IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDLLENART
Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 — 1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov.
'oma(V
novicE
LETO VI ŠT. 1 MAREC 1989
LENART
Uredniški odbor
Glavni urednik — Marjan
Toš
Odgovorni urednik — Rudi Lešnik
Tehnični urednik — Marjan Hanl
Člani — Jože Dreu, Leopold Hameršak, Janez Kurbus Jože Murko, Marija Jančič Edvard Pukšič. Lektorici — Cvetka Jurišič Dragica Lovše
ČE BI ŠLO ZA BOJ MED POSAMEZNIKI
Mnogi tuji komentatorji so 20. sejo označili kot boj posameznikov za oblast. Nekateri naši so jim sledili. Ocena je poenostavljena. Posamezniki, ki jim očitajo boj za oblast, so predstavili poglede na bodoči razvoj jugoslovanske družbe, ki niso njihovi ali pa ne le njihovi, ampak za njimi stojijo organi ZK, marsikdaj pa večina članstva.
Če bi šlo le za boj med posamezniki, bi se problem razrešil pač na tak ali drugačen način. V tem primeru gre za različne družbene okoliščine, ocene političnih dogodkov in razmer, pogled na socializem na pojmovanje vloge ZK in na skupno življenje v državi,
■ * HJi^i,*.
za naprotja katerih razrešitev bo usodna za Jugoslavijo v progresivnem ali retrogradnem pomenu. Gre za to, da bo ZKJ dorasla zgodovinskemu trenutku, da bo sposobna na dovolj demokratičen način napraviti sintezo tistega, kar združuje in omogočiti manifestacijo različnega ter preseči pojmovanje klasične komunistične partije, ki se je v glavnem že povsod izčrpala.
Tik pred 20. sejo je bilo slišati veliko očitkov na račun Slovenije ziroma ZKS. Tudi sama seja se temu ni izognila. V ZKS sami zaznavamo vrsto zagat. Imamo obdobja, ko kaže, da smo v defenzivi.
Zato sami nismo zadovoljni s svojim delom. Dobronamerno kritiko sprejemamo od koderkoli. Toda ne znamo si razlagati stalno ponavljajočih se izmišljenih trditev iz nekaterih okolij, ki so laž ali polresnice. Denimo, da Slovenci nočemo razumeti stiske Srbov in Črnogorcev na Kosovu, da smo proti temu, da bi republika Srbija delovala kot normalna republika. Da smo prejšnjemu črnogorskemu vodstvu dali podporo za uporabo sile proti demonstrantom, da s političnim pluralizmom rušimo politični sistem socialističnega samoupravljanja, da v Sloveniji ve-doma in načrtno ustvarjamo
*¥■■• * ISlifc
protisrbsko, protimakedon-sko in protičrnogorsko razpoloženje, da dajemo podporo štirim obsojenim vohu-
nom.
Takšne obtožbe puščajo med narodi globoke posledice. Tisti, ki to počno, bodo
Zadnji dogodki na Kosovu in drugod znova pretresajo jugoslovansko javnost. Zdi se, da je veriga aktualnih problemov popolnoma sklenjena, da nas Uko iz vsega popelje razum, strpnost, demokratičnost. priznavanje razlik in spoštovanje naroda in človeka. Ne smemo torej skrivati resnice, da preživljamo usodne trenutke za obstoj in razvoj naše skupne domovine Jugoslavije. Ali bolje rečeno, za obstoj AVNOJSKE Jugoslavije, ki bi jo posamezniki radi pokopali. Sovraštvo ne vodi nikamor — sicer pa nam je to pokazala preteklost, marsikdo se je še kako dobro spominja.
Lepo pravi Janez Stanov-nik. da se vsi skupaj ustavimo dokler je še čas. »Le pot demokracije, spoštovanja človekovega dostojanstva, upoštevanje medsebojnih razlik in enakopravnosti je tisto, kar zagotavlja, da strasti, ki so se vnele, ne bodo zmračile lima razuma. ki nas uči. S»ari. kaj moramo storiti, za kaj je vredno vztrajati.« Zaskrbljenost zaradi usode naše domovine Jugoslavije je velika tudi v osrednjih Slovenskih goricah.
M. T.
zares morali nositi vse posledice, in to prej, preden bodo posledice tega početja nepopravljive.
(Slavko Soršak na seji CK ZKS.)
Iskrene čestitke ob dnevu žena
Uredništvo
EVROPSKE CENE IN
EVROPSKA
STORILNOST
PIK Lenart: Prihodnost gradijo na strokovnih in sposobnih kadrih
ZA STROJI, KJER IMA ČESTITKA ZA DAN ŽENA POSEBNO TEŽO
Seveda se ne smemo napak razumeti! Evropske cene v industirjski proizvodnji v glavnem ne pomenijo višjih od jugoslovanskih, ampak nižje. Razlog je v enostavni formuli: s cenejšo proizvodnjo izdelati več in kakovostneje. Pa smo že blizu evropski storilnosti. Da je takšna pot težavna, vendar se bogato obrestuje, potrjuje v Klemo-su. Z eno nogo in še več so trdno na zahodnem tržišču, v Evropi . . .
RAZVOJ S 17 NOVIMI MILIJARDAMI
V Klemosu so v lanskem letu vložili v razvoj delovne organizacije 17 novih milijard. Vse naložbe so bile uspešne, kar dokazujejo dobri poslovni rezultati in 120 novih članov zdaj že 700 članskega kolektiva. Za funk-cionalnejše izvajanje proizvodnega programa tovarne jeklenih konstrukcij so asfaltirali delovne površine, obogatili in npoclobili transportno tehniko^ vključili v proizvodnjo nov stroj za ravnanje pločevine večjih dimenzij in novo avtodvigalo z zmogljivostjo 16 ton za montažne namene in nujne posege kjerkoli v občini. Ni treba posebej poudarjati, da bo to avtodvigalo v pomoč in korist pri marsikateri zadregi tudi zunaj tovarniškega dvorišča, saj ne bo treba več čakati na avtodvigalo iz Maribora.
Program drobnih avtomobilskih delov je obogaten s 6.500 m2 novih proizvodnih površin. Toliko meri nova proizvodna dvorana, v kateri dela 120 novih delavcev. Proizvodni program plastika je lani povečal svojo ponudbo domačemu in tujemu trgu namestitvijo novega stroja za proizvodnjo PVC folije, s čimer so dvignili proizvodnjo z dotedanjih 700 na 3.000 ton. Stroj, ki so ga pridobili na osnovi lizing pogodbe, velja 4 milijone 900 tisoč mark, z njim pa se je Klemos uvrstil med najpomembnejše proizvajalce folije za prehrambeno in farmacevtsko industrijo in prozorne embalažne folije. Proizvodnja je stekla konec lanskega leta, okrog 50 odstotkov proizvodnje pa je namenjenih izvozu na zahodni trg.
REŠITEV JE V IZVOZU
To je tolikokrat ponovljena tr-
ditev, ki gre že mimo ušes, pa vendar je edina pot do uspeha. Avgust Seničar, priznani in prekaljeni gospodarstvenik, Kraigherjev nagrajenec, izrazit pristaš reda in delovne discipline, postavlja izvoz na vrh piramide razvojnih možnosti. »Lani 2 milijona dolarjev izvoza, letos 3 milijone, morda celo več, če nam tujina nekaterih domačih državnih ekonomskih ukrepov ne bo vrnila kot bumerang«, pravi. »Ce ne bi bilo sklenjenih pogodb za prodajo na konvertibilnem trgu, bi imeli probleme z zasedenostjo kapacitet: zdaj pa v nekaterih mesecih dosega izvoz celo okrog 50 odstotkov vse proizvodnje. To je rešitev in možnost za celotno delovno organizacijo.« Bowden potegi za avtomobilsko industrijo, procesna tehnika iz programa tovarne jeklenih konstrukcij in program plastike so obetavni predvsem s prodajo na zunanjih trgih, kajti domača naročila, predvsem na investicijskem področju, usihajo.
Letošnje leto prinaša še nekaj novega — prvo montažo lastnega proizvoda v Zvezni republiki Nemčiji. Za firmo Walters iz Kolna bodo montirali elektrofil-ter za čiščenje odpadnih plinov.
Klemos je tudi edini proizvajalec lovilcev prahu za te filtre, kar v obširnem programu elektrofil-trov za tega tujega partnerja nedvomno pomeni veliko priznanje. Dodajmo še 1.500 ton gorilcev za firmo EVT iz Stutgarta, 800.000 ročnih zavor za VW iz Wofsbur-ga, transportne naprave za premog za SCHADE in približno 1.000 ton PVC folije za POLY iz Miinchna, pa je podoba Klemo-sovega izvoza popolnejša. Pa tudi uvožen material, ker ustreza zahtevam zahodnega trga in je hkrati cenejši od domačega, in seveda dosledno spoštovanje najnujnejših temeljev uspeha na tujem trgu: kvalitete, rokov in cene. »Dobro plačani sposobni strokovnjaki in pri vseh dozorelo spoznanje, da bomo z zmanjšanjem porabe časa po toni izdelka kos evropskih cenam, naj bo utrdilo na zahodnem trgu in povečalo možnosti za obstoj in razvoj. Predvsem je to pravi ključ do uspeha«, pravi Avgust Seničar.
Uspešnost katerekoli delovne organizacije se tudi v kriznih časih da meriti z enostavnimi in lahko razumljivimi kazalci. Nekaj takšnih je zapisanih. Sodim, da precej povedo . . .
E. PUKŠIČ
V lenarškem Piku je 96 odstotkov zaposlenih — žensk. Vendar se da to »posebnost« zaznati v glavnem le v statističnih podatkih o strukturi zaposlenih. PIK pri Lenartu je namreč eden kolektivov, ki jih moramo zapisati z velikimi črkami. PIK Lenart od leta 1973 naprej daje možnost zaposlitve delavkam iz osrednjega dela Slovenskih goric, ki bi se iz različnih razlogov težko ali vsaj teže zaposlile v oddaljenejših industrijskih središčih. Gledanje na žensko in žensko-delavko je bilo in je še vedno tradicionalno, zato razvojna pot in uspehi tega delovnega kolektiva več kot uspešno obračunavajo z že prej omenjeno nečimerno tradicionalno miselnostjo fizično močnejšega dela človeškega življa.
Še vedno smo v času, ko ima katerikoli ON vsaj nekoliko močnejšo besedo, glasnejši glas in (vsaj nekoliko) čvrstejšo držo v času družbenih in življenjskih vetrov in kriz. V glavnem navidezno, včasih tudi resnično . . .
PIK je kolektiv, ki je hitro ra-stel in zorel. Statistika je zabeležila 13 odstotno letno rast. To pa je podatek, ki zamegli pogled na ločnice v strukturi kadra po spolu. Pred očmi imaš samo uspešen kolektiv!
Minulo leto je bilo uspešnoP Ta podatek ima v času, ko je velik uspeh že to, če ni izgube, še posebno vrednost. PIK je ostal vodilni lenarški izvoznik s 3 milijoni dolarjev izvoza na konvertibilni trg. Okrog polovico svoje proizvodnje so posredovali kupcem na tujem in skupno s prodajo doma ustvarili 23 novih milijard celotnega prihodka.
Izvoz bo prva naloga tudi letos. Ob Zvezni republiki Nemči-
ji, Švici, Avstriji, Švedski in Angliji bodo letos izvažali tudi v Francijo in s klasičnim izvozom (v glavnem je običajna le blagovna menjava) prodrli na Madžarsko.
Tudi v Piku kot v vseh zdravih in perspektivnih kolektivih gradijo prihodnost na stokovnih in sposobnih kadrih. Ta 390 članski kolektiv s povprečno starostjo 26 let namenja veliko pozornost kvalifikacijski rasti in letno štipendira od 40 do 50 bodočih sodelavcev, ki nabirajo znanje na 3., 4., 5. in tudi 7. izobraževalni stopnji. Novi kadri bodo še izboljšali sedanjo kvalifikacijsko strukturo, ki pa se že ponaša s skoraj petino srednje in višje izobraženih in z manj kot polovico priučenih ali nekvalificiranih delavk.
Lani so namenili mnogo investicijskih sredstev v izboljšanje delovnih pogojev, zlasti v klimatske naprave in optimalno osvetlitev delovnih mest. Za letos načrtujejo vložiti več kot 3 nove milijarde v ureditev nove trgovine v središču Lenarta in v modernizacijo opreme.
Tokratni obisk v lenarškem Piku je bil po zajetnosti podatkov nekoliko skromnejši, vendar smo hoteli več kot samo nizati številke. Lahko bi jim namenili šopek, pa bi na koncu pomenil toliko kot oskubena roža. Lahko bi večini zaposlenih v Piku namenili izbrane besede, pa bi morda zvo-denele v oguljeno frazo. Zapisali smo manj, ker smo želeli povedati več!
E. PUKŠIČ
NE ZANEMARIMO VODNJAKOV
PREDSEDNICA NA LEPI KMETIJI
Ja, kaj hočete! Tudi predsedniki in predsednice morajo delati. Morda se bo nekdo nasmehnil ob tem naslovu misleč, da gre za besedovanje o naših politikih. Saj veste o tistih, ki bi samo politizirali in nič de . . . Ne bom zapisal do konca, da se ne bi kdo še obregnil ob vrstice.
Tokrat bomo pisali o kmetici, o marljivi ženi, mami in tudi predsednici. O predsednici aktiva kmečkih žena Lenart, namreč. Le kdo neki ne pozna pridne in aktivne redsednice Jožefe Mlakarjeve? Pri njej sem bil že nekajkrat, nazadnje pa menda predlani v času priprav na setev. Tudi tokrat bi se lahko pogovarjala o teh pripravah, saj je pomlad že tik pred durmi. Če seveda zima šele zdaj ne pokaže svojih pravih zob. A najbrž jih le ne bo. Tako vsaj pravijo starejši in izkušeni, torej nam mladim ostane le, da jim verjamemo . . .
Tokrat sva z Jožefo pokramlja-la kar po telefonu. Pa še prav prijeten in sproščen pogovor sva zaokrožila, vam povem. Kar pri-legel se mi je zvečer po dolgem delovnem dnevu, njej pa najbrž tudi, saj je tudi sama kar z veseljem pripovedovala.
»Saj ne vem, kaj naj povem. Morda to, da pač moramo delati tudi na naši kmetiji, ki meri 10 hektarjev svoje in nekaj najete zemlje. Od 35 do 40 glav živine imamo, skupaj s teleti seveda. Sicer pa v hlevu muka 10 mlekaric in v teh februarskih dneh z možem dnevno oddava okrog 70 litrov mleka ...«
»Ko bi vsaj cene ohranile svojo vrednost,« je še potožila. Zdaj pa je res tudi v živinoreji in mlečni dejavnosti vse večja zmešnjava. Jožefi kar verjamem, da se tu in tam razjezi, čeravno ni nekam hudo resne sorte.
»Moje ženske v aktivu so me pred dobrim letom nahecale in zdaj sem pač predsednica našega aktiva. Saj je kar prijetno včasih priti skupaj in reči kakšno modro, pa tudi veselo. Letos smo se udeleževale v glavnem predavanj za kmete, kolikor smo jih pač imeli, sama pa sem pred leti že bila tudi v šiviljskem in kuharskem tečaju. A letos za vse to tako ali tako ni bilo veliko časa, ko zima ne dopušča sedeti na tečajih. Doma je vedno veliko dela!«
Mama Jožefa še pove, da imata z možem Francem lepo in veselo družini z 2 sinovoma in hčerko. Otroci so že kar odrasli in tudi radi poprimejo za delo.
»Če pa ni dela ali ga je manj, se pač dobimo v našem aktivu. Zdaj nas je 20 članic, želimo si, da bi nas bilo še več. Lani smo pripravile družabno srečanje v gostišču Črni les. Prijetno je bilo in lepo in lepo smo se zabavale ob prazniku žensk — 8. marcu. Letos pa bomo me zabavale druge. V Spodnjem Porčiču bomo namreč v tamkajšnjem lovskem domu pripravile praznovanje. Tako bo v petek, 10. marca tam živahno in veselo. Že zdaj pripravljamo vse potrebno, saj pri-| čakujemo kar lepo število go-; stov, ki jim moramo pripraviti je-j dačo in pijačo, pa povrhu vsega I ostati še dobre volje ...«
Jožica Mlakar: »Tudi v živinoreji
šnjava!«
Ja, ja. Dobre volje — se zdi — pa mami Jožefi tako ali tako ne zmanjka. Navajena je trdo in pridno delati. Zato ji tudi privoščimo malo sprostitve in veselja.
»Lani smo bile tudi na izletu, tudi letos bi rade kam šle, a zaenkrat še ne vemo nič točnega. Le to, da bomo že našle pravo smer in seveda zanimiv cilj, kam jo bomo mahnile . . .«
Pa naj jo kar mahnejo na izlet. Še sam bi šel zraven, saj je med samimi ženskami še vedno bolje, kot med samimi moškimi. A kaj, ko takrat skoraj zagotovo spet ne bom imel časa ... ali pa, saj veste, bo žena zame našla kakšno opravilo ... Pa šalo na stran.
Za konec le še morda misel na lanskoletno osmomarčevsko ve-
in mlečni dejavnosti vse večja zme-
selo druščino v Črnem lesu, o kateri mi je govorila mama Jožefa. Letos starega gostišča ni več, iz dneva v dan pa hitreje rase novi hotel »Agata«. Tam od Mlakarjevih to gradnjo kar sproti spremljajo, saj bo novi hotel skoraj na njihovem dvorišču. Če bo ' le vse teklo po načrtih, potlej bo lahko naša sogovornica še letos popeljala svoje članice aktiva v sodobno hotelsko palačo. Da bi se lahko takrat spet poveselila in malo pozabila na delo na kmetiji, ji želim. Pa še kakšno poskočno zanjo in za njeno veselo žensko druščino ji privoščimo . . .
Morda se bomo celo srečali na otvoritvi, če bo kaj sreče!
Janez Kurbus
Cerkvenjaški čebelarji pred svojim domom
■■■■■MMMPMMMMMMM^^	t, M8
ČEBELARJI V CERKVENJAKU
/	rž
Za člane čebelarskega društva »Ivan Jurančič« iz Cerkvenjaka resnično velja da so po prizadevnosti in marljivosti podobni svojim malim ljubljencem 'za katere tudi skrbijo in se trudijo. Letos praznuje društvo 10 obletnico obstoja Med pobudniki za ustanovitev društva so bih Milan Vajngerl, ki sedaj opravlja predsedniško funkcijo, Rudolf Druzovič. v času ustanovitve gospodar društva in Jože Hauzer. Danes šteje društvo 39 članov, ki so v lanskem letu opravili preko 6000 ur prostovoljnega dela pri gradnji društvenega doma. Za gradnjo čudovitega doma velikosti 8x8 metrov so člani prispevali tudi ves gradbeni material. Dom pa ne bo služil samo članom čebelarske družine, v niem bodo našli mesto tudi občani bližnjih naselij ob priliki zborov občanov ah drugih posvetov.
V poročilu se je predsednik društva zahvalil vsem članom in drugim občanom, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji doma. Posebno zahvalo so prisotni izrekli Liziki Borkovič, ki prebiva v neposredni bližini čebelarskega doma in je za gradnjo prispevala vodo in elektriko. Zahvalili so se za vse storjeno tudi predsedniku gradbenega odbora Milanu Vajngerlu. Prizadevne čebelarje pa pesti predvsem pomanjkanje finančnih sredstev za zatiranje čebelarske kuge — viroze, ki je močno razredčila same čebele, njihovim skrbnikom pa skoraj vzela voljo do nadaljnjega dela. Ob koncu lanskega leta so čebelarske družine v občini, prvič v času svojega delovanja, dobile finančno pomoč od SIS za pospeševanje prehrane občine Lenart v višini vsaka družina po 1 milijon din.
Za letošnje leto upajo na močno »dvignjen« znesek od SIS, pričakujejo pa tudi finančno pomoč od kmetijskih delovnih organizacij Agrokombinata Lenart in Kmetijske zadruge, ki bi morala biti še kako zainteresirana za obstoj čebelarstva.
Naslednji problem, ki muči čebelarje v Cerkvenjaku, so brezuspešna dvoletna prizadevanja za pridobitev 12 a zemljišča, ki se nahaja neposredno ob njihovem domu. Zemljišče je v lasti Kmetijsko zemljiške skupnosti, ki ga želijo pridobiti, da bi nasadih medena drevesa in postavili še več panjev. Predsednik Kmetijsko zemljišče skupnosti tov. Miro Bauman si je želeno zemljišče ogledal in se kot kmetijskih strokovnjak in poznavalec čebelarstva obvezal, da si bo prizadeval, da bo želja čebelarjev tudi uresničena.
PRVE LASTOVKE
VOLITVE - KULINARIČNA SPECI ALITETA?
Mladi v občini Lenart smo za seboj pustili kar celo jesen v duhu volilne. Res je, da se nam to sicer ni posrečilo v vseh osnovnih okoljih organiziranosti, res pa je tudi, da to ni bil osnovni namen. Pravzaprav sploh ni bil, saj osnovne organizacije mladih v takšni, že desetletja nespremenjeni in čedalje manj sprejemljivi obliki, odločajo same.
Tak uvod sam da misliti, da se pri vodstvih mladih v osnovnih sredinah ni zgodilo nič presenetljivo novega (ampak samo pri »zamenjavi kadrov«!), dokaj velike spremembe pa zato na področju dela mladih v Občinski konferenci ZSMS Lenart. iskanja tistih mladih, ki bi bili pripravljeni delati, razmišljati in sploh kaj narediti v mladinski organizaciji, smo se lotili že septembra 1988. Predlagali, torej evidentirali, smo kar dva meseca, ves preostali čas pa smo se s predlaganimi pogovarjali, razmišljali, skratka kandidiranje je teklo vse do 3. februarja 1989., ko je bila konferenca z volitvami. Res smo se šli velike demokrate, nič nismo kombinirali in kuhali, kar se je tudi obrestovalo. Obrestovalo pa tako, da je pripravljenih prevzeti funkcijo člana Predsedstva OK ZSMS in delati 15 mladih (od predlaganih 23), volili pa smo jih 11, toliko kot šteje članov občinsko mladinsko predsedstvo. Tisti mladi, ki so kandidirali za najodgovornejše funkcije (predsednik, podpredsednik, sekretar), so pripravili tudi svoje poglede na delo mladih v naši občini v prihodnje in jih predstavili v obliki videnj na javni tribuni v Lenartu teden dni pred konferenco z volitvami. Za predsedniško funkcijo
so kandidirali trije od predlaganih štirih, za podpredsedniško en kandidat od predlaganih treh in profesionalno sekretarko eden od dveh predlaganih. Vseh pet kandidatov je torej predstavilo svoja videnja, ki pa se v vsebini niso kaj dosti razlikovala med seboj, čeprav so nastajala povsem ločeno. Temu dokaz je tudi tesen izid na volitvah, kjer sta dva predsedniška kandidata dobila isto število glasov, tretji pa le enega manj. Temu je zato sledil drugi krog volitev s končnim izidom. Ostalo je še osem članov Predsedstva, ki smo jih volili med desetimi kandidiranimi.
Konferenca je bila izključno volilna, brez programov dela. Ti bodo seveda oblikovani na osnovi videnj, pišejo pa jih novoizvoljeni mladinci. Javno jih bodo predstavili v spomladanskih mesecih.
Kljub temu, da mladinske volitve niso kulinarična specia-liteta, upamo, da se bo prijetno vonjalo in dobro jedlo. Vsaj v mladinskih vrstah!
Vsi mladi in manj mladi v naši občini nam boste v pomoč, zato nas pokličite ali se oglasite!
Razmišljamo in si prizadevamo na Nikovi 9/1, z nami pa se lahko pogovarjate po telefonu št. 721-111! S kom pa?
Predsednik: Mirko ŽMAVC Podpredsednik: Saša LO-VRENČIČ Sekretar: Sonja FIL1PIČ Člani predsedstva: Srečko DAJČMAN, Ana FEKONJA, Darja HAMERŠAK, Milena KOLER, Andrej SENEKO-VIČ, Breda SLAVINEC, Breda ŠNAJDER, Danica ZEMLJIČ.
Sonja FILIPIČ
LJUDJE SINDIKATU NE ZAUPAJO
JOŽICA ZVAJKER
DOBITNICA ZLATEGA ZNAKA ZS SLOVENIJE
Prišla je v delovni obleki, nekoliko razburjena. V topli pisarni TOZD PIK Lenart je kmalu stekel sproščen razgovor. Ni treba posebej omenjati, da je bila naša gostja Jožica rojena 2/2-1951 v Zgornjih Zerjavcih pri Lenartu. Od leta 1972 je zaposlena v PIK, TOZD športna in lahka konfekcija Lenart na delovnem mestu skladiščenje blaga za izvoz in domači trg. Pred tem je delala v mariborski Vezenini. V pisni obrazložitvi ob podelitvi zlatega znaka je med drugim povdar-jeno, da jo delovno okolje ceni, ker je dobra delavka in sodelavka, ki je pri-
pravljena pomagati povsod in vsakemu. Že vrsto let je delovna v organih zveze sindikatov, v osnovni organizaciji in občinskem svetu Lenart (je članica predsedstva). Rada se spominja tudi mlajših let. ko je bila delovna v mladinski organizaciji.
»Sindikat še zdaleč nima tiste vloge, ki mu sicer pripada« meni Jožica Zvajker. »Sem sicer optimist, vendar ne vidim svetle prihodnosti, za sindikat seveda. Skrbi me usoda jutrišnjega dne. Veliko več bi moralo biti demokracije, pravičnosti in tovarištva. Zdaj je tega premalo, zato tudi toliko
OBRTNA ZADRUGA »LIPA« SE PREDSTAVLJA
Sredi leta 1989 so obrtniki, združeni v Obrtnem združenju Lenart, na zboru izvolili iniciativni odbor za ustanovitev obrtne zadruge. V pogovoru nam je predsednik tega odbora tov. Ivo Štrakl razkril kar dolgo pot od zamisli do ustanovitve zadruge.
»Torej zadruga že deluje in kakšno ime ste ji dali?«
»Zadrugi smo dali ime Obrtna zadruga LIPA Lenart. Njen sedež je v Lenartu, Trg osvoboditve 5. Danes lahko izjavim, da je zadruga ustanovljena in da deluje.«
»Iz vašega odgovora bi lahko sklepal, da je ustanavljanje potekalo brez težav, in hitro!« »Nasprotno. Ustanavljanje se je zavleklo, razrešiti je bilo treba več težav, kot smo pričakovali. Ne bi želel več govoriti o tem. Raje bi rekel kako besedo o naših načrtih.«
»Zanimivo bi bilo zvedeti, kdo so ustanovitelji?«
»Ustanovitelji zadruge so obrtniki, ki so se s svojim kvalitetnim delom in konkurenčnostjo že doslej potrdili na slovenskem in jugoslovanskem tržišču. Hkrati so s svojim delom in izkušnjami veliko prispevali v ustanovitvenem postopku. Zadrugo so ustanovili Alojz Dimnik, Friderik Družovec, Josip Kontrec, Srečko Lešnik, Jože Petrovič, Franc Širovnik, Ivo Štrakl in Jože Toplak.
»Bralce bo prav gotovo zanimalo, kakšne storitve bo zadruga opravljala.«
»Obrtna zadruga LIPA je zadruga splošnega tipa. To pomeni, da se lahko včlanijo redni obrtniki vseh strok, čemur pripisujem velik pomen, kajti naša ponudba bo zadovoljevala povpraševanje občanov tudi po tistih dejavnostih, ki so doslej usihale ali skoraj popolnoma zamrle.«
»Naštejte glavne dejavnosti, s katerimi se bo zadruga ukvarjala!«
Morda bo takšno naštevanje suhoparno, toda le tako bomo lahko predstavili našo dejavnost,« je dejal predsednik ustanovnega odbora.
»Obrtna zadruga LIPA je registrirala naslednje dejavnosti
1. Izdelava, popravilo in vzdrževa-
nje gradbenih instalacij (notranje, vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije, instalacije parnega gretja, instalacije in montaža solarnih naprav).
2.	Izgradnja, rekonstrukcije, adaptacija in popravilo gospodarskih, stanovanjskih in drugih zgradb, vključno s pripravo gradbenega zemljišča.
3.	Zaključna in obrtniška dela v gradbeništvu — fasaderstvo, teracer-stvo, parketarstvo, soboslikarska dela, oblaganje podov, stopnišč in sten z različnimi materiali, steklarska, kera-mičarska, ključavničarska in kleparska dela ter druga zaključna dela.
4.	Tiskanje brošur, biltenov, tiskovin, pisarniškega materiala, materiala papirne in kartonske galanterije, razmnoževanje in fotokopiranje ter sitotisk.
5.	Popravilo, vzdrževanje in instali-ranje strojev.
6.	Proizvodnja pohištva, opreme za gospodinjstvo, šole, gostinstva in pisarne, drugih končnih lesenih izdelkov, lesenih stavbnih elementov, t. j. vrat, oken in drugih stavbnih mizarskih izdelkov.
»Ali ste z naštetim krog dejavnsoti sklenili?«
»Ne. Posebej poudarjem. da bomo razrešili naštete dejavnosti glede na povpraševanje. Včlanjevanje v zadrugo je torej odprto in odvisno predvsem, to poudarjam še enkrat, od kvalitete, konkurenčnosti in od povpraševanja.«
»Kaj bi našim bralcem povedali ob koncu razgovora.«
»Imam dve želji. Prva bi bila. da bi vsi, ki bodo prebrali naslov, vztrajali pri branju do konca.«
»In druga želja?«
»Da bi vsi, ki bodo iskali obrtne storitve, navezali stike z Obrtno zadrugo LIPA Lenart. Potrudili se bomo ustreči in izpolniti vsako željo in zahtevo naših bodočih naročnikov.«
Hvala za pogovor! Ob vstopu v poslovno življenje želim zadrugi »LIPA« obilo uspehov! O Obrtni zadrugi LIPA bom še pisal.
Janko Kšela

Jožica Zvajker za delovnim strojem
napetosti v medsebojnih odnosih. Menim, da bi morali bolje delati, poglavje zase pa je seveda odgovornost. Ne tista na papirju, ki je imamo vsi že čez glavo — zakaj, dobro vemo. Odgovornost naj velja za slehernega,^delavca in direktorja. V sindikatu imamo sicer dobre programe, premalo pa jih uresničujemo. Ne razumem, zakaj smo do naše organizacije tako brezbrižni, navsezadnje smo vendarle vsi člani sindikata. Delati bomo morali tako, da nam bodo ljudje resnično zaupali.«
Še bi lahko klepetali o tem in onem. Naj sklenemo ta kratek zapis z željo Jožice Zvajker, da bi se ljudje med seboj dobro razumeli. Ob prazni-
NAŠ KLEPET
ku žena pa še zlasti veliko dobrega razumevanja v družinah — zanjo so največje veselje njeni otroci. Veseli se vsakega njihovega uspeha.
IZ ZDRAVNIKOVE BELEŽNICE
VETERINAR SVETUJE
SPECIALISTIČNA DEJAVNOST V TOZD ZDRAVSTVENO VARSTVO LENART
Iz zgodovine zdravstva vemo, da so se z zdravljenjem ljudi ukvarjali posamezniki, ki so zmogli, oziroma znali, pozdraviti vsako, za tiste čase znano bolezen ali poškodbo. Takšen pristop imajo še v področjih z najmanj razvitimi družbenimi odnosi (nekatera plemena v Afriki in Južni Ameriki).
Z vsesplošnim razvojem človeštva je tudi v zdravljenju prišlo do tega, da zdravnik ne zmore poznati vseh zdravstvenih problemov. Tako nastaja potreba po taki vrsti zdravstvenih delavcev, ki poglobljeno obvladujejo posamezna področja medicine. Govorimo o specialistih! Tudi v TOZD Zdravstveno varstvo Lenart deluje nekaj specialistov, ki so predvsem v pomoč zdravnikom splošne prakse. Le-ti, zdravniki splošne prakse, še vedno predstavljajo osnovnega nosilca zdravstvene dejavnosti, saj rešujejo okrog 80 % vseh zdravstvenih problemov. So prvi, ki se seznanijo s pacientom. Pri delu so izredno izpostavljeni. Njihovo delo zahteva širok krog znanja. Zaradi naštetega in posebnih nalog v procesu dela zdravnikov v splošni ambulanti je nastala potreba po specializaciji tudi v splošni medicini. V letošnjem letu dva zdravnika končujeta specializacijo iz splošne medicine, kar pomeni veliko pridobitev na strokovnem področju in solidno pomoč pri razvoju osnovne zdravstvene službe.
Začetno obdobje človekovega življenja je izredno občutljivo za vse mogoče vplive predvsem iz okolja. Nad zdravjem predšolskih otrok bdi specialist
—	pediater. Posebna naloga službe za zdravstveno varstvo predšolskih otrok je spremljanje razvoja in pravočasna ugotovitev nastajajočih bolezenskih sprememb. Zato specialist
—	pediater s pomočjo sester in drugih zdravstvenih delavcev opravlja sistematične preglede otrok od rojstva do vstopa v šolo. Urnik dela specialista pedia-tra: ponedeljek in sredo popoldan, ostale dneve dopoldan.
Zelo dinamičen razvoj osebnosti v času šolanja zahteva posebno skrb zdravstvenih delavcev. Preobremenjenost, neustrezna prehrana, premalo telesne aktivnosti so negativni dejavniki, ki vplivajo na slabšanje zdravja šoloobveznih otrok. Redni sistematični pregledi, ki jih opravi specialist šolske mla-
dine s sodelavci, ugotovijo veliko okvar hrbtenice, slabe drže, okvare vida, zobovja itd.
Urnik dela: vsak dopoldan.
Preobremenjena slovensko-goriška ženska oboleva za podobnimi obolenji kot drugod po Sloveniji. Njene bolezni zahtevajo posebno vrsto pregleda, ki ga opravi specialist — ginekolog.
Priporočamo, da žene obiščejo vsaj enkrat letno ginekologa, četudi nimajo težav.
Urnik dela: torek popoldan, četrtek dopoldan.
Verjetno bomo v letošnjem letu razširili urnik še na en dan v tednu. Zaradi vse bolj onesnaženega okolja in kajenja (predvidevamo) raste število pljučnih obolenj. Tudi tuberkuloze je še nekaj. Z zdravljenjem pljučnih in srčnih obolenj se ukvarja specialist — pnev-moftiziolog.
Urnik dela: ponedeljek in petek dopoldan, torek popoldan.
Za zdravstveno stanje delovne populacije skrbi dispanzer medicine dela, prometa in športa, ki deluje v prostorih DO Klemos. Ekipa, ki jo sestavljajo zdravnik in dve sestri, nudi zdravstveno oskrbo zaposlenih delavcev v občini. Občasno pa specialist medicine dela opravlja potrebne preglede pred vstopom v službo, občasne preglede šoferjev, ocenjuje delovna mesta itd. redna ambulanta: od ponedeljka do petka dopoldan, specialist MDPŠ: vsako sredo popoldan.
Pri zdravniku — specialistu za ušesa, nos in grlo — lahko poiščejo pacienti pomoč vsak dan, razen četrtka, po 1). uri v
prostorih medicine dela, prometa in športa v DO Klemos.
Kot vidimo, je včasih potrebna pomoč specialistov. O potrebi obiska pri specialistu odloča zdravnik v osnovni zdravstveni službi (lečeči, oziroma pristojni zdravnik). Kadar je potreben obisk pri specialistu, ki jih v Lenartu nimamo, pacienta napotimo v Maribor, oziroma v zdravstveno ustanovo, kjer potrebne specialiste imajo. Ko bodo nastopili pogoji, bodo v Lenartu delali še drugi specialisti. V letošnjem letu bo verjetno pričel s sodelovanjem specialist za duševne bolnike — psihiater.
dr. Dušan MARKOL1
KOSTOLOMNICA
Za to boleznijo zbolijo večinoma krave v drugi polovici brejosti in ob času, ko dajejo največ mleka. Redkeje zbolijo telice. Važno vlogo pri nastanku bolezni ima poleg pomanjkljive prehrane tudi reja živali. V temnih in zatohlih hlevih (pomanjkanje vitamina D, veliko COi, pomanjkljivo dihanje). Bolezen je poglavitno vezana na tla, ki so revna s fosforjem, včasih tudi s kalcijem. Kostolomnica se pogosteje pojavlja v nižinskih področjih in na peščenih tleh. Pogosto se bolezen pojavlja v sušnih letih. Zaradi nezadostnih padavin se namreč rudnine v zgornjih plasteh zemlje slabo topijo in jih rastline ne morejo porabiti. Zaradi navedenega prihaja do nepravilnega razmerja kalcija in fosforja. Kostolomnico lahko izzove tudi premajhen obrok sena, hkrati pa prevelike količine slame, plev, otrobov, koruzne silaže in raznih tovarniških odpadkov (pesni rezanci, tropine idr.). Pri nastanku bolezni torej sodeluje več dejavnikov: prehrana revna s kalcijem in fosforjem, visoka brejost laktacije itd.). Do kostolomnice lahko privede tudi krmljenje živali z veliko količine koruzne silaže, če ne dodajamo mineralnih mešanic bogatih s kalcijem in fosforjem.
Prva znamenja, ki jih pri kravah skoraj redno zaznamo so liza-vost in milejše prebavne motnje. Živali ne jedo rade vsakodnevne krme, pač pa imajo pohlep po ometu, lesu, zemlji, nastilju itd. Apetit iz dneva v dan slabi. Zaradi bolezni v kosteh živali težko stojijo. Otipavanje kosti in vrtenje sklepov je boleče. Prestopajo z noge na nogo. pri hoji težko pošepavajo. Bolj ali manj značilno je pokanje v kosteh in sklepih, spodvite noge, klečanje na prednjih kolenih in trdo mišičevje. Če traja bolezen dalj časa, opazimo, da žival hujša, dlaka je dolga in brez leska, koža pa se tesno prilega trupu. Pogoste so tudi prebavne motnje, prikrito ali celo odsotno gonjenje, težave z zabrejitvijo itd.).
V končni fazi živali obležijo. Pogosti so prelomi kosti in raztrgane mišice.
Nastanek kostolomnice uspešno preprečujemo s sprotnim pokla-danjem kompleksnih mineralnih mešanic, zlasti še kravam v pozni brejosti in v času, ko dajejo največ mleka. Dobro je, da takim živalim dajemo vitamin Dj, le to pa ponovimo po 2 — 3 tednih. To pride zlasti v poštev v zimskem in zgodnje spomladanskem obdobju. Primerno je tudi gnojenje travnikov in pašnikov s fosfornimi gnojili, ki do neke mere dvigujejo vsebnost fosforja v travi in senu. Pri živalih z izredno veliko mlečno proizvodnjo je koristna kontrola vsebnosti aktivnega fosforja v krvnem serumu, kajti ta se očitno zmanjša še preden se pojavijo vidni znaki bolezni. Danes imamo na razpolago več mineralno vitaminskih dodatkov, ki v zadostni količini in pri rednem poklada-nju uspešno preprečujejo nastanek kostolomnice. Mednje sodijo: KOSTOVIT, BIOTOS, MIUIL, BOVISAL in razni drugi. '
TURIZEM SMO LJUDJE
PRI ELBLOVIH TUDI DIVJAČINA
Pri Lenartu snujemo nove načrte na področju gostinstva in turizma. V družbenem in zasebnem sektorju. Porajajo se številne dobre ideje enih in dragih. Tokrat poglejmo, kaj pripravljajo novega v gostišču ELBL v Zg. Žerjaveih pri Lenartu.
Gostišče deluje že od leta 1962, poznajo ga številni tujci in popotniki od blizu in daleč. Zdi se, da mladi rod resnično uspešno nadaljuje tradicijo mame in pokojnega očeta. Za bodočnost se ni bati.
Danica Elbl nam je zgovorno povedala, da so okrepili moči v njihovi kuhinji, v kateri pripravljajo številne domače dobrote. Ob dobrem vinu iz lastnega vinograda se vselej prilezejo. Med novosti omenja zlasti ponudbo mesa divjačin in lovskih specialitet vseh vrst. Pripravljajo tudi tedne najrazličnejših nacionalnih kuhinj, (pričeli so z italijansko, nadaljevali bodo s švicarsko, pa madžarsko itd.). Pripravljajo »mini kosila« (od 13.—15. ure) z možnostjo, da si jih stranke odnesejo tudi domov. Cena je resnično simbolična — 15.000.— din/V poletnih dneh bodo organizirali tedne sadnih solat in paštet iz divjačine. To, da med sladicami nudijo »sladki greh«, »belo damo«
in »kroglice ELBL«, pa je spet drugo poglavje. In še za konec. Pri Elblovih nudijo tudi žgance in čcsnovo juho. Tudi to je del turizma.
KRAJEVNI MOZAIK CERKVENJAKA
V	krajevni skupnosti Cerkve-njak se lahko pohvalimo, da smo v letu 1988 dosegli nekaj lepih uspehov, zato menimo, da bi bilo prav, da jih na kratko predstavimo. S sredstvi iz referendumskega programa smo dali končno obleko (fasado) gasilskemu domu, ob prizadevnosti naših gasilcev pa se je uredila tudi večnamenska dvorana. S sofinanciranjem Samoupravne stanovanjske skupnosti Lenart smo v domu uredili tudi stanovanji, medtem kot sta že v letu 1987 krajevna skupnost in Matični urad preselila v dom svoje poslovne prostore.
Dokončali smo izgradnjo vo-dohrama (100 m3) s hidroforno postajo in ga v mesecu decembru tudi spustili v pogon, obenem pa smo predali v upravljanje vse vodovodne objekte, razen sekundarnega omrežja DO KGP Ptuj TOZD Vodovod in kanalizacija. Pričeli smo tudi graditi zdravstveni dom, ki bo v mesecu februarju pripravljen za vselitev, izvajalec del pa je Centrovod iz Lenarta. Sredstva smo zagotovili iz sredstev samoprispevka in Zdravstvenega doma Maribor — Lenart.
V	mesecu decembru smo asfaltirali še zadnja dva kilometra makadamske regionalne ceste Senarska— Brengova s sredstvi Republiške cestne skupnosti.
Nova trgovina v Cerkvenjaku pričakuje potrošnike
Izključno s sredstvi krajanov smo opravili zemeljska dela (širitev, navoz gramoza) na 4400 m krajevnih cest in jih tako v grobem pripravili za asfaltiranje, ki se bo pričelo v letu 1989 ob priteku referendumskih sredstev.
Mercator-Potrošnik je začel graditi samopostrežno trgovino z bifejem, ki bo prav tako odprta že v začetku marca 1989, kot zagotavljajo predstavniki Mercatorja. Kot vse ostale krajevne skupnosti v naši občini smo tudi mi pristopili k izgradnji telefonskega omrež-
ja, saj imamo sedaj samo 40 številk. V mesecu marcu smo nabavili 384 številčno centralo in pričeli z gradnjo sekundarnih zemeljskih linij. Dela prav-! kar tečejo, tako da imamo se-I daj končanih okrog 6000 m zemeljskih linij od skupno 7000 kolikor jih moramo zgraditi.
Zbrali smo 510,000.000,— dinarjev lastnih sredstev in iz sklada za pospešen razvoj manj razvitih prejeli še 300,000.000,— dinarjev.
Obenem potekajo aktivnosti za izgradnjo zračnih telefonskih linij, tako da planiramo,
da bi v 1989. letu z akcijo končali. V akciji sodeluje 180 interesentov, od katerih je vsak prispeval 3,1 milijona din.
Ker imamo problem s parkiranji avtobusov, ki ostanejo ponoči v Cerkvenjaku, smo skupaj z DO Certus odkupili zemljišče, obenem pa potekajo aktivnosti za ureditev parkirišča.
To bi bili najpomembnejši dosežki v letu 1988, ob tem pa seveda ne moremo reči, da nimamo problemov, o katerih pa kdaj drugič . . .
Darko Lorenčič
NA OBISKU PRI MLAKARJEVIH V ZAMARK0VI
ODNOS DO PITNE VODE
Daljše sušno obdobje, ki je zajelo vso Slovenijo, je v posameznih delih Slovenije povzročilo velike težave pri preskrbi s pitno vodo. Republiški štab za civilno zaščito, ki spremlja situacijo, je sprejel vrsto ukrepov, da bi se posledice suše omilile. To sušno obdobje ne povzroča le težav pri preskrbi s pitno vodo, temveč stopnjuje tudi požarno ogroženost in onesnaženost vodotokov.
Izvršni svet SO Lenart je na svoji seji 16. februarja 1989 obravnaval oceno stanja v zvezi s preskrbo s pitno vodo na območju občine in ugotovil, da je preskrba s pitno vodo za sedaj še normalna. Mariborski in tudi ptujski vodovod zagotavljata še normalne dnevne količine vode. Težave pri preskrbi z vodo nastajajo le pri gospodinjstvih, ki niso priključena na vodovodno omrežje, vendar za sedaj še ni zaskrbljujoče.
Ne glede na opisano stanje, predlagamo, da občani omejijo prekomerno porabo vode, ne oziraje se na to, ali gre za porabo iz javnega vodovoda ali iz lastnih vodnjakov. Tako naj ravnajo zlasti zato, ker so vremenske napovedi še vedno neugodne, zato se vodne rezerve še naprej krčijo, hkrati pa prekomerna poraba vode pomeni tudi
več odplak, ki dodatno onesnažujejo obstoječe vodotoke. Onesnaževanje je še posebej nevarno, ker je pretok vode v vodotokih zmanjšan.
Razveseljivo je, da v naši družbenopolitični skupnosti širimo omrežje javnega vodovoda, s tem si zagotavljamo zdravo pitno vodo, hkrati pa na ta način postajamo tudi vedno bolj odvisni od redne dobave vode iz mariborskega in ptujskega vodovoda. Ob tem ne bi smeli pozabiti, da lahko zaradi okvar pride tudi do večdnevnega izpada vodooskrbe, kar bi nam povzročilo velike težave. Taki pojavi so na srečo sicer redki, pa vendar so možni, zato predlagamo, da tam, kjer že imate urejeno vodooskrbo iz javnega vodovoda, vseeno ne zanemarite svojih vodnjakov, oziroma studencev, ki vam bodo v takšnih primerih še kako koristili. Vzdrževanje studenca vam verjetno ne bo povzročalo prevelikih stroškov. Priporočamo tudi, da v krajevnih skupnostih še posebej proučite problem oskrbe s pitno vodo za primer izpada oskrbe iz javnega vodovoda v centrih KS, kjer se število novih zazidav še posebej hitro veča, obstoječih studencev pa je malo.
Julij PEČAN
MORDA VAS ZANIMA
PLANINSKO
DRUŠTVO LENART V LETU 1989
Planinsko društvo Lenart je eno od aktivnejših društev v občini. Da je temu tako, je društvo dokazalo s svojim delom in aktivnostmi v preteklem obdobju. Planinstvo, kot je splošno znano, je oblika množične rekreacije, zato tudi društva težijo, da bi v svoje vrste pritegnila čimveč občanov — prijateljev planin in narave. To je društvu v preteklosti več ali manj uspevalo, zato bi radi, da bi bilo tudi v prihodnje tako in da bi v naše vrste pritegnili čimveč občanov. Vodstvo društva meni, da je eden od pogojev za to dobro in zanimivo sestavljen program dela društva zanimiv program izletov v naravo, oziroma tur v gore. To pomeni, da lahko vsak najde zase in za svoje zmogljivosti zanimiv in primeren izlet.
SMOTRNA UPORABA GNOJEVKE

Gnojevka, korist in hkrati nejevolja zaradi smradu
Za prispevek pod tem naslovom sem se odločil zato, ker menim, da smo premalo poučeni o koristni uporabi gnojevke kot nadomestila za mineralna gnojila. Istočasno pa ugotavljam, da je v občini Lenart vedno več kmetij specializiranih, v govedo-rejsko proizvodnjo s prosto rejo na rešetkastih stojiščih. To pomeni, da se na teh kmetijah pojavi kot stranski proizvod gnojevka, ki je organsko gnojilo. Ko govorimo o gnojevki, imamo v mislih mešanico trdih in tekočih živalskih izločkov brez stelje.
V	zvezi z uporabo gnojevke se postavljajo zlasti naslednja vprašanja:
1.	Pomembnost izkoriščanja hranil iz gnojevke na njivah in travnikih,
2.	vpliv gnojevke na rodovitnost njiv in travnikov
3.	primernost časa uporabe.
Seveda se v zvezi z gnojevko
postavljajo še drugi pomisleki kot na primer smrad, ki je ponekod večji kot drugje. Dosedanje izkušnje so na žalost pokazale, da v lenarški občini gnojevka smrdi bolj kot v avstrijskem Cmureku. Avstrijski kmetje, ne glede na to, da so v večini primerov ekonomsko boljše situirani od naših, uporabljajo gnojevko z mnogo večjim spoštovanjem kot mi. Osebno sem se že večkrat prepričal, da kmetje preko naše meje s pridom uporabljajo gnojevko tudi za dognojevanje koruze. Posamezniki za dognojevanje koruze uporabljajo izključno samo gnojevko in s tem seveda pri-štedijo marsikateri dinar — v trdi valuti — za drag nakup mineralnih dušičnih gnojil.
V	spodnji tabeli prikazujem vsebnost sušine in hranil v gno-
V zvezi z vsem navedenim se pojavlja vprašanje strokovne usposobljenosti vodniškega kadra, ki zagotavlja varnost na izletih. ter mentorjev za delo z mladimi na osnovnih šolah. Vodstvo društva si ie prav zaradi teh razlogov zadalo nalogo, da v tem in v prihodnjem obdobju posveti več pozornosti izobraževanju ustreznih kadrov. Za najmlajše — pionirje planince pa bi se usposabljanje izvajalo tako kot do sedaj, v pionirskih planinskih taborih. Upamo, da bo društvo s tako zastavljenim programom zbudilo še večje zanimanje za tovrstno rekreacijo med občani vseh starosti in da se bo število članov še povečalo.
Pridite — pa dober korak in prijetno počutje v gorah!
PROGRAM IZLETOV ZA LETO 1989 Marec—april:
—	izlet na Boč,
—	izlet na Žaucarjev vrh,
—	izlet na Urban, Maj—junij:
—	prvomajski pohod na Zavrh (v sodelovanju z Obč. sindikalnim svetom),
—	spominski pohod na Stol,
—	izlet na Golico,
jevki. Analiza je bila opravljena na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, vzorci gnojevke pa so vzeti na različnih kmetijah in družbenih posestvih na področju SR Slovenije.
Sušina v 9/o N	kg/t (m1) p205	k20
10 5,7	1,7	7,3
Iz tabele je razvidno, da imamo v 1 m1 gnojevke 5,7 kg aktivnega dušika, 1,7 kg aktivnega fosforja in 7,3 kg aktivnega kalija. Analize nam povedo, da je goveja gnojevka bogatejša zlasti s kalijem in dušikom, medtem ko je vsebnost fosforja nekoliko slabša. Omenim naj tudi to, da
—	Dan planincev Pomurja,
—	izlet na Uršljo goro,
—	izlet na Peco. Julij—avgust:
—	vzpon na Triglav,
—	ture po Kamniško — Savinjskih Alpah,
—	pionirski planinski tabor. September—oktober:
—	Dan slovenskih planincev na Vogarju (nad Bohinjem),
—	pohod čez Pohorje,
—	izlet na Donačko goro,
—	pohod po Pomurski planinski transverzali.
November—december:
—	predavanja za pionirje planince po osnovnih šolah.
OBVESTILO:
Članarino bomo v Lenartu pobirali na domovih članov. Če pa želite, lahko članarino poravnate pri gospodarju društva tov. Francu MEKETU, Lenart, Partizanska 7. Članarina za leto 1989 znaša: za člane	10.000 din,
za mladince	5.000 din,
za pionirje	3.000 din.
S plačilom članarine si na izletih in turah v gore zagotovite zavarovanje in popust pri plačilu prenočišča.
Upravni odbor PD Lenart.
velik delež krmil v obroku goveda močno poveča količino fosforja v gnojevki, in to celo do 3 kg. Iz tega sledi, daje gnojevka z družbenih farm in kmečkih gospodarstev z intenzivno proizvodnjo kvalitetnejša od ostale. Za naše gnojevke je značilno, da vsebujejo tudi veliko magnezija, kar je odsev dobre založenosti naših tal s tem elementom, pa tudi kalcija v gnojevkah praviloma ne manjka. In če sedaj pogledamo na bogastvo, ki se nahaja v gnojevki na eni strani in današnje cene mineralnih gnojil (1 vreča preko 100.000 din) na drugi strani, bomo prišli hitro do zaključka, da je smotrna uporaba gnojevke več kot upravičena. Večkrat se postavlja vprašanje, kolikšno količino tega gnojila lahko damo na naše površine. S strokovnega vidika menimo, da lahko na 1 ha travniških ali njiv-
FRANC BELŠAK
Pred kratkim sem odprl kovinsko storitveno obrt, ker menim, da so taka dela v naši občini potrebna.
Opredelil sem se predvsem na vzdrževalna dela in dela po naročilu. Tu mislim na popravila in montažo vseh vrst ključavnic, izdelavo ključev, izdelavo kovinskih palic, okenskih
skih površin zapeljemo do 40.000 I gnojevke letno. Več ne priporočamo, kajti obstaja nevarnost, da se poslabša struktura zemljišča na njivah ali spremeni botanični sestav travinja. Omeniti kaže tudi to, da je priporočljivo zgoraj omenjeno količino gnojevke razdeliti na dvakratno ali trikratno gnojenje. Glede primernega časa gnojenja z gnojevko bi rekel, da priporočamo gnojiti travnike pozno jeseni ali zgodaj spomladi, njivske površine pa po žetvi ozimnih in jarih žit ter po spravilu koruze.
Pri gnojenju z gnojevko je potrebno upoštevati tudi čas zorenja gnojevke, ali kot temu pravimo. da se gnojevka termično obdela. Gnojevka, s katero gnojimo travnike, naj bo stara najmanj dva meseca, kajti v tem času se v gnojevki uničijo razni paraziti in klice.	Miroslav Bauman
mrež, ograj po naročilu, kovinskih jaškov, predpražnikov, stepalnikov za preproge. T-ko-madov za sušenje perila, izdelavo stopnic, raznih kovinskih predmetov, popravilo posod za odvoz smeti itd.
Izdelujem tudi kovinska sidra in vijake za vrtne pergole (ogled je možen na domu). Predvsem hočem povedati to. da bom pomagal vsakomur, ki ima bilo kakšne želje in probleme.
Moja obrt je popoldanska, ker sem drugače zaposlen v Tovarni akumulatorjev in opreme VESNA Maribor, kot vodja
proizvodnje nove opreme za akumulatorsko industrijo. Zato se lahko oglasi vsak, ki ima probleme z akumulatorjem.
Oglasite se lahko po 15. uri na naslov: Franc Belšak Ul. heroja Lacka 50 62230 Lenart Telefon: 721-880
KLJUČAVNIČARSKA STORITVENA OBRT
VRATA KLOPOTCA SO VAM ODPRTA
Vas pot pogosto pripelje v Lenart?
Nič vas ne stane, če vstopite tudi v TA KLO-POTEC in nas obiščete. Za vas organiziramo: izlete in potovanja po domovini in tujini, strokovne ekskurzije, romanja, letovanja, potovanja drugih agencij, rezerviramo letalske vozovnice.
Posredujemo vse vrste turističnih informacij in igre loterije.
Pred vrati so prvomajski prazniki, preživite jih z našo pomočjo, sežite po naših programih.
V mesecu aprilu vam bodo ponudili paleto programov poletnih počitnic.
Osnovnošolci, ste se že odločili za končni izlet?
Če ne, vam ponujamo številne možnosti, posebej za vas pripravljenih izletov.
Dobite nas vsak dan od 8. do 15. ure ali pa nas pokličite na telefon: 721-333 in 721-666.
Radi vam bomo svetovali in pomagali pri izvedbi vašega izleta.
Zmeraj ste dobrodošli!
CVETLIČARKA IVICA
KO DEHTIJO NAGELJNI
Le kdo je ne pozna. Ivice Ribič, lenarške cvetličarke na Ptujski cesti, v isti zgradbi že vrsto let. Prijetno je v njenem lokalu, nikoli dolgočasno, zmeraj polno ljudi, veselih in žal včasih tudi žalostnih. Ob Ivici je seveda tudi Maks, ribič in pevec, član kvinteta Završki fantje iz Lenarta.
Kdor ljubi rože, ljubi tudi lepo pesem, pravi Maks.
S cvetličarsko dejavnostjo se je pričela Ivica ukvarjati leta 1972. Nudi vse usluge, prodaja lončke za cvetje, sveče, pripravlja po naročilu, prodaja sadike itd. Dela ima več kot dovolj, še največ se-
Ivica Ribič, cvetličarka iz Lenarta
veda ob praznikih, ko se po stari navadi spomnimo tudi na rože. Takrat ji pri delu pomagajo prijatelji in znanci, saj vsega z možem resnično ne zmoreta.
Ivica je prijetna sogovornica. Pove naravnost, brez dlake na jeziku. In prav je tako. Že dalj časa gradita nov lo-
kal ob avtobusnem postajališču Lenart. Želita si, da bi ga letos vsaj v grobem uredila, čeprav Ivica ne skriva želje, da bi se pred silvestrovim skupaj z rožami preselila v nove, prijetnejše prostore.
NASMEJMO SE SKUPAJ
Tovarišica je dobila radovedne prvošolčke. Bili so živahni, razposajeni, vse jih je zanimalo. Tovarišica jim je predstavila učitelje. Tista huda tovarišica uči v 4. razredu, kemijo poučuje starejši tovariš, likovni pouk pa tovarišica, ki je pravkar končala študij. Otoci so postopoma spoznavali vse svoje bodoče tovariše. Pepček, ki je bil že od nekdaj sila radoveden otrok, ni bil zadovoljen. »Je kaj narobe«, ga povpraša tovarišica. »Nič« odgovori Pepček, »le kdo pa je tovariš, ki smo ga zadnjič videli?« Tovarišica je zbrala misli in svojim prvošolčkom resno odgovorila. »Veste, tovariš, ki ga boste bolj redko videvali na šoli, je naš ravnatelj.«
CENTROVOD LENART



Uporabili bomo svojo pamet ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov. Posnetek bodočega stanovanjskega bloka, pri katerem imajo veliko opravil tudi Cerkvenjakovci!
SLOVENSKO-
GORIŠKA
IKEBANA
Preživeli smo. Domače novice so spet med vami. Ne vemo samo, ali smo tako zelo potrebni ali pa vendarle tako zelo — poceni?!
Nekateri ostajajo, nekateri odhajajo. Odšla je Av-toradgona. Razprodala je svojo poslovno enoto pri Lenartu. Vse je jasno in znano. Le cena, ki jo bodo plačali delavci, še ni...
Iti ali ostati je bilo tudi vprašanje, na katerega so predsednici zbora krajevnih ' skupnosti občinske skupščine pomagali odgovoriti ZSMS na eni in drugi na drugi strani. Bili so »enotni«. Prvi so ji veleli iti, drugi — ostati. Vrstni red zmagovalcev je tokrat obrnjen. Zmagali so — drugi!
Ostaja tudi presednik občinskega zbora združenega dela, čeprav je občinsko sodnico za prekrške po prebranem poročilu na zasedanju zbora »poslal s po-zornice«. Ostal je, ker — ona odhaja!
Po programu razvoja trgovine v občini Lenart bomo dobili tudi starinarnico. Zakaj le? Bomo tudi pri nas začeli s — čistkami
Pa smo že pri »foteljaših«. Na jugu bi jih radi takoj spodili. V Ameriki lahko politiki svoje fotelje takoj ob odhodu kupijo, pri Lenartu pa bi jih nekateri nekaterim kar podarili takoj...
Odhajam, ker želim ostati!
Lovro Koloman