V aprilu so se dveh udeležile tudi ucenke Glasbene šole Grosuplje. 

Nina Kaufman (za Glasbeno šolo Grosuplje); foto: Robert Petric 
Na mednarodnem tekmovanju World Open Online Music Competition, ki slovi kot spletno tekmovanje z najdaljšo tra­dicijo, se je uspešno predstavila ucenka klavirja Marija Žgajnar z mentorico Tjašo Fišer. Dosegla je 78,33 tocke in s tem III. nagrado. Njen tekmovalni posnetek si lahko ogledate na https://musiccompe­tition.eu/zgajnar-marija/. 
Na spletnem Mednarodnem tekmo­vanju Celeia 2021 sta v disciplini citre, v 
I. kategoriji, zelo uspešno nastopili Juli-ja Koritnik in Emilia Czuba z mentorico Neli Zidar Kos. 
Emilia Czuba je zasedla drugo mesto z 98 tockami, Julija Koritnik pa je prejela absolutno število tock (100) in zasedla prvo mesto! Obe sta za svoj trud prejeli zlato priznanje. 
Ucenkam, mentoricama in staršem iskreno cestitamo za velik uspeh! ¦ 


Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje 
Tel.: 01/786 71 40 Elektronska pošta: sikvidem@gro.sik.si 

V okviru nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so krajevno knjižnico Dobrepolje ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov obiskali ucenci 7. razredov OŠ Dobrepolje in podružnicne šole Struge v spremstvu šolskega knjižnicarja Mateja Kalana ter uciteljic Eme Sevšek, Renate Pelc in Polone Otonicar Pajk. (Obisk ucencev 7. a razreda bo potekal ob koncu meseca maja.) 
Jasmina Mersel Šušteršic 

Gre za vseslovenski projekt spodbujanja bralne kulture, katere­ga osrednji namen je osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju knjižnic. Pri izvedbi projekta »Ras­tem s knjigo« sodelujejo Javna agencija za knjigo, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižnicarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana, Zavod RS za šolstvo, Združenje splošnih knjižnic, Sekcija šolskih knjižnic pri ZBDS in Društvo slovenskih pisateljev. 
Ucenci so se na ob posebej za to priložnost organiziranem obisku splošne knjižnice, ki je vkljucen v letni delovni nacrt slovenskih osnovnih šol, seznanili z dejavnostmi, ki jih knji­žnica Dobrepolje opravlja, gradivom in informacijskimi viri, elektronskimi viri, podatkovnimi bazami, mladinskim lepo­slovjem … Preiskusili so se v samostojnem iskanju gradiva ter spoznali katalog COBISS in Moj COBISS, ki med drugim omo­goca pregled in podaljšanje roka izposojenega gradiva. 
Vsi sedmošolci so v okviru projekta »Rastem s knjigo« prejeli tudi vsak svoj izvod izbrane knjige. Strokovna komisija med prijavljenimi slovenskimi mladinskimi deli izbere dve knjižni deli – eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov. Vsako leto sta izbrani dve drugi deli. Tokrat so sedmošolci prejeli v dar knjižno delo Kako dolg je cas? uveljavljenega mladin­skega pisatelja Mateta Dolenca, ki že dolga leta zelo uspešno razveseljuje mlade bralce s svojimi pustolovskimi in vselej tudi nekoliko ekološko obarvanimi zgodbami. Odlika njegovega pi-sanja je svojevrstna lahkotnost, sprošcenost, kar je mladim še posebno blizu, svoje pripovedi zna vselej zaviti v vznemirljivo, veckrat tudi prav pustolovsko napeto branje. 



Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri izvedbi projekta v knjižnici, ter srcnim in edinstvenim ucencem, ki so svoje vtise ob obisku strnili tudi v kratkih zapisih, ki so priloženi. Ucenci so bili zelo vedoželjni, njihov odnos do branja in knjige pa iz­jemno spoštljiv. 
»V njih se piše zgodovina, so boljše kakor film, boljše kot igri­ce, so vecni ucitelji, ki se starajo z nami, so najboljše prijateljice, so – KNJIGE.« 
»V knjižnici mi je bilo v redu, saj so knjige zelo pomembne za življenje. Meni so všec zanimive knjige. Knjige so tudi zelo dragocene. Tiste, ki jih beremo preko racunalnika, nimajo take vrednosti, kot ce jo držimo v rokah. Iz njih se kaj novega nau-cimo, širimo svoj besedni zaklad in se ob branju zabavamo.« 
(Patricija Miklic) 

»Bilo mi je zanimivo, saj smo spoznali veliko zanimivih sple­tnih strani. Raziskovali smo, kako se poišcejo in izposodijo knji­ge. V vsaki knjigi se najde nekaj, kar te še bolj pritegne k branju, in z njimi lahko raziskuješ in spoznavaš zanimive stvari.« 
(Nadja Adamic) 

»Projekt Rastem s knjigo meni pove veliko, saj vse sedmošolce spodbuja k branju kakovostnih knjig. Zelo zanimivo mi je tudi, da so knjige dostopne tudi na spletu, ceprav po mojem mnenju ni boljšega od knjige, ki je napisana na papirju. Jaz si zgodbo veliko lažje predstavljam na papirju in z raznimi socnimi ilu­stracijami. Moja izkušnja v knjižnici je bila odlicna. Po navodilu smo tudi sami iskali knjige po policah in internetu.« 
(Nika Novak) 

»Hvala za precudovit dogodek. Najbolj sem vam hvaležen, da sem dobil knjigo, pa tudi pisatelju Matetu Dolencu.« (Tim Mustar Usenik) 

Razstava eko izdelkov »Zemljo varujmo in ne onesnažujmo« 
V knjižnico vas vabimo k ogledu razstave eko izdelkov, ki so jo ob upoštevanju varnostnih ukrepov pripravili otroci skupine Miške vrtca Ringaraja pod okriljem vzgojiteljic Tanje Tegel in Sabine Novak ter Mojce Babic. Otroci so v krogu svojih družin ustvarjali na temo »Zemljo varujmo in ne onesnažujmo«. Zah­valjujemo se jim za izvirno razstavo, ki je obogatila knjižnicni prostor. 




– Mesarstvo Adamic 
Tokrat predstavljamo samostojnega podjetnika, ki se tretje leto ukvarja s prodajo mesa in mesnih izdelkov. Mesar Janez Adamic v pogovoru in predstavitvi svojega podjetja poseben poudarek daje prednosti kakovosti pred nizko ceno. Veliko se namrec zadnja leta govori o pomenu poznavanja porekla mesa, zato vabljeni k branju. 

Bojan Novak 
Zgodovina podjetja: 
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2018, tako da je zgodovina kratka. Pred ustano­vitvijo sem bil vecino svoje delovne dobe zaposlen v podjetju MDK. Ko je podjetje leta 2018 propadlo, sem imel možnost, da se zaposlim drugje ali pa postanem samostojni podjetnik. Izbral sem slednjo možnost in se pravilno odlocil. 
Kako je videti vaš delovni dan? 

Moj delovni dan se zacne že zelo zgodaj, saj moram pred odprtjem poslovalnice poskrbeti za dostavo mesa v skladu z na­rocili, ki sem jih prejel pretekli dan. Ko se vrnem, poskrbim za pripravo vitrin, ki jih napolnim z mesom in drugimi mesni-mi izdelki. Ker je videz zelo pomemben, in mesne izdelke dostavim strankam na tega. Nismo pozabili na hišne ljubljenc­vzame priprava kar nekaj casa. Stranke dom. ke, pse in macke, tako da lahko nameša­imajo vsekakor rade lepo urejene in za-mo mesne obroke tudi za njih. ložene vitrine. Ob 8. uri odprem poslo-Katere storitve in izdelke ponujate v valnico, takrat se prodaja mesa in drugih podjetju? Glavna tveganja, glavne priložnosti in izdelkov zacne. Pri delu mi pomagata še V poslovalnici prodajamo najrazlicnej-izzivi za vaše podjetje: dva sodelavca. Po zakljucku delovnega še vrste mesa: goveje, svinjsko, telecje, Poslovalnica mora biti vedno cista in dne se meso shrani v hladilnico, kjer perutninsko. Prodajamo pa tudi druge urejena, skladno s sistemom HACCP pocaka do naslednjega dne. Vitrine se mesne izdelke: salame, klobase, hrenov-oziroma živilsko zakonodajo, zato so pocistijo, enako tudi drugi pripomocki ke, slanino itd. Vse zacinjeno meso za napake nedopustne. Veckrat nas obišce in prostor v poslovalnici. Pregledam in peko, kot so cevapcici, nabodala, kloba-tudi inšpektor za varno hrano, veterinar­uredim narocila ter drugo dokumenta-sice, vratovina in drugo, pripravimo sami stvo in varstvo rastlin, ki pregleda skla­cijo. Delo zakljucim kmalu po 15. uri in v poslovalnici. Zaradi povpraševanja po dnost nabave mesa in dokumentacije. se odpravim proti domu. Naroceno meso zorjenem mesu smo zaceli pripravo tudi V bodoce si želim del predelave in prodaje mesa prenesti v domace oko­lje in tako razširiti svojo dejavnost. Ker je v Dobrepolju še kar nekaj kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, vidim prilož­nost za prodajo in predelavo lokalnega mesa. 



Konkurencna prednost vašega podjetja: 
Prednost malega podjetja so boljše odpr­te možnosti za nabavo mesa in višja ra­ven kakovosti. Strankam se lahko veliko bolje posvetimo in zadovoljimo njihove najrazlicnejše želje. Dostava na dom je ravno tako velika prednost našega pod-jetja in že dobro uveljavljena praksa za obcane Dobrepolja. 

Kako gledate na številne polemike o kakovosti mesa? 
V naši poslovalnici sta poreklo in kako­vost mesa izrednega pomena. Vse meso, ki ga prodajamo, je slovenskega pore-kla, kupljeno pri slovenskih rejcih. Naše stranke nam zaradi tega bolj zaupajo in so zadovoljnejše. Osebno menim, da bi se moral kupec vedno najprej pozani­mati o izvoru mesa, nizka cena ga ne bi smela premamiti. Tega je v našem okolju še vedno premalo. 
Mnenje o podjetništvu in obrtništvu v obcini, državi in širše: 
Kot mali podjetnik vidim majhne mož­nosti pri javnih razpisih glede konku­rencnosti cen. Javni razpisi so namrec pripravljeni tako, da se vedno izbere ce­novno najugodnejši ponudnik, ne glede na kakovost blaga. To je velika pomanj­kljivost našega sistema, saj spodbuja uvoz in prodajo slabšega blaga. Lep pri­mer so vrtci in šole, ki so zaradi teh ome­jitev primorani kupiti tako blago. 
Pomen sodelovanja med podjetniki: 
Sodelovanje med malimi podjetniki je zelo pomembno, saj si med sabo lahko svetujemo, pomagamo z izkušnjami, se obvešcamo o novostih in novo pridoblje­nih znanjih. Poslovno sodelujem z najra­zlicnejšimi dobavitelji, še posebej dobro z bivšim sodelavcem, ki ima registrirano klavnico. Skupaj si pomagava z založi­tvijo domacega mesa okoliških kmetov, tudi z obmocja Dobrepolja. 
Podjetje ponuja priložnost za sodelovanje: 
Trenutno vse delo opravimo sami, smo pa vedno pripravljeni na nove možnosti sodelovanja in nudenja znanja. ¦ 



– Avtohiša Zalar 
Pozorni bralci ste verjetno v zadnjih številkah Našega kraja opazili oglase Avtohiše Zalar iz Malih Lašc. Vsi smo vezani na nekajletne razmisleke o menjavah avtomobilov, ki nas pripeljejo do ponudnikov, obenem pa z vse vecjim obsegom elektricnih vozil na naših cestah podrocje prodaje avtomobilov postaja vse bolj izpostavljeno. Zato sem se odlocil, da dejavnost družinske avtohiše s pogovorom z gospo Simono Dernovšek Zalar podrobneje predstavim. 

Bojan Novak 
Zgodovina podjetja: 
Zacetki Avtohiše Zalar segajo v leto 1998 z odprtjem splošne delavnice in vulka­nizerstva. Razvoj je šel v smer specia­lizacije servisa in nato v smer prodaje vozil. Po uspešnem podpisu dilerske pogodbe z znamko Opel v letu 1999 so z naložbo opremili in dogradili objekt, ki je bil dodelan po najmodernejših Oplovih predpisih, in leta 2000 zaceli prodajo ter pooblašceni servis znamke Opel. Sledilo je obdobje razvoja in rasti. Servisu in prodaji novih vozil so sledile še druge storitve, kot so sklepanje zava­rovanj, karoserijska popravila, prodaja rabljenih vozil, financiranje tako novih kot rabljenih vozil, cenitve škod, izpo­soja vozil, servisiranje lahkih dostavnih vozil in avtodomov ... 


Po 20 letih generalnega dela z Oplom so v podjetju ugotovili, da z razvojem Opla ni vec mogoce rasti, kar pa so si želeli. Oziraje se na svetovne znamke vozil so jih pritegnili elektromobilnost, bliskovit razvoj in posledicno hitro ras­toca znamka Hyundai. 
Marca 2020 so tako podpisali dilersko pogodbo z znamko Hyundai. Povecali so notranje in zunanje kapacitete ter jih prenovili v popolnoma nov eleganten videz z velikim parkirišcem, parkom za stranke ter popolnoma novim salonom vozil. Na žalost je epidemija poskrbe-la, da odprtje ni bilo takšno, kot je bilo zasnovano, pa vendar zdaj kljub koroni že delujejo z dobrimi rezultati. 
Kako je videti delovni dan v vaši avtohiši? 
Delo v naši hiši je zelo zanimivo za nas zaposlene. Spekter dela je resnicno ve­lik in raznolik. Generalno bi lahko raz­delila naše delo na tri podrocja: prodajo vozil, servis in organizacijo, ki skrbi, da servis in prodaja nemoteno teceta. Pro-daja skrbi v prvi vrsti za zadovoljstvo strank ob nakupu. To pomeni, da imamo vrhunske prodajne proizvode, da ima-mo urejene prostore, da smo strokovno podkovani (ves cas se udeležujemo iz­obraževanj), da smo strankam na voljo, ko nas potrebujejo. Ko ni strank, skrbi-mo, da urejamo rabljena in nova vozila, nakupno dokumentacijo, pripravljamo si kataloge, cenike, spremljamo in ana­liziramo konkurenco, urejamo oglase vozil na spletnih medijih, odkupujemo rabljena vozila, pripravljamo in cistimo testna vozila … V prodaji tudi sama de­javno sodelujem, vendar ne toliko pri konkretni prodaji kot pri nabavi vozil, urejanju spremne dokumentacije, mar-ketingu vseh vrst, organizaciji dogodkov, urejenosti, ne samo salona, temvec ce­lotnega kompleksa, skrbim za uniforme, spremljam ocene našega dela, priprav­ljam predloge in navodila za boljše delo … Ves cas sodelujem z zaposlenimi, raz­pravljamo o delu, kje je potrebna pod-pora, sprejemam in odobrim predloge za vsak posel, ki je predlagan s strani zaposlenih. Obcasno si katera od strank zaželi, da ji predstavitev vozila naredimo kar na domu, in to seveda izvede naš ko­mercialist. 

Drugo podrocje je servis. Servis je ponos našega šefa Cirila Zalarja, ki je v delavnici odrasel iz majhnega decka kot pomocnik ocetu in zelo kmalu postal samostojen. Zdaj v delavnici s pomocjo svoje zakladnice znanja, izkušenj in iz­najdljivosti rešuje samo še težje primere, pa vendar ima to delo še vedno najra­je. V naši delavnici servisiramo vozila Hyundai in Opel ter veliko drugih oseb­nih vozil raznih znamk. Servisiramo tudi lahka dostavna vozila in avtodome. V vozila vgrajujemo originalne dele, na željo strank pa tudi alternativne, ki imajo dobro oceno. Slabih nadomestnih delov ne vgrajujemo, ker si ne želimo nezado­voljnih strank. 
Prav tako se servisno osebje ves cas izobražuje, saj nova tehnologija prihaja z bliskovito naglico, in temu je treba sle­diti oziroma biti korak pred tem. 
Na servisu se dela med 8. in 17. uro, medtem ko je servis za stranke doseg­ljiv med 8. in 16. uro. Dela so razlicna. Od rednih servisov do vulkanizerstva, popravila škod, popravila motorjev in menjalnikov, montaže dodatne opreme, pregledov pred daljšo vožnjo, za tehnic­ni pregled, servisa elektricnih vozil ... Stranke vedno narocamo na uro, da ne bi prišlo do prevelike gnece na naši lo-kaciji. Sicer pa imajo stranke na voljo kar nekaj kotickov, kjer lahko v prijet­nem zunanjem okolju (otroško igrišce, park, zunanja miza pred sprejemom) ali v notranjosti (mizica s stoli, sedežna garnitura v salonu novih vozil Hyundai) pocakajo, da je delo na njihovem vozilu koncano. Na voljo imajo tudi omejeno število nadomestnih vozil, za katera se je treba predhodno dogovoriti. Mi pa smo tisti, ki stranko vedno razveselimo s kavico in potrebno razlago o stanju njenega vozila. 
Preprosto si želimo, da se stranke pri nas pocutijo domace in da so deležne strokovne razlage, razumljive tudi laiku. 
Tretje podrocje je podrocje organiza­cije dela, financ, podpora zaposlenim, delo na razpisih, novo zaposlovanje, skrb za delovne razmere naših zaposle­nih, skrb za pogodbenike, za naše baze strank, za splošno porabo in nabavo, za kompletno infrastrukturo, celostno podobo, notranjo in zunanjo. Poe-nostavljeno gre za vodenje. 


To podrocje pripada nama s Cirilom Zalarjem, saj v vseh teh letih dela najbo­lje poznava delo v avtohiši in vedno naj­deva rešitve ob vseh izzivih, ki prihajajo. Seveda dejavno sodelujeva pri delu na vseh podrocjih, pri katerih naši zapos­leni potrebujejo pomoc in usmerjanje. 
V naši hiši se pohvalimo s simbiozo. Drug drugemu pomagamo, da tako delo tece tekoce. 
Katere storitve in izdelke ponujate v podjetju? 
V naši avtohiši lahko opravite vse pot-rebno pri nakupu novega avtomobi-la. Zacne se s svetovanjem in pripravo ugodnih ponudb nakupa in razlicnih vrst financiranja. Po prodaji avtomobila seveda za vaše vozilo skrbimo z rednimi servisi in svetovanjem. 
Z velikim ponosom zastopamo znam­ko Hyundai, ki se ponaša z odlicno ka­kovostjo in petimi leti garancije na ne­omejeno število kilometrov. Hibridna in elektricna vozila znamke Hyundai pa imajo kar osemletno garancijo na baterije. Kot partnerji vidimo, da v pod-jetju Hyundai ogromno vlagajo v razvoj. Znamka ima tako kar dva razvojna cen­tra, enega v Koreji in drugega v Nemciji. 
Vidimo, da so znanstveniki obeh cen­trov povezani on-line, njihovo razvojno delo pa poteka ponoci in podnevi. 
Kot ponudniki vozil smo zadovoljni, da podjetje vlaga v nove varnostne sis-teme, v izboljšave elektricnih vozil, v samodejna vozila, leteca vozila, v vozila na vodikov pogon … Mogoce bralci ne vejo, da za znamko Hyundai lahko rece­mo, da je samooskrbna znamka, saj iz­delujejo pretežni del vseh komponent, ki sestavljajo njihova vozila. Zato tudi niso odvisni od drugih proizvajalcev, ne kar se tice kakovosti niti dobave potreb­nega. Zanimivo je, da predstavlja avto­mobilska znamka vozil Hyundai le 10 % celotne Korporacije Hyundai. Korpora­cija Hyundai združuje tovarne vozil, že­lezarne, tovarne s sodobno elektroniko, vetrne elektrarne, tovarne akumulator­jev, ladjedelnice ipd. 
Ob tako inovativni in kakovostni av-tomobilski znamki z veseljem prisluh­nemo kupcem, za njih pa v našem salo-nu opravljamo tudi svetovanje, prodajo novih in rabljenih vozil, financiranje in zavarovanje vozil, upravljanje z garan­cijami in jamstvom vozil, servis osebnih vozil, kombijev in avtodomov ter izposo­jo vozil. Združujemo torej vse storitve, ki jih kupec lahko opravi na enem mestu in prihrani tako cas kot živce, ko se odloca za nakup avtomobila oziroma gre z avto­mobilom kaj narobe. 


Glavna tveganja, glavne priložnosti in izzivi za vaše podjetje: 
Glavna tveganja. Kaj naj recem? Takšno tveganje, kot je bil tale covid-19. Si upam reci bil, ker resnicno upam, da je za nami. Tako velikega tveganja v vsej zgodovini nismo imeli. Pred pandemi­jo smo ravno zakljucili veliko naložbo v novo znamko Hyundai. Posledicno nis-mo bili upraviceni do nobene državne pomoci za podjetja zaradi zakonodaje, ki takšnih primerov, kot je naš, ni pred­videvala. V casu korone smo se morali zadolžiti in zdaj to posojilo že uspešno vracamo. 
Sicer pa so naše kvalitete in botro­vanje tveganju oziroma vsem vrstam tveganja ravno v našem prilagajanju. Iz­redno težko je bilo prekiniti zastopstvo prodaje z znamko Opel po 20 letih in v trenutku izbiti iz naših glav lojalnost do znamke. Kot je bilo težko prekiniti delo v naši podružnici v Sostrem, ki je dobro delala, pa so bili zadaj drugi poslovni vzroki za prekinitev. 
Ce skrbiš za zdravo likvidnost (se ne zadolžuješ pretirano) in vlagaš v razvoj, se v veliki meri izogneš tveganjem. 
Konkurencna prednost vašega podjetja: 
Smo družinsko podjetje, kar je velika prednost. Naše osebje je prijazno do strank, obravnavamo jih individualno, strokovno in z vso skrbnostjo ob more-bitnem servisu in ob svetovanju pri na­kupu vozila. 
Zaposleni smo zelo povezani, prip­ravljeni na ucenje in stalno pridobivanje novih znanj, da so naše stranke postre­žene kar najbolje, z najnovejšimi infor­macijami in upoštevaje željo vsakega posameznika. 
Kako gledate na številne polemike 
o smiselnosti nakupa elektricnega vozila? 
Primerjava med bencinskim in elek­tricnim vozilom je lahko samo še v not-ranjih in v voznih lastnostih, sicer pa gre pri elektricnem vozilu za cisto nekaj novega. Nov princip. Nova raven premi­kanja. Dokler ne preizkusiš takšnega vo­zila, ne veš. Obcutki v vožnji so odlicni. 
Ce kdaj, je zdaj najprimernejši cas za nakup elektricnega vozila. Vozila so v veliki meri ozdravljena otroških bolez­ni, prihajajo v svojo najboljšo razlicico. Je pa še drug dejavnik, ki je v prid odlo-citvi za nakup elektricnega vozila: zdaj elektricnih vozil namrec še ni veliko in imamo posledicno na voljo kar nekaj brezplacnih polnilnic, ki obicajno stoji­jo na primer na najboljših lokacijah pred trgovinskimi centri. S placilom je mož-no napolniti vozilo tudi na bencinskih crpalkah, medtem ko popijemo kavico. Takšno polnjenje zdaj ni vec bavbav. S sodobnimi polnilnicami potrebujemo vedno manj casa za polnjenje. Za upo­rabnika, ki dnevno naredi pribl. 150 km, je to idealen avto, saj ga napolni vsako noc toliko, kolikor ga izprazni, kar na gospodinjski vticnici, medtem ko se mu ni treba vec ustavljati na bencinskih cr­palkah. No, za sladoled lahko. • 


Konkretna naša izkušnja je takšna, da se nam je ob uporabi elektricne Kone (doseg slabih 500 km z enim polnje­njem) racun za gorivo zmanjšal na nic, racun porabljene elektrike pa je zrastel za 15 %. Govorimo o strošku vložka v gorivo vozila: prej pribl. 500 EUR (ben­cina), zdaj 20 EUR (elektrike) mesecno. Da ne govorimo o tem, da vozilo ne one-snažuje okolja, da je tiho, da je zelo zmo­gljivo (Kona EV 64 kWh ima 0–100 km v 7,6 sekunde). Že obcutek, ko ga zaženeš in nima nobenega strupenega vonja, je neprecenljiv. 
Absolutno je cas, da se premaknemo s svojega fotelja in stopimo v novo ero. 
Saj veste, kako pravijo: Na boljše se hitro navadiš! 
Ne poznam niti enega uporabnika elektricnega vozila Hyundai, ki z avtom ne bi bil zelo zadovoljen. 
Seveda pa je za kupce elektricnih vo­zil na voljo še eko subvencija, ki pomaga pri nakupu vozila. 
Mnenje o podjetništvu in obrtništvu na lokalni ravni, v državi in širše: 
Ce bi me vprašali pred petimi leti, bi povedala drugace. Pred petimi leti se nismo toliko zavedali težav z ekologijo. Težave se obcutijo na vec ravneh. In te bi uspešno lahko reševali s pospešenim vlaganjem v pridobivanje energije iz naravnih virov (sonce in veter), ki jih v Sloveniji skoraj ne izkorišcamo, in seve­da v turizem. 
Slovenija je idealna po svoji fiziono­miji za oboje. Tudi naši kraji so primerni za oboje. Je pa nujna seveda ozavešce­nost, kaj pomenijo male soncne elek­trarne, kako vplivajo na prebivalce, kaj nam dajo in kako vplivajo na kakovost našega življenja. 
Razmislek, naloga nas samih je, kako naj vsak sam prispeva k cistejšemu oko­lju, in en tak prispevek je med drugim tudi nakup elektricnega vozila. 
Vsekakor vidim potencial naših kra­jev tudi v buticnem turizmu na najvišji ravni, ki se ponekod že prebuja, in nje­govi nadgraditvi. Zavedam se, da brez pomoci državnih/evropskih sredstev ne bo šlo. V preteklosti so bili naši kraji znani po raznih rocnih izdelkih. Po mo-jem mnenju bi bilo treba vlagati v tra­dicijo, pomagati mladim, da bi prevzeli dedišcino, jo oplemenitili in nadgradili, da bi se naucili del, ki jih poznajo naši dedje. Potreben je vložek v bolj ekolo­ško usmerjenost. Moje mnenje je, da bi bilo treba za naš okoliš in za Slovenijo nasploh okrepiti ponudbo turizma na najvišji ravni, saj vsi radi pobegnemo pred vsakdanjim stresom v nek miren koticek, kjer se cas ustavi in ima dolo-ceno zgodbo, tematiko. 
Mi Slovenci imamo sreco, saj imamo takšnih kotickov nešteto, veliko je tudi takšnih, kjer se še skriva potencial in so neodkriti. 
V to smer se absolutno kaže napredo­vanje našega lokalnega podjetništva, ki pa se lahko razcveti le ob dobri marke­tinški podpori ter zmanjšanju birokrat­skih ovir nasploh. 
Seveda smo v naših krajih tudi takšni, ki delamo in ustvarjamo za splošno po­rabo prebivalstva. Od nas samih je od­visno, kakšna je raven naših storitev, in z dobrim delom lahko prispevamo in smo podpora zadovoljstvu vseh, ki naše sto­ritve in proizvode potrebujejo, pa naj bo za osebno ali poslovno rabo. 
Pomen sodelovanja med podjetniki: 
Sodelovanje med podjetniki je kljucno za razvoj lokalnega gospodarstva. Naša hiša je odprta za predloge o sodelova­nju. Z nekaterimi sodelujemo redno, z nekaterimi obcasno. Opažam pa, da je na žalost vse prevec takšnih podjetnikov, ki se nocejo povezovati oziroma so dis-tancirani in nedostopni, kar zagotovo ni dobro za lokalno skupnost. Verjamem, da je takšno ravnanje posledica prenatr­panega urnika marsikaterega podjetnika in posledicno izgube obcutka, da pripa­da lokalni skupnosti. 
Mislim, da bi morali delovati bolj po­vezovalno. 
Podjetje ponuja priložnost za sodelovanje: 
Seveda tudi pri nas skrbimo, da gredo naša znanja naprej, da delimo svoje izkušnje z mladimi. Pred leti smo bili dejavni ob vzgajanju mladih v dualnem sistemu. V zadnjih letih pa je bilo spre­memb znotraj naše hiše toliko, da ni bilo casa kakovostno vzgajati novincev. 
V naši hiši nimamo radi polovicar­stva. Ce nekaj delamo, potem to delamo 100-%. 
Tako v casu pridobitve znamke, pre­nove in povecanja infrastrukture in na koncu situacije s pandemijo nismo za­poslovali pripravnikov. Po moji oceni se bo stanje v Sloveniji tudi s pomocjo pre­cepljenosti toliko umirilo, stabiliziralo, da bi lahko z novim šolskim letom zaceli uvajanje novih najmlajših sodelavcev, ki potrebujejo prakticno ucenje. 
Smo optimisticni. ¦ 
Ob koncu najinega pogovora bi rada bralce še povabila na predstavitev vozil Hyundai. Tako naše zaposlene kot najnovejša vozila Hyundai boste lahko spoznali v soboto, 29. maja, med 9. in 13. uro na parkirišcu v središcu Vidma. Še posebej vablje­ni na testne vožnje z novimi vozili Hyundai. 



Trajnostna mobilnost – varna pešpot 
Otroci, ki hodijo, so dober znak za cel kraj. Ce lahko hodijo otroci, lahko hodijo vsi, saj so otroci najranljivejša skupina. V okviru projekta Trajnostna mobilnost v vrtcih smo zato izdelali kartografski prikaz (maketo), na katerem smo oznacili problematicni del v okolici vrtca z vidika trajnostnega prihoda otrok v vrtec. 
Mateja Lohkar, koordinatorica Trajnostne mobilnosti 
Opis problematicnega dela: 
Otroci iz vrtca veckrat hodimo na sprehod do Stare luže na Cesti. Tam opazujemo racke, ribe, vodo, opazuje-mo naravo in življenje v in ob luži. Del poti do tja je preckanje cestišca, državne ceste. Ker je vidljivost proti Predstrugam slaba, moramo poslušati zvoke avtomo­bilov, tovornjakov, in ce jih ne slišimo, hitro stecemo cez cesto. Skupaj z otro­ki smo našli rešitev, kako bi izboljšali prometno infrastrukturo in imeli varno pešpot. 
Skozi »Cadkovo« dolino na Vidmu smo postavili viseci most. Otrokom, predšolskim in šolskim, obcanom, va-šcanom vasi Cesta in ranljivi skupini oskrbovancev obeh socialno varstvenih 

zavodov bi s tem predlogom izboljšanja Prijatelju. Po kratkem nagovoru našega Ministrstvu za infrastrukturo RS in Di-zagotovili varno pot do Stare luže do vasi ravnatelja g. Ivana Grandovca sta Matija rekciji RS za ceste. Cesta. Zrnec in Lara Zupancic iz skupine Sovi-Otroci in vzgojiteljice si želimo, da 
Našo maketo (kartografski prikaz) ce nadzorno predstavila, kako bi pote-naš projekt uspe, se izvede in skupaj pri­smo v vrtcu predstavili županu g. Igor-kala naša varna pešpot. Župan bo našo dobimo varno pešpot do nam dostikrat ju Ahacevcicu in podžupanu g. Jožetu idejo in predlog izboljšanja posredoval obiskane tocke, Stare luže na Cesti. ¦ 



Dan Zemlje v Vrtcu Ringaraja 
22. aprila se spomnimo našega planeta – na ta dan namrec obeležujemo svetovni dan Zemlje. 
Tanja Tegel, dipl. vzg. 
Dan Zemlje je letni dogodek, ki se pra­znuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za ozavešcanje glede varovanja okolja na Zemlji. Praznovanje se je prvic orga­niziralo leta 1970 in ga zdaj koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v vec kot 192 dr­žavah. 
Letošnja tema Obnovimo našo Zem­ljo se je osredotocala na naravne pro-cese, nastajajoce zelene tehnologije in inovativno razmišljanje, ki lahko obnovi ekosisteme sveta. Na ta nacin tema zav­raca stališce, da je ublažitev ali prilagodi­tev edini nacin za reševanje podnebnih sprememb. 
Od vsakega od nas je odvisno, ali bomo obnovili Zemljo – ne samo zato, ker nam je mar za naravo, temvec tudi zato, ker je Zemlja naš planet, planet, na katerem živimo. Vsi potrebujemo zdra­vo Zemljo, ki bo podpirala naša delovna mesta, preživetje, zdravje in sreco. 


V Vrtcu Ringaraja smo se letos pove­zali s starši in jih povabili k ustvarjanju. Za ohranjanje našega planeta so skupaj z otroki doma izdelali opozorilne table »proti onesnaževanju okolja«. Table smo postavili skupaj z otroki pred vrtec, v sre­dišce Vidma in pri Stari luži na Cesti. Sa­moiniciativno so družine postavile table 






Otroci našega vrtca radi jedo zelenjavo 
Zelenjava je zaklad zdravja, darilo narave, vir življenja, najboljše zdravilo, kar vedo tudi otroci iz vrtca Ringaraja. 

Tina Kurent, JVIZ OŠ Dobrepolje, vodja prehrane 
Vsi zelo dobro vemo, da je zelenjava zdrava, a se je marsikdaj izogibamo, saj nima okusa po kakšni dobri mesni­ni ali priljubljeni sladici. Prav tako raje posežemo po sadju. Radi jemo solate, pa vendar tudi ne vsi in ne vsak dan. Pravzaprav ne maramo prevec zelenja­ve, ce smo resnicno iskreni. Globoko vase smo potisnili znanja, ki so nam ves cas na razpolago. Internet je poln infor­macij o zdravih zelenjavnih napitkih, namazih, enoloncnicah, rižotah itd. A te strani obišcemo redko. Na sreco tega otroci še ne vedo. So kot prazen list, na katerega lahko pišemo. Kot bi vedeli, da je zelenjava bogata z vitamini, minera­li, antioksidanti in da ne vsebuje skoraj nic sladkorja. Kot bi vedeli, da vsebuje precejšnjo mero vlaknin, ki so nujno potrebne za zdravo crevo in redno pre­bavo. Kot bi vedeli, da redno uživanje zelenjave ne prinese resnih bolezenskih stanj v odrasli dobi. Številne študije so pokazale, da prehrana, bogata z zele­njavo, zmanjšuje tveganje za nastanek srcno-žilnih in rakavih obolenj. Sklepa se, da je kar dobra tretjina bolezni po­vezana s slabimi prehranjevalnimi nava­dami, deloma tudi s prenizkim vnosom zelenjave. Rezultati zanesljivih študij so pokazali, da cebula in cesen zmanjšuje­ta možnost za nastanek raka na želodcu in debelem crevesu. Povecan vnos zele­njave deluje preventivno še na številne druge oblike raka, vkljucno s pljucnim rakom, rakom prostate in jeter. Izjemno pomembno vlogo pri preprecevanju na­stanka tumorjev imajo tudi zelenjave iz družine kapusnic, predvsem brokoli in cvetaca. Glede na priložene fotografije se zdi, kot bi naši otroci vrtca Ringaraja že vse to vedeli. Poglejte, kako obožujejo zelenjavo. 
Krepimo otrokove dobre navade in bodimo kot starši zgled, saj otroci ne ko­pirajo od nas le besed in kretenj, ampak tudi prehranjevalne navade. Kupujmo cim bolj svežo in cim manj predelano zelenjavo. Naj bo kupljena lokalno, ce se le da, ekološkega izvora. Izogibajmo se cezmernemu kuhanju zelenjave v vecjih kolicinah vode, saj prihaja do nepotreb­ne izgube koristnih hranil. Najprimer­nejša kuharska postopka pri pripravi zelenjave sta kuhanje v sopari in dušenje v lastnem soku. Ce ne kuhamo radi, pa je vsekakor najboljša ideja presna zelenja­va v mešani solati. Pa dober tek! ¦ 



Letovanje otrok iz vrtca Ringaraja na Debelem rticu 
Debeli rtic je rt na skrajnem severnem koncu slovenske obale ob italijanski meji. Na njem ni nastalo nobeno vecje naselje, ampak le posamezne hiše, mladinsko zdravilišce Debeli rtic in nekaj pocitniških hiš, zato tudi ni podvržen vecjemu onesnaževanju. Tako sta se ob njegovi obali in tudi na njem ohranili neokrnjena narava in izjemna pestrost, kot le še na redkih obmocjih kratke slovenske obale. Od 5. do 7. maja smo šli z otroki skupine Sovice, dvema otrokoma skupine Medvedki in otrokom skupine Miške na Debeli rtic. 
Mateja Lohkar 
Vprašanje, ce kljub negotovosti v po­vezavi z epidemijo covida-19 gremo, je naše vodstvo pretehtalo in skupaj smo se odlocili, da gremo in ponudimo ot­rokom nepozabno tridnevno bivanje na slovenski naravi, ob priporocilih NIJZ-ja in navodilih predstavnika za letovanje na Debelem rticu. 
Kljub slabi vremenski napovedi na Debelem rticu nismo imeli niti kaplje dežja in tudi temperature so bile prijet­ne. Izkoristili smo cele dneve, da smo jih prebili na prostem. 
Otroci so razvijali osebnostne lastnos-ti, oblikovali in spodbujali zdrav nacin 
posameznika in skupine, razvijali od­govornost za lastno varnost in zdravje, razvijali sposobnosti ustvarjalnega, kri­ticnega mišljenja in presojanja ter spod­bujali prijateljstvo in pomoc. 



V pasu bibavice so otroci raziskovali in iskali školjke, rakovice, latvice, polžke, babice in kamne razlicnih oblik, najvec­krat so jih pritegnili kamni srcaste oblike. 

Ker je vreme dopušcalo in je voda za ot­roke vedno topla, so hodili do kolen po vodi. Neizmerno smo uživali, delali tol­muncke in zakopavali noge v pesek. Ot­roke so najbolj pritegnile meduze, ki so ležale na obali, ker jih je presenetila ose­ka. Našli smo morsko cvetaco, ki je ena najslikovitejših meduz v našem morju in prijazna do ljudi, ker nas kljub vesolj­skemu videzu ne ožge. Opazili smo tudi rebrace, ki so velik želatinozni in cloveku nenevaren plankton. Pa tudi poležavanje na plaži in nastavljanje soncnim žarkom nam nista ušla. 
Tri dni smo raziskovali naravo. Hodili med vinogradi, obiskali Carobni gozdi-cek, poiskali zaklad, ki so ga na Debelem rticu skrili gusarji, plesali na ritmicno glasbo Cika bum, se lovili in skrivali med rastlinjem in borovci, igrali nogometno tekmo, plezali po igralih in plezalih, tudi kakšna oljka je bila priložnost za plezal­ne vešcine in pogled od zgoraj navzdol. Ves cas smo lahko opazovali velike kon­hrani smo imeli veliko energije in dne-vi so bili zelo dejavni, gibalno razgibani in sprošceni. Šli smo tudi na sladoled, ki nam je dodatno dvignil energijo, ki nas je popeljala novim dogodivšcinam naproti. Imeli smo tudi pižama party in izbrali mistra in mis pižame. Praznovali smo šesti rojstni dan Neje, Timoteja in Jana. Slašcicarka na Debelem rticu je za slavljence spekla veliko cokoladno torto. 



Domacim smo pisali domov razgle­dnico z Debelega rtica. Cas je prehitro minil in po treh dneh smo se odpravili domov v narocje svojih najdražjih. 
Otroci so na Debelem rticu zelo uži­vali, slišati je bilo samo smeh in navdu­šenje. Tako da lahko recemo, da je bil to za nas tudi pocitniški oddih. Z otroki smo Mateja Lohkar, Mojca Mlakar, Ana Puš in Veronika Žnidaršic preživele najlepši vr­tec v naravi. ¦ 



Vesela šola 

Darja Bartolj, mentorica 

Veselošolsko sezono smo kljub vsem izzivom na poti uspešno pripeljali do zakljucka. 
Državno tekmovanje je zaradi trenutnega stanja in upošte­vanja priporocil NIJZ-ja potekalo v sredo, 14. aprila 2021, na maticnih šolah uvršcenih tekmovalcev. Tekmovalo je skoraj 900 tekmovalcev. 
Iz JVIZ OŠ Dobrepolje se je na državno tekmovanje uvrstil MOHOR STARE, ki je prejel srebrno priznanje. Za odlicen us-peh mu iskreno cestitamo. ¦ 


ŠOLSKI LISTIZBIRNEGA PREDMETA ŠOLSKO NOVINARSTVO 


Uvodnik 
Pozdravljeni! Ste se kdaj vprašali, kako je naše oko­lje onesnaženo in kako se cedalje bolj onesnažuje? To je treba nekako ustaviti, kajne? Pa saj imamo cistilne naprave in podobno, ampak pomembno je tudi, da za okolje naredimo nekaj sami in s tem prispevamo nekaj dobrega. Kot na pri­mer: locevanje odpadkov vsakega v svoj koš; da ne mecemo plastike, plocevink v naravo in tako naprej. Res poskusimo narediti nekaj zase, nekaj za Slovenijo, nekaj za cel svet, saj bi bilo odlicno, ce bi cez nekaj desetletij Slovenija še vedno bila tako navdihujoca z vso svojo naravo in lepoto, kot je sedaj. 
Menim pa, da je pomembno, da ne­kaj malega napišem o koronastanju. Ko­ronakriza traja že vec kot eno leto in se mi zdi, da bi se moralo to vse skupaj že enkrat koncati, saj opažam tudi na sebi, da nam ucencem manjka druženja, tiste­ga pristnega stika med nami prijatelji, pa tudi med odraslimi. Preprosto ni vec ta­kega veselja med nami. Vsem gre nastalo stanje že pocasi na živce, saj bi radi, da bi bilo kot prej; vse po starem. Takrat smo se veliko družili, hodili po Sloveniji na izlete. Sedaj pa smo dejansko prisiljeni, da uporabljamo telefone, racunalnike … Skratka, virus je med nami marsikaj spre­menil in resnicno upam, da bo kmalu vse tako, kot je bilo prej, ce ne celo bolje. Do takrat pa pazite nase in na druge. 
V tokratni številki Našega kraja vam opisujemo srecanje z urednikom Naše­ga kraja, gospodom Bojanom Novakom. Kljub temu da je potekalo po spletni aplikaciji ZOOM, smo izvedeli mnogo novega. 
Nadaljujemo s fotoreportažo nekate­rih onesnaženih delov našega sicer pre­lepega Dobrepolja. Poimenovali smo jo CRNE PIKE. Ce bi vsak pospravljal samo za seboj, teh CRNIH PIK ne bi bilo. Pot-rudimo se! To smo naši naravi dolžni. 
V spletni razlicici našega šolskega lista pa najdete mnogo vec – kar nekaj inter-vjujev in še in še … 
Ana Žnidaršic, 7. a razred 

Srecanje z urednikom Našega kraja 
V ponedeljek, 3. maja 2021, je bil za mla­de novinarje Carobnih in sijocih 8 pose-ben dan. Ob 18. uri se je namrec na sple­tni aplikaciji ZOOM odvijalo srecanje z urednikom Našega kraja, gospodom Bojanom Novakom. Veseli smo, da se je odzval našemu vabilu, saj nas je njegovo delo zelo zanimalo. Že konec marca smo na svojem srecanju, ki ga imamo na 14 dni na spletni aplikaciji ZOOM, izbira­li primerna vprašanja zanj; pravzaprav smo ga lahko vprašali cisto vse, kar nas je zanimalo: koliko casa že dela kot ure­dnik, ali dela samo za Naš kraj ali tudi za katero drugo revijo, zakaj ga to delo veseli, ali je delo urednika naporno. Tudi takšna vprašanja se je slišalo: Kje dobite navdih za vsakomesecni uvodnik Naše­ga kraja? Lahko malo opišete, kaj morate vse delati in kako? 
Gospod Bojan je na vsa vprašanja z veseljem odgovoril. V uvodu nas je mal­ce prestrašil, da bo predstavitev potekala tri ure, a smo hitro ugotovili, da mu je bli­zu rek »smeh je pol zdravja«. Malo nas je namrec pohecal. Kljub temu da predsta­vitev ni trajala tri ure, smo izvedeli veliko novega. Povedal nam je, da si še v srednji šoli ni predstavljal, da bo kdaj delal kot novinar. Po izobrazbi je namrec športni pedagog, a iz njegovega žara, ko nam je opisoval svoje delo novinarja in uredni­ka Našega kraja, smo ugotovili, da uživa tudi kot novinar. Pokazal nam je tabelo, kamor vpisuje vsebine za tekoco številko obcinskega glasila, povedal, kdaj se loti pisanja uvodnika in kje dobi navdih zanj, opisal sodelovanje z lektorico in tiskarno in še mnogo drugega. Seveda pa je po­hvalil tudi naše prispevke, cesar smo bili zelo veseli. 
Gospod Bojan, najlepše se vam zah­valjujemo za cas, ki ste ga namenili temu, da ste nam, mladim novinarjem, predstavili svoje delo, in seveda vam hvaležnost izrekamo tudi za prostor, ki ga vsakomesecno namenite našim pri­spevkom v Našem kraju. Želimo vam še naprej vse dobro. 
Carobnih in sijocih 8 




CRNE PIKE naših krajev! 
FOTO: Hana. 
Koncno imamo smernice za uporabo zaslonov 
pri otrocih in mladostnikih 
Ste se kdaj v vlogi starša, starega starša ali ucitelja soocili z otrokom in mladostnikom, ki si je želel gledati v televizijski ekran, zaslon pametnega telefona ali racunalnika dlje, kot ste mislili, da je zanj dobro? Ste ob tem pogrešali smernice in navodila pediatrov in ostale zdravstvene stroke? Zdaj smernice koncno imamo in vredno si jih je ogledati. 
Zbral Bojan Novak (vir: www.safe.si) 

Smernice so pripravili primarni pediatri iz Sekcije za pri­marno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slo­venije, skupaj s strokovnjaki z drugih podrocij. Nastale so na podlagi izsledkov raziskav in konsenza številnih stro­kovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine. 
Dokument je dobil široko podporo razlicnih strokov­nih organizacij, dosežen je bil zares širok dogovor med pediatri, šolskimi zdravniki, otroškimi psihiatri, psihologi, Zavodom za šolstvo, delovnimi terapevti, logopedi, me-dicinskimi sestrami, specialnimi pedagogi, predstavniki 
NIJZ, Logouta, projekta Safe. si in drugimi. 
Z izjavo podpore je smerni­ce minuli teden podprla tudi ministrica za izobraževanje, znanost  in šport dr. Simona Kustec. Prav tako je podporo smernicam v petek napove­dal minister za zdravje Janez Poklukar, dr. med. 
Tokrat objavljamo casovna priporocila, vsekakor pa boste 
o tej temi lahko brali tudi še v naslednjih številkah. ¦ 



Aktivni in fotografsko obarvani meseci v ŠK GROŠ 
Pred zacetkom mature in izpitnega obdobja smo želeli, predvsem pri svojih clanih, spodbuditi gibanje po lokalnih hribih ter lovljenje krajevnih lepot skozi fotografski objektiv. 

Tjaša Bregar, ŠK GROŠ 

Prenova klubskih prostorov je porodila idejo oziroma koncept urbane džungle. Zaradi velikega navdušenja nad dobljeno idejo smo na to temo razpisali fotografski natecaj, ki je potekal med 14. in 30. aprilom. Prejete fotografije pa želimo pokazati tudi vsem vam, zato v ta namen v poletnih mesecih nacrtu­jemo razstavo. Ker pa smo študentje tik pred vstopom na trg dela, je bil s to mislijo organiziran tudi dogodek: Obarvaj svoj 
CV. V ta namen je 16. maja v prostorih našega kluba potekalo brezplacno fotografiranje za življenjepis. 
Med 18. aprilom in 9. majem smo vabili študente, dijake in vse obcane Grosuplja, Ivancne Gorice in Dobrepolja na lokalne vrhove ter tako spodbujali gibanje v naravi in odklop od so-dobnih pametnih naprav. Pri zbiranju vrhov v okviru projekta Pofockaj se na vrhu je sodelovalo vec kot 220 udeležencev, vsi, ki pa so osvojili tri razlicne vrhove, so sodelovali v nagradni igri, ki se je zakljucila v sredini maja. V slogu spodbujanja aktivnega življenja smo tudi zaokrožili ta mesec, tako je bila na zadnjo majsko soboto organizirana sprošcujoca joga. 
Vec informacij o prihajajocih dogodkih in delovanju kluba najdete na spletnih omrežjih, zato vas lepo povabimo k spre­mljanju objav na naših Facebook in Instagram profilih ter sple­tni strani www.klub-gros.si. Saj obljubimo, da bomo poskrbeli za zanimive dogodke tudi v prihodnje. Uradne ure ostajajo po 
Porocanje o Planinskem društvu Dobrepolje 
Sejo upravnega odbora smo imeli 13. maja 2021. Na seji so bili podani porocila in izkazi o poslovanju v letu 2020. Upravni odbor je soglasno sklenil, da se izkazi in pojasnila potrdijo. Sklic obcnega zbora je odložen na kasnejši cas. Na upravnem odboru je bila prisotna tudi predstavnica nadzornega odbora in se je strinjala s sklepi upravnega odbora. 
Milan Ahacevcic, predsednik Planinskega društva Dobrepolje 
Zaradi epidemije in s tem prepovedi zbiranja smo imeli koco na Kamen vrhu veliko casa zaprto. Med casom, ko so bili omejevalni ukrepi, smo postorili marsi­katero delo. Napeljali smo nove cevi za dotok vode v vodnjak. Voda se ni stekala v vodnjak, ker so bili obstojeci jaški po­pokani. Odkar smo to popravili, je dotok ponovno zagotovljen. 
Na starem delu koce smo zamenjali kritino ter vse letve. Ob zelo dobri ude­ležbi clanov smo streho prekrili v enem dnevu, pa ceprav nam je tisto soboto na­gajal dež. Zahvaljujem se vsem, ki so se ju Ahacevcicu in Obcini Dobrepolje za spet odprta vsako nedeljo od 10. ure udeležili delovne akcije in tako pokazali, denarna sredstva, s katerimi je bilo omo-naprej. da jim je mar za vzdrževanje objektov goceno to veliko vzdrževanje. Dobrodošli in se srecamo na našem društva. Vse obiskovalce koce na Kamen vrhu najvišjem vrhu. ¦ 



Želel bi se zahvaliti tudi županu Igor-obvešcamo, da je koca s 1. junijem 2021 
Ostanite in postanite krvodajalci, 

OBMOCNO ZDRUŽENJE Grosuplje 

bodite junaki – pravi junaki! 
Z veliko hvaležnostjo in s ponosom vsem krvodajalcem sporocamo, da je na spomladanski krvodajalski akciji v Ivancni Gorici darovalo kri 153 krvodajalcev, v Grosupljem 138 in v Dobrepolju 91 – skupaj 382. Zbrali smo 172 litrov krvi. 
Anica Smrekar in Matjaž Marincek, 
RKS – Obmocno združenje Grosuplje 
Ne smemo pa pozabiti tudi na 173 naših obcanov, ki so letos darovali kri na Zavo­du za transfuzijsko medicino v Ljubljani. 
Naših pogumnih krvodajalcev epi­demija ni odvrnila od darovanja krvi. Število udeležencev krvodajalske akcije se je tokrat zvišalo in se spet približuje tistemu pred zacetkom epidemije. 
Veselimo se vseh zvestih dolgoletnih krvodajalcev, pa tudi mladih, ki so da­rovali kri prvic. Vsaka kaplja šteje! Vsak dober namen naj pomaga k reševanju življenj in okrevanju po hudih boleznih ali operacijah! 
Zahvaljujemo se tudi Srednji šoli Jo-sipa Jurcica, Obcini Grosuplje in Obcini Dobrepolje za prostore, ki so omogocili izvedbo krvodajalskih akcij, in vso drugo podporo ter Študentskemu klubu Groš in Radiu Zeleni val za obvešcanje in moti­vacijo. 
Ostanite in postanite krvodajalci, bo­dite junaki – pravi junaki! ¦ 





Cistilna akcija v vasi Hocevje in njeni okolici 
Narava je cudo, ki nas vse navdihuje. Je zakladnica lepote, za katero moramo skrbeti, jo imeti radi in jo varovati. 
Lucija Laharnar Mesojedec, Pavle Gregorka 

Vsako leto ob dnevu Zemlje v mese-cu aprilu združimo moci clani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hocevje, clani Prostovoljnega gasilskega društva Hocevje in vaški odbor Hocevje ter or-ganiziramo cistilno akcijo v vasi Hocevje in njeni okolici. Tako smo se dobili clani in vašcani tudi letos, v soboto, 24. aprila 2021. Kot vsako leto smo tudi letos nab-rali zelo veliko smeti, tako ob cestah kot v gozdovih. Smeti, ki smo jih nabrali, smo odložili v domace zabojnike. Seve­da smo ob gozdnih poteh našli in pobrali tudi belo tehniko in elektronsko opremo. Zelo nas je razžalostilo, ko smo že nas­lednji dan po cistilni akciji ob glavni cesti opazili sveže odvržene plastenke in plo-cevinke. Glede na to, da smo bili zaradi set oseb v skupinah. Pri izvedbi cistilne pandemije kar celo leto omejeni na lo-akcije smo pogrešali vecjo spodbudo in kalno gibanje, se je veliko smeti pobralo sodelovanje naše obcine. 

Pozivamo vse obcane in obcanke, potnike v tranzitu, pa tudi druge obi-skovalce naše obcine, da v naravo ne odlagajo smeti in drugih odpadkov, ki tja ne sodijo. 
Vedno znova si zastavljamo vpra­šanje, kdo si in kakšen clovek si, da tako neodgovorno odvržeš svoje od­padke. 

V A B I L O 
VABIMO VAS NA PREDAVANJE O GOBAH, 
KI BO V MODRI DVORANI JAKLICEVEGA DOMA na VIDMU 
 v cetrtek, 17. junija 2021, ob 18. uri. 
GLIVE IN NJIHOVE MIKORIZNE POVEZAVE 
Predavala bo VERONIKA TRATNIK – determinator samostojni svetovalec, clanica Društva Gobarjev Štorovke Šentrumar Hocevje. Upoštevali bomo vsa priporocila NIJZ-ja. 

VSTOP PROST – VABLJENI! DRUŠTVO GOBARJEV ŠTOROVKE ŠENTRUMAR HOCEVJE 

Fotografija z zadnjega predavanja iz leta 2019. 





V A B I L O  

NA PRIMOŽEV POHOD 
do gobarskega doma na Šentrumarju 
v nedeljo, 13. junija 2021. 
Gobe, ki jih boste nabrali med pohodom do gobarskega doma na Šentrumarju, bomo skupaj dolocili – determinirali. 
Možne smeri pohoda: 
Videm – Dobrepolje; cas hoje približno eno uro in 45 minut. Krka; cas hoje približno eno uro in 35 minut. Hocevje; cas hoje približno eno uro. 
Pohod ni zahteven in je primeren tudi za družine z otroki. 
Pohodniki se udeležijo pohoda na lastno odgovornost. Informacije in prijave na tel. št.: 041 790 424 ali e-pošto: dg.storovke@gmail.com. 
Upoštevali bomo vsa priporocila NIJZ-ja. 
Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hocevje 
Hodiš? Ali išceš razloge, 
da ne bi? 
Ljudje znamo biti vcasih precej trmasti in iznajdljivi. Ce sta ti dve lastnosti kdaj lahko tudi pozitivni, pa v tematiki tega prispevka zagotovo nista. Navkljub znanstvenim ugotovitvam in priporocilom znamo pogosto najti razlog, da se necesa, kar je dokazano za nas dobro, ne lotimo. In celo obratno, lotevamo se dejavnosti in navad, ki dokazano za nas niso dobre. Tudi kar se zdravja tice. Ceprav ga postavljamo na lestvici vrednot zelo visoko, mnogi tudi najvišje. 
Bojan Novak 

Številni avtorji, ki svoje raziskave posvecajo gibanju, poudarjajo pomen koraka iz cone udobja. Ce so se naši predniki veliko vec gibali, ker je bil takrat tak njihov življenjski slog, je sodobni clo­vek našel mnoge nacine, da je kolicino in intenzivnost gibanja spravil na precej nižjo raven. Iznašel in »uzakonil« je sedenje in prevažanje. Obsedel je v mnogih službah, v šolah, doma na kavcu, na sestankih, kavicah … Prevaža se z avtomobili, mo-torji, elektricnimi skiroji, celo posebne deske za prevažanje (angleško hoverboard) si je izmislil. Vozi se v službo, v šolo, po mestu, v bližnjo trgovino. Hodi pa … no, ce je nujno in res ni druge možnosti. Malce karikirano, ampak sodobni clovek si je lepo postlal svojo cono udobja. 
A za to placuje tudi visok davek. Nabirajo se mu kilogrami, v krvi odvecni sladkor in holesterol, postaja razdražljiv in utru­jen. Ker trmasto zavraca nekaj, kar mu je sicer lastno. (Pri)znani tekaški trener Urban Praprotnik trdi, da je cloveško telo ustvar­jeno za gibanje. Ce ne bi bilo, bi bilo verjetno drugacne oblike. 
Ne vztrajamo torej v namišljeni coni udobja, utvari sodob­nega cloveka. Pojdimo ven iz nje. Premikajmo se z lastno ener­gijo. Opravimo že enkrat z miti o pomanjkanju casa, o nikoli primernem vremenu, o tem, da bomo šli namesto danes raje jutri (ampak jutri pa zagotovo). 
Okrog nas je res lepa narava. Imamo številne nenevarne poti, neokrnjen zrak. Si res ne moremo vzeti vsak dan pol ure za malo pospešeno hojo? Ali tek, ce zmoremo. Smo res tako trmasti in povsem neracionalno pripravljeni vztrajati pri ne-cem, kar za nas ni dobro oziroma zdravo? 
Ce nisi, preberi še enkrat naslov in se odloci, na katero vpra­šanje je tvoj odgovor pritrdilen. Aja, pa še koga povabi zraven, ko greš. ¦ 


CEBELARSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE 
100 let Cebelarskega društva Dobrepolje 
Leto 1921 je leto, ko se je v Dobrepoljski dolini zacelo organizirano cebelarstvo. 19. junija 1921 so se zbrali za tiste case zelo napredni cebelarji, ki so cutili, da se mora cebelarstvu v Dobrepoljski dolini nameniti vecja pozornost, in tako so 
ustanovili Cebelarsko družino Dobrepolje. 
Robert Cimerman, predsednik 
Ustanovitelji so bili Ivan Erculj iz Pod-gore, Jožef Kajfež s Ceste, Jožef Meglen iz Potiskavca, Jožef Miklic iz Bruhanje vasi, Jožef Strnad s Ceste in še nekaj somišljenikov, ki so na prvem obcnem zboru izvolili predsednika Ivana Erculja, podpredsednika Jožefa Zevnika iz Male vasi, tajnika in blagajnika Jožefa Miklica iz Bruhanje vasi in clane Janeza Pirca in Antona Novaka iz Kompolj, Rafaela Meglena iz Strug in Antona Drobnica  iz Podgorice. Družina je štela deset clanov. Pred tem so cebelarske družine že obsta­jale v sosednjih krajih, v Racni, na Krki, v Robu in v Velikih Lašcah. Tam so bili clani tudi clani novoustanovljene druži­ne Dobrepolje. 
Cebelarska družina je v naslednjih letih delovanja organizirala redne obc­ne zbore in prakticne delavnice v cebel­njaku Antona Drobnica iz Podgorice (na Ratikah). Teme delavnic so bile: bolezni cebel, delo cebelarja pozimi in pomla­di in cebelarjenje v AŽ panjih, ki so bili takrat še nov nacin cebelarjenja. V goste so vabili tudi priznane predavatelje, tako so gostili urednika Slovenskega cebelarja Antona Bukovca. Predavanja so se ude­ležili tudi cebelarji iz sosednjih družin. V Slovenskem cebelarju je bilo objavljeno, da podrocje Cebelarske družine Dobre­polje spada med naprednejše v Sloveniji. 
Na rednem obcnem zboru 1934 je predsednik Ivan Erculj odstopil zara­di zdravstvenih težav. Izvolili so nove­ga predsednika Janeza Strnada, drugo vodstvo je ostalo v isti sestavi in družina, ki je štela 13 clanov, je delovala nemote-no do casov druge svetovno vojne. Dru-žina je s svojim delovanjem v casu druge svetovne vojne nekoliko zamrla, saj raz-mere niso dopušcale zbiranja vecjega števila ljudi. Takoj po vojni pa se je de­lovanje družine spet zacelo organizirati 

po že uveljavljenih pravilih z rednimi ob­cnimi zbori, predavanji in delavnicami. Žal za leta med 1950 in 1968 društvo nima nobenega verodostojnega podatka 
o delovanju družine, ker so dokumen-ti in zapiski za ta cas izginili ali so bili nepremišljeno uniceni, tako da ne mo-remo natancno pisati o dejavnosti druži­ne, lahko pa pišemo po ustnem izrocilu svojih dolgoletnih clanov, da je družina nemoteno delovala tudi v tem casu. Naj­pomembnejši podatek je, da je v tem obdobju vecina cebelarjev prešla s cebe­larjenja v kranjicih na sistem AŽ panjev. Zapisnik z obcnega zbora leta 1968 kaže, da je bilo izvoljeno novo vodstvo. Pred­sednik je postal Stane Klinc iz Kompolj, podpredsednik Stane Ferkulj iz Podtabo­ra, tajnik Franc Strah iz Kompolj, blagaj­nik Jože Strnad iz Kompolj in clana Jože Strnad s Ceste in Jože Hocevar iz Male vasi. Družina je štela 30 clanov in bila vclanjena v Cebelarsko društvo Grosu­plje, kamor je bilo vclanjenih 11 družin z 214 clani. 

Cebelarska družina se je leta 1977 za­radi Zakona o društvih preimenovala v Cebelarsko društvo Videm - Dobrepolje. Naslednje leto je bil imenovan odbor za cebelarski krožek v OŠ na Vidmu. Krožek je zacel delovati leta 1979, naseljenih je bilo nekaj panjev in krožek je obiskova-lo 15 šolarjev. Krožek sta vodila Alojz in Jože Miklic. 
Na obcnem zboru leta 1981 so izvo­lili novo vodstvo: Alojz Miklic je postal predsednik, Jože Cad tajnik, Franc Strah blagajnik in Janez Okoren, Jože Ogrin, Stane Godec, Anton Adamic ter Jože Strnad clani. Na obcnem zboru je bila vecina pogovorov posvecena organiza­ciji 60. obletnice društva. Na prireditvi je bil razvit tudi prapor CD Videm - Dobre­polje in podeljena so bila priznanja An-tona Janša I., II. in III. stopnje. Društvo je štelo 21 clanov. 
Na obcnem zboru leta 1983 so izvo­lili nove clane upravnega odbora: Janez Okoren, Jože Ogrin, Jože Miklic, Anton Adamic, Ciril Cimerman in Jože Strnad. Društvo je štelo 28 clanov. Leta 1986 so izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Jože Miklic, tajnik Andrej Dvor­šak, blagajnik Janez Škantelj, clani UO Franc Strah, Alojz Miklic, Jože Ogrin, Jožica Vodicar in Jože Pecek. Leta 1988 je predsednik postal Anton Fabjan, Alojz Miklic pa podpredsednik. Clani UO so ostali isti. V tem casu je bila na obcnih zborih glavna tema pogovorov nadloga, ki je prišla v naše kraje cez Bližnji vzhod in Balkan: varoja. Mali zajedavec je bil za vse cebelarje v Sloveniji in tudi za cebe­larje v Dobrepolju velika neznanka, bili pa so tudi brez ucinkovitega sredstva, ki bi uspešno in varno odstranil nadlogo iz panjev, zato je bila glavna naloga društva usmerjena v izobraževanje clanov in pri­dobitev sredstva za zatiranje varoje. 
Leta 1991 so na obcnem zboru izvo­lili novo vodstvo. Vlogo predsednika je prevzel Stane Godec, tajnica je postala Jožica Ljubic, blagajnik Anton Adamic in clani UO Alojz Miklic, Jože Strnad in Andrej Dvoršak. 
Vodstvo društva je v casu 1991–2010 ostalo v isti sestavi, predsednik Stane Godec, tajnica Jožica Ljubic, blagajnika Antona Adamica je 2006 zamenjal Janko Drobnic, clani UO pa so se v vseh letih nekoliko menjali. V teh letih so se dru­štvu pridružili tudi cebelarji iz Struške doline, ki so bili prej clani CD Kocevje. Društvo je leta 2010 štelo 56 clanov. V tem casu so v društvu ves cas potekali redni obcni zbori in redna predavanja z vseh podrocij cebelarstva. Društvo je skrbelo, da so clani prejemali sredstva za zatiranje varoj in sladkor za jesensko krmljenje cebeljih družin. 
Leta 2011 so na obcnem zboru izvo­lili novo vodstvo. Predsedniško mesto je prevzel Jože Pugelj  iz Rapljevega, tajnica je ostala Jožica Ljubic in blagajnik Janko Drobnic, clani UO pa so postali Robert Cimerman, Miran Zevnik, Štefan Papež in Jože Mohar. Tega leta je društvo pra­znovalo 90 let delovanja. Praznovanje so obeležili s proslavo in veselico na igrišcu na Vidmu. Naslednjih pet let je društvo vodil Jože Pugelj in v tem casu je delo­valo po ustaljenih pravilih društva z re-dnimi obcnimi zbori. Vsako leto je bilo organizirano predavanje s piknikom za clane društva. Znova je zacel delovati cebelarski krožek. Organizirana je bila tudi ekskurzija v Belo krajino. Vsako leto se je za clane društva organiziral nakup sladkorja in sredstev za zatiranje varoj in vsako leto smo sodelovali na tradicional­nem zajtrku v OŠ in vrtcu. 

Leta 2016 so na obcnem zboru izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Ro­bert Cimerman, podpredsednika Jože Samec in Dušan Cimerman, tajnica Jo-žica Ljubic, blagajnicarka Jana Jakic in clani UO Marko Miklic, Tone Vodicar, Miran Zevnik, Štefan Papež, Igor Janežic in Brane Gruškovnjak. V tem obdobju je društvo povsem prešlo na elektronski nacin obvešcanja clanov po SMS spo­rocilih in e-pošti. Društvo je ustvarilo tudi svojo Facebook stran. Letno smo organizirali pet predavanj s podrocja ce­belarstva in sadjarstva, priprave in pro-daje cebeljih pridelkov. Vsako leto smo priredili dan odprtih vrat, sodelovali na tradicionalnem zajtrku, sodelovali z drugimi društvi v obcini in sosednjimi društvi. Zaceli smo sodelovanje s Kmetij­sko zadrugo Dobrepolje, ki nam preskrbi ugodne nakupe sladkorja, pogace satnic in drugih potrebšcin za cebelarstvo. Vsa­ko leto organiziramo dan Cebelarskega društva Dobrepolje in zahvalno mašo v cerkvi Svetega križa na Vidmu. V zadnjih dveh letih je društvo kupilo 200 matic in jih razdelilo med svoje clane. Leta 2019 je bilo na obcnem zboru potrjeno novo vodstvo v sestavi predsednik Robert Ci-merman, podpredsednik Miha Tekavcic, tajnik Dušan Cimerman, blagajnik Jan-ko Drobnic in clani UO Brane Blatnik, Igor Janežic, Matjaž Kljun, Marko Mik­lic, Marko Cimerman in Anton Pugelj. V zadnjih dveh letih je delovanje društva onemogocala pandemija, vendar smo obcni zbor in sestanke UO izpeljali po e-pošti in ZOOM-u. Naša naloga je, da društvo nadaljuje vse dejavnosti, ki so bile izvajane v preteklih letih, in da sle­dimo novim smernicam v cebelarstvu. Danes društvo šteje 70 clanov. 
Društvo je v vseh letih delovanja bilo vkljuceno v vse vecje organizacije, ki so delovale na podrocju Slovenije: podru­žnice, Cebelarsko društvo Grosuplje, Cebelarsko zvezo Slovenije in regionalno zvezo Petra Pavla Glavarja. 
Ob 100. obletnici društva bomo 19. junija organizirali proslavo v dvorani Jaklicevega doma. Prireditev bo poteka-la v skladu s pravili, ki veljajo v RS zaradi pandemije covida-19. Ob obletnici je ce­belarsko društvo zasadilo tudi štiri lipe v vaškem središcu Male vasi. 
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste kadar koli sodelovali s Ce­belarskim društvom Dobrepolje in pri­pomogli, da se je društvo obdržalo vsa ta leta. HVALA! 
NAJ MEDI! ¦ 


»Ko delajo noge in pljuca, delujejo tudi možgani« 
Za nami je drugi pohod po poteh obcinskih meja 
Clani Turisticnega društva Dobrepolje smo v sodelovanju z Obcino Dobrepolje 15. maja organizirali drugi pohod po 
naših obcinskih mejah. 
Dušica Hocevar, TD Dobrepolje 
Jutro je bilo soncno. Izhodišce drugega pohoda je bila avtobusna postaja Mala Ilova Gora, kjer so nas pricakali poho­dniki iz Cušperka z vodnikom Dušanom Cimermanom. Pot pohoda nas je iz oko-lice Cušperka vodila proti Staremu gra­du. Na travniku pred Starim gradom nas je pricakal in prijazno sprejel predsednik Krajevne skupnosti Velika Racna g. Raj-ko Palcar. Poskrbel je tudi za okrepcilo pohodnikov. Med sprošcenim pogovo­rom smo se dogovorili za medsebojno sodelovanje tudi na drugih podrocjih. 
Nadaljevali smo pot proti Limberku. Na Limberku so clani vaške skupnosti Cušperk 14. maja 2021 postavili novo ta­blo s podatki o Limberku, ki ga je kot prvi leta 1904 zacel raziskovati naš starinoslo­vec Jernej Pecnik in ga je oznacil za hal­štatsko gradbišce. Besedilo je zapisal g. Edi Zgonc, za izvedbo in postavitev pa je poskrbel g. Dušan Cimerman. Tu smo se pohodniki malo odpocili, nato pa nada­ljevali pot proti tromeji obcin Dobrepo­lje, Grosuplje in Velike Lašce. Na tromeji smo postavili mini kamnito piramido s tremi kamni na vrhu v barvah obcin in z napisom. Prav tu pa se je vreme spreme­nilo, zato smo s hitrimi koraki nadaljevali pot do Ponikev. 
V Ponikvah smo zakljucili svoj drugi pohod. Zahvalili smo se g. Ediju Zgon-cu in g. Dušanu Cimermanu za sodelo­vanje, vodenje in številne informacije o krajih in ljudeh ob poti. S pohodniki iz Cušperka smo se dogovorili, da se kmalu zopet srecamo. 
Pot je bila zahtevna, vendar prijetna. Zmogli smo jo prehoditi brez zapletov, v pohodniškem vzdušju. 
Vabimo vas, da se nam pridružite na tretjem pohodu po poteh obcinskih meja 
5. junija 2021. ¦ 


Turisticno društvo Dobrepolje 

Povabilo na junijsko poucno ekskurzijo 
po poteh Toneta Kralja in Staneta Keržica 
v soboto, 12. junija 2021, ob 7. uri z Vidma 
Na pot se bomo odpravili v soboto, 12. junija 2021, ob 7. uri z avtobusne postaje na Vidmu, 7.20 iz Grosuplja, 7.30 iz Ru-dnika (Ljubljana). 
Držali se bomo veljavnih zdravstvenih ukrepov in navo­dil NIJZ-ja. Na pot, ki ne bo kratka, vzemite dovolj tekocine, kakšen prigrizek, ustrezna oblacila in obutev. 
Pot nas bo vodila do Vrhnike in naprej do Zaplane v kraj Žiri, kjer si bomo ogledali štiri plošce osmih reliefov, delo kiparja Staneta Kežica iz leta 1961. Po kratkem ogledu na­daljujemo pot v Cerkno, kjer bo na ogled spomenik NOB v bronu, delo Staneta Keržica iz leta 1954. 
Nadaljujemo pot na Šentviško Goro (planota), kjer si bomo v kraju Ponikve ogledali cerkev sv. Vida, ki jo je leta 1941 poslikal Tone Kralj. Gre za njegovo prvo poslikavo, s katero nakazuje, da je nastopilo obdobje vojne. 
S Šentviške planote se bomo popeljali še v kraj Most na Soci in si ogledali župnijsko cerkev sv. Lucije, kjer je leta 1940 nastala obsežna poslikava Toneta Kralja. 
Tu se bomo spomnili tudi na slovenskega pisatelja dr. Iva-na Preglja, ki je med drugim zaupal Tonetu Kralju ilustracijo romana Plebanus Joanes. Ne bomo pozabili na hišo rodbine Vuga, kjer je stanoval Tone Kralj. V bližnji okolici bomo imeli tudi kosilo. 
Ce bo cas, se bomo zapeljali še v bližnji Tolmin, pogleda­li spomenik upornim Tolmincem iz leta 1713, ki jim je 29. aprila 1973 postavil spomenik naš Tone Kralj. 
Vrnitev bo sledila skozi Idrijo, Logatec, Ljubljano in Grosuplje do Dobrepolja. Poskrbeli bomo za udobno vožnjo in dobro pocutje ter zanimive informacije celotno potovanje. 
Vabljeni! 

Prijave sprejemamo do zapolnitve mest na: 
tel. št. 041 962 823, e-naslov: td.dobrepolje@gmail.com ali vsako soboto v TIC-u od 9. do 11. ure. 








TD Dobrepolje vas v sodelovanju z Obcino Dobrepolje vabi na 
tretji pohod po poteh obcinskih meja 
»Ko delajo noge in pljuca, delajo tudi možgani« 
Dobimo se v soboto, 5. junija 2021, ob 7.30 pred TIC-em na Vidmu. 
Pot nas bo vodila od gostišca Adam ob potoku Rašica do Zakrajškove domacije, proti Malim Lašcam, blizu železniške postaje Velike Lašce ob železniški progi v Dule, na Kamni vrh (Kamen vrh). Sledi pot mimo Vrkušcka (744 m), Loncarjevke do sticišca treh obcin (Dobrepolje, Velike Lašce, Ribnica). Prostor bomo oznacili s tremi barvnimi kamni. Od tu je še 20 min do vrha Grmade (887 m). Sledijo pocitek, spust do parkirišca in odhod domov. Potovanje bomo zakljucili med 
13. in 14. uro. 

Obvezna ustrezna pohodniška oprema: obutev, oblacila, po­hodne palice, voda, malica … TD prevzema le vodenje, ude­ležba na lastno odgovornost. Poti bodo razlicne, od asfalta, gozdnih poti in stez do brezpotja. 
Vsak pohodnik bo vpisan na seznam vseh etap, ki jih bo op-ravil. 
Obvezne predhodne prijave 
do cetrtka, 3. junija 2021, 
na tel. št. 041 962 823 ali 
e-naslov: td.dobrepolje@gmail.com. 
Startnine ni, prispevek za prevoz je 2 €. 
VABLJENI! Koronadnevi so naredili svoje, ampak mi smo dobre volje, ker okrog nas je Dobrepolje. 

Upoštevali bomo vsa priporocila in navodila NIJZ ja. 
Ob 25. obletnici Športnega društva Dobrepolje 
se spominjamo … 

V ŠD Dobrepolje smo se že kmalu po ustanovitvi pridružili Športni uniji Slovenije. To pa iz vec razlogov: Športna unija Slovenije je bila že takrat veliko vecja športna organizacija, imela je solidne financne in materialne možnosti za delovanje, imela je izobražen in strokoven kader in bila je pripravljena pomagati manjšim društvom pri njihovem delu. 
Alojz Kuplenk 
Ena izmed množicnih prireditev, ki je potekala v Sloveniji pod okriljem Špor­tne unije Slovenije, je bila tudi prireditev za mlade z naslovom »Veter v laseh – s športom proti drogi«. Že sam naslov pri­reditve je nosil neko humanitarno noto. Torej opozarjanje mladih na škodljivost drog za zdravje in življenje. Prireditev naj bi jim pokazala, kako lahko zelo lepo in koristno preživijo prosti cas v okviru pra­vih prijateljev. 
ŠD Dobrepolje se je z vso vnemo prik­ljucilo številnim društvom po Sloveniji in izpeljalo samostojno športno prireditev. Veselilo nas je, da se je prireditvi priklju-cilo izredno število mladih. Vsi po vrsti so izjavljali, da jim je podobnih športnih dogodkov manjkalo in da si želijo, da se prireditev ohrani. 
Res smo prireditev ohranili pri živ­ljenju celih 18 let, vse do leta 2015. Po tem letu pa smo jo iz razlicnih razlogov opustili. ¦ 


Uvrstitev ekipe U-19 v koncnico letošnjega 
državnega prvenstva 


Kljub temu da je letošnja športna in futsal sezona delno okrnjena zaradi epidemije, je Nogometni zvezi Slovenije uspelo izpeljati »pod streho« tekmovanje v 1. in 2. clanski ligi, blizu zakljucka pa sta tudi ligi v starostnih skupinah do 19 in do 17 let. Medtem ko je ekipa U-17 tekmovanje zacela pozneje in prav v teh tednih igra v zgošcenem tekmovalnem ritmu, je ekipa U-19 že dosegla lep uspeh. Uvrstila se je med najboljših šest slovenskih ekip, tam pa 
morala priznati premoc favorizirani ekipi KMN Bronx Škofije. 

Bojan Novak 
V državnem prvenstvu mladincev (U-19) je letos sodelovalo 14 ekip iz cele Slove­nije. Tekmovanje je zaradi prekinitev po­tekalo le po enokrožnem sistemu, tako da se je vsaka ekipa z drugimi pomerila enkrat. Ob koncu se je naši ekipi v zad­njem krogu uspelo uvrstiti na šesto mes-to, ki je po letošnjih pravilih kot zadnje vodilo v koncnico. Ekipa je na 13 tekmah sedemkrat zmagala in šestkrat izgubila, ob tem dala 89 golov in iz mreže pobrala 68 žog. 
V rednem delu so bili najboljši strelci ekipe Nejc Albreht (22 golov, tretje mesto v ligi), Tevž Ivanjko (12) in kapetan Matic Babic (11). 
Kot šestouvršcena ekipa se je ekipa Futsal kluba Dobrepolje v cetrtfinalu pomerila s tretjeuvršceno – KMN Bronx Škofije. Obe tekmi sta bili odigrani v zgošcenem ritmu. Domaca tekma je bila namrec odigrana v nedeljo, 16. maja, po­vratna pa že v torek, 18. maja. 
Žal so fantje na prvi tekmi pregoreli v silni želji in naredili veliko nepotrebnih napak. Odlicni gostje, precej njihovih igralcev na najvišji ravni uspešno nasto-pa že v clanski kategoriji, so znali napa­ke izkoristiti in si priigrati neulovljivo prednost. Bolj se je prednost gostov vi-šala, bolj tvegano so morali zaigrati naši fantje. Na koncu so si gostje priigrali kar deset zadetkov prednosti (2 : 12). 
Tekma na Škofijah pravega tekmoval­nega naboja tako ni imela, so pa na njej naši fantje pokazali povsem drugacen obraz in brez pomoci igralcev iz U-17, ki jih je naslednji dan cakala pomembna tekma, Primorcem pokazali kakovost. Na tekmi v gosteh so fantje zmagali z rezul­tatom 2 : 0 in se tako z zmago poslovili od letošnje sezone. Igralci so pokazali veli­ko in izpolnili zastavljeni cilj – uvrstitev v koncnico. 
Zelo zaposleni so bili v preteklih te­dnih fantje iz selekcije U-17. Poleg svojih tekem vecina igra tudi v starejši selekciji (U-19). V maju so doslej fantje, ki jih vodi trener Saša Đordevic, odigrali štiri tek-me. Najprej so zmagali na gostovanju pri ekipi KMN Benedikt – Sv. Trojica. Zmago z rezultatom 4 : 2 sta v veliki meri zreži­rala Erik Fink (trije zadetki) in Luka Grm. 


Sledila sta slabše odigrana domaca tekma in prvi letošnji poraz. S 3 : 5 so tri tocke odnesli gostje iz Vrhnike (Siliko Atet rent a car). 
Posebno zgodbo pa so fantje spisali v tekmi 5. kroga. V gosteh pri ekipi KMN Tomaž so dobrih deset minut pred kon­cem zaostajali z 2 : 7, na koncu pa po red-ko videnem preobratu slavili z 8 : 7! Trik-rat je v polno zadel Luka Grm, po enkrat pa še Erik Fink, Klemen Marolt, Gašper Tomašic, David Nose in Emil Šinkovec. 
V sredo, 19. maja, so fantje poleg že tako zgošcenega ritma morali odigrati še zaostalo tekmo 2. kroga (iz oktobra). Tok-rat jih je pot vodila v Maribor, kjer so se pomerili z vrstniki ekipe KMN Miklavž. Tudi na tej tekmi je bil scenarij podoben prejšnji, vendar je za preobrat tokrat ne­kaj malega zmanjkalo. Po prvem delu je bil rezultat izenacen, v prvi polovici dru­gega polcasa pa so domacini naredili po­membno razliko in povedli s 6 : 2. Sledil je nov preobrat z igro z vratarjem v polju in do predzadnje minute se je prednost stopila na 6 : 5. V zadnji minuti pa so žal zadeli domacini in na tekmi zmagali s koncnim rezultatom 7 : 5. Luka Grm, ki je trenutno najboljši strelec lige, je zadel trikrat, po en zadetek sta dodala še Kle-men Marolt in David Nose. 


V soboto, 22. maja, je ekipa suvereno premagala vrstnike iz Postojne (8:1). Do konca letošnjega tekmovanja bodo fantje odigrali še dve tekmi – 5. (doma) in 12. junija (gostovanje v Sodražici). ¦ 

Gibalna abeceda – nova vadba za dekleta 
Pod okriljem Futsal kluba Dobrepolje bo od septembra naprej v novi športni dvorani potekala nova vadba – gibalna abeceda. Namenjena je le dekletom od petega leta naprej. Nova vrsta vadbe ponuja zdravo in pestro 
športno obliko gibanja, ki pa ne bo povezana s treningi futsala. 
Jure Žnidaršic 

Vadbo bo izvajal prof. športne vzgoje z vecletnimi izkušnjami na tem po­drocju, Anže Zagorc. Zaradi okrnjene ponudbe za vadbo deklet od petega leta naprej smo poiskali rešitev, ki bo dekletom zagotovo predstavljala zani­miv izziv. Prevladovali bodo razlicne osnovne oblike gibanja (poligoni …), elementi atletike, gimnastike in iger z žogo. Ponujamo torej gibalno abecedo, ki ne bo imela nikakršnih tekmovalnih nadgradenj. 
Vadba bo potekala enkrat tedensko po 60 minut. 
Pomembno se nam zdi, da v špor­tu in gibanju nasploh vidimo tudi po­memben del sprostitve. Naši otroci v šolah veliko sedijo, na hrbtih nosijo (pre)težke torbe, prosti cas pa zapol­njujejo pogosto na ekranski (pametni telefon, TV …) nacin. Zato je eden od glavnih namenov vadbe tudi zdrava, zabavna in koristna igra, ki bo pravo zdravilo za premalo dejaven življenjski slog. 

Spoznavno srecanje s predstavitvi­jo bo potekalo v sredo, 2. junija, ob 
18. uri v športni dvorani. 
Vabljeni! ¦ 


......... ......... ... ..................... .............. .....	 .	 ........... .	 .... ........ ............... .... 
.............	 ......... ................. 


....... !"#$.......... 

..$%.$%..$.%........... 	................... 	.. ......	...&......................'........ 	... 	......................... 
&........... 	......... 	.	..........& 	... ....... 	.....................'.......... .. 	(................&.....	.......	(. ..........&............... 	.	................. ..(....... 	..... 
............'........ 	..............	(. .......	(....	 &... 	.....	(.........	(. 
...	..................... 	.................. 
......(....... 	.................. 
..........	 ....	 .............. 
................................. ... 
Vsak clovek je zase svet, cuden, svetel in lep kot zvezda na nebu…
                     (T. Pavcek) 
V ZAHVALO IN SPOMIN 


Tiho nas je zapustila draga mami, mama, sestra in svakinja 
ŠTEFANIJA KASTELEC 
(15. 6. 1934-13. 5. 2021) iz Bruhanje vasi. 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašcanom, Društvu upokojencev Dobrepolje, prijateljem in znancem za izraze sožalja, socutne misli in tolažbo, podarjeno cvetje in svece, darovane svete maše. Najlepša hvala ge. Mileni Žnidaršic iz Zavoda sv. Terezije, ki je mami v zadnjih mesecih njenega življenja polepšala dan s prijazno besedo in kosilom. Zahvala g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen obred, sosedi Jožici Novak za molitve v vežici, Marku Zakrajšku in pogrebni službi Novak za organizacijo in lepo izpeljano pogrebno svecanost. Iskrena hvala pevkam ženskega kvarteta za ganljivo petje ob slovesu. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo spoštovali, imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. 
Žalujoca: sin Milan in hcerka Tjaša z družinama 



KONCERT SKUPINE Mi2 
sobota, 12. junij, dopoldne, Velike Lašce
TRŠKI DAN 


nedelja, 13. junij, Velike Lašce 
28. POHOD PO VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI 

turizem.velike-lasce.si

 Obcina Velike Lašce 


Cvetlicarstvo, 
pogrebne in pokopališke storitve 

Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si 



JANEZ POZNIC s.p. 
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 
Hvala za obisk – se priporocamo! 




Matej    
Stane    



info@brata-tomsic.si 
www.brata-tomsic.si 

V NAŠI PONUDBI IMAMO: 
PVC okna in vrata   . ALU okna in vrata   . Sencila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, screeni, pliseji, notranje žaluzije, komarniki, tende, ... ) . Sekcijska in industrijska garažna vrata    . Rolo garažna vrata    .• Okenska ALU polkna    . Notranje in zunanje police    . Strešna okna VELUX    . Suhomontaža Knauf in Rigips    . Avtomatska drsna vrata