Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 32.	V	Ljubljani,	v	soboto	12.	avgusta	1899.	Letnik	IV.
„Slovexuki Ult“ izhaja v sobotah dopoludne. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 7 nov«. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista'1 — Nefr&nkovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoljo in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista11. Uredništvo in
upravniStvo sta v Ljubljani, Oradličo itev. 16. Uradne are od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Košček slovenske zgodovine.
Ni ga moža na Slovenskem, ob katerem bi se tako lomili valovi političnih strastij. kakor ob g. kuratu in arhivarju Koblarju. Usoda mu je mila, da mu je mogoče z električno lučjo osvetljevati norosti naše domače politike. Luč sovražijo mračnjaki. Kjerkoli se pokaže temna sila, delujoča na razdor naroda, Koblar je — tarča naskoku A on se ne briga niti za klic: .Gori ž njim!" niti za klic: .Doli ž njim!", ker ima trdno stališče pravih načel, ki so sveta na rodu. Mnogim se je Koblar zdel strankarski, ker je že kaj očital tej in oni stranki. V družbi sv. Cirila in Metoda pa ni bil nikdar strankarski. Zato so morali bojni petelini, ki ne spoštujejo niti pri tej sveti družbi „Treuga Dei“, podreti njega, da so dobili luknjo za uvoz političnega strankarstva v družbo. Kakor skala stoji mož sredi razljučenega morja in kliče na desno in levo geslo družbe sv. Cirila in Metoda: .Slovenci, ohranimo obe svetinji, vero in narodnost, če ne, poginemo!" Zadnji naskok na Koblarja, oziroma na družbo sv. Cirila in Metoda, je veljal veri, katero brani Koblar z našimi somišljeniki proti napadom liberalnih in z Nemci zvezanih Vandalov. Zato so Koblarja, kakor pravi dr. Tavčar v .Rodoljubu", .vrgli na cesto", koder ga je pobral hvaležni narod, kakor tačas, ko je branil narodnost našo.
Važen vir za zgodovinarja, ki bode pisal politično zgodovino Slovencev, podajamo v današnjem listu.	1
Gospod dr. Iv. Šušteršič je leta 1892. v imenu pripravljalnega odbora slov. katol. shoda predlagal, da naj se osnuje v Ljubljani katoliško učiteljsko semenišče in ako možno, tudi slo venska katoliška pripravnica s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda, katera se v ta namen toplo priporoča, dalje, da naj družba sv. Cirila in Metoda gleda, da bode preosnovala svoje vodstvo in da jo bodemo potem radostno pozdravljali na II. slovenskem katoliškem shodu.
Arhivar in kurat g. Ant. Koblar iz Ljub-.ljane je pa govoril za družbo sv. Cirila in Metoda, da ostani, kakršna je, bramba obmejnim Slovencem, in se je potezal za druž' ino vodstvo. .Slov. Narod" je poročal tačas, da je bilo med njegovim govorom ..Huronsko vpitje in prerekanje. Vpitje: Ni treba nič govoriti! Predsednik Klun zvoni v jedno mer in skuša govoriti in pomirjevati, a vse zaman. Ko konečno vpitje vender preneha in predsednik Klun prosi, naj se dH govorniku govoriti, nadaljuje g. Koblar, ki je stal ves čas mirno, a z obrazom, raz kateri je bilo brati notranjo bolest zaradi ravnanja sobratov, in reče: »Gospodje, glejte, da se ne bode maščevalo, kar delate! (Prerekanje.) Rujte ljuliko, a pšenico pustite!.... Ne metajte mož proč, ki so verni katoličani. Če bodete takč rav nali, bodete družbo sv. Cirila in Metoda razrušili ; pustite jo t&ko, kakor je zdaj! Če niste z nami zadovoljni, no, si pa osnujte drugo društvo, jaz Vam k temu čestitam."
Telegrami „Slov. Narodu": Kranj: Svojemu nekdanjemu dušnemu pastirju g. Koblarju, izbornemu, neustrašenemu zagovorniku družbe sv. Cirila in Metoda, kličejo trikratno: Slava! Šen-čurski narodnjaki. — Celovec: Slava vrlemu in dičnemu zagovorniku Slovencem prekoristne družbe svetega Cirila in Metoda, prečastitemu gospodu kuratu Koblarju! Celovški narodnjaki. — Kranj: Čast pogumnemu branitelju prepotreb nega društva, prečastnemu gospodu Antonu Koblarju, ki se ni strašil, dobro svoje prepričanje odločno zastopati tudi ob toliko neugodni priliki: Vinko Majdič, Viktor Globočnik, dr. Štempihar, Ferdo Sajovic, Ciril Pirc, Rajko Krisper, Peter Mayr, Karol Šavnik ml., Kreuzberger, Pavšlar Tomo ml., J. Omersa, Ferdo Polak, Drukar, Florijan, Bož. Vodušek, Anton Rakovec, Cof, Venturini, Žerovnik, Ivan Rakovec, V. Prevc, Ignacij Fok, Alojzij Pečnik, Dereani. — Kamnik: Protestujoč proti neopravičenim napadom na družbo sv. Cirila in Metoda izražajo na veselici zbrani članovi kamniških podružnic svoje popolno zaupanje do vodstva ter svojo hvaležnost
neustrašljivemu družbinemu zagovorniku gopodu Koblarju. — Škofja Loka: Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Poljansko dolino izreka popolno zaupanje dosedanjemu nenadomestnemu družbinemu vodstvu ter čestita iz srca g. Ko blarju, neustrašenemu branitelju naše družbe. Podružnica za Poljansko dolino. — Litija.- Čast gospodu Koblarju, ki je jedini takoj obsodil to početje! Podpisani: Gregorčič, Podkrajšek, Jenko, Andrioli, Jeločnik, Jeretin, Marija Kobler, Vončina, Marija Jenko, dr. Pavlič, Šega, Baduira, Minka Ruda, Adolf Ruda, Orehek, Mahorčič, Koklič, Treo, Bercon, Knafiič, Ignac Zore, Bartl, Matajec, Wakonig, Minka Demšar, Lozar, zastopnik .Save", Beneš, Ivanka Bartl, Ivanka Hromeh, Porenta, Kolbe, Juvan, Has, Medvešek, Grvinwald, Berlot, Rus, Hafner, Škerlovnik. — Zagorje za Savo: Pogumnemu branitelju družbe, gospodu Koblarju, kliče: Slava! Zagorska podružnica: Medved, predsednik. — Krško: Slava Koblarju! Obžalujemo narodni prepir, ki je v škodo narodnosti, pa tudi veri. Krško županstvo, Krška podružnica, Krško bralno društvo. — Črna na Koroškem: Bog živi pogumnega branitelja družbe, preč. gosp. Koblarja! Odbor podružnice za Črno in okolico. — Litija: Prečastnemu gospodu A. Koblarju prisrčno zahvalo za neustrašeno postopanje. Za občino Šmartin: Ign. Zore, župan. — Pliberk na Koroškem: Slovesno izrekamo naše popolno zaupanje in našo udanost vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda ter se preč. gosp. kuratu Koblarju iskreno zahvaljujemo za odločne besede, s katerimi je pobijal najete nasprotnike. V imenu podružnice za Pliberk in okolico: Jurij Reš, veleposestnik. — Litija: Živijo g. kurat Koblarl Litijske in šmartinske Slovenke. — Borovlje na Koroškem: Podružnica za Kotmaro Ves in okolico se zagovorniku prekoristne družbe, preč. g. Koblarju, srčno zahvaljuje za možato postopanje v obrambo družbe. Matija Prosekar, predsednik. Valentin Štangelj, Janez Štih, odbornika. — Zagorje ob Savi: Slava možkim besedam jedinega zagovornika gospoda Koblarja! Zagorski Sokol.
Zaslužena kazen.
.Slov. Narod" je prinesel dne 5.avgusta 1899 štev. 178, pod gorenjim naslovom nastopni članek :
,V četrtek se je pri veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki izvršila moralna justifikacija. Kurat Koblar, dolgoletni blagajnik te družbe, ni bil več izvoljen v odbor, dasi so njegovi maloštevilni somišljeniki napeli vse moči, in so šli zanj z vso strastjo v boj.
Kurat Koblar je bil dva dni pred veliko skupščino izjavil v .Slovencu", da ne kandi-duje več v odbor in da bi odborništva ne sprejel, tudi če bi bil izvoljen. Toda ta izjava ni bila resno mišljena, ta izjava je bil samo manever, kakor je pokazala velika skupščina. Koblar je trdno upal, da s pomočjo nahujskane izven-kranjske duhovščine pride zopet v odbor, in bi bil v slučaju zmage tudi vsprejel izvolitev, dasi bi bil s tem zanešen v družbo razpor, in dasi mora družba isti trenotek propasti, kakor hitro jej slovenska liberalna stranka odtegne svojo pomoč. Družba bi prej pogrešala podporo vseh drugih strank, samo podpore naše stranke ne more pogrešati niti za trenotek.
Koblarjeva upanja so se izjalovila. Pro padel je pri volitvi, in razmeroma ogromno število glasov, katerih Koblar ni dobil, govori vsakomur razumljiv jezik. Te številke svedočijo, da je Koblar, ki je od katoliškega shoda zavzemal v družbi jako odlično mesto, izgubil vse simpatije in da nima nikake zaslombe več.
Nihče ne taji, da je Koblar za družbo marsikaj storil, a če je bil vzlic temu pahnjen iz odbora, zgodilo se je to vsled tega, ker so družbini člani prišli do prepričanja, da ta mož ni več vreden, da bi sedel v odboru prvega narodnega društva, v katerem je združeno vse slo venstvo, v kateri spadajo politično nekompromitirani možje, ki vživajo pri vseh strankah, če že ne posebnih simpatij, pa vsaj osebno spoštovanje. Kurat Koblar pa je zaigral tudi osebno spoštovanje, in to ravno tistih krogov, kateri s svojo požrtvovalnostjo omogočajo družbi njeno blagoslovljeno delovanje, in zato je moral pasti.
Pravorčk velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda je obsodba tiste politike laži, nizkega obrekovanja in podlega zasramovanja, katero zastopa »Slovenski List" in njegov urednik Koblar. Vrhniška skupščina je v imenu naroda
izrekla o tej politiški infamnosti svojo sodbo in je zaradi nje postavila kurata Koblarja pred duri, kajti prav ta politika je vzrok, da smatrajo družbeni členi kurata Koblarja osebno nevrednim, da bi sedel v odboru najvažnejše narodne družbe, prvega društva v celi naši narodni organizaciji.
Ta kazen je sicer jako kruta, saj je ž njo kurat Koblar ponižan, osramovan in ožigosan pred vsem narodom, pred vesoljnim slovenstvom, ali zaslužena je v polni meri. Taki značaji, kakor Koblar, ne smejo zavzemati nobenega javnega mesta, njim se ne sme zaupati nobena taka javna funkcija, katera bi jih opravičevala, nastopiti in govoriti v imenu vsega naroda in vsled katere bi mogli veljati za narodove zaupnike.
Koblarju je s tem izpodnešena glavna zaslomba pri vsem njegovem delovanju in nehanju. Kot blagajnik družbe sv. Cirila in Metoda je nekaj bil in je nekaj reprezentoval — zdaj je samo še kurat in urednik obskurnega .Slovenskega Lista", kot tak pa naj uganja kar hoče.
Bralno društvo v Zagorji ob Savi. — Vrhnika: Hvala gospodu Koblarju, ki je tako odločno branil družbo proti neopravičenim napadom na I. katoliškem shodu v Ljubljani. Josip Lenarčič, deželni poslanec, Iv. Gruden, Anderluh, Fajfar, Umek, Drag. Žitnik, Andrej Golli, dr. Janko Marolt, Karol Semen, Fran Kočevar, Josip Miselj. — Beljak: Z dušo in telesom udani družbi sv. Cirila in Metoda kličemo slavnemu odboru, posebno njenemu zagovorniku velečast. gosp. arhivarju in kuratu Koblarju, gromoviti „Slava“ in „Živio“. Podružnica za Beljak in okolico. — Trst: Slava preč. g. Koblarju za možato obrambo naše svete reči, katera je nam mejnikom živo potrebna! Zelen, Cokelj, Jajčič, Mikota, Janša, Počkaj, Colja, Ipavic, Krajcer, Perhavc, Urdič, Kravos, Kolman, Dekleva, Gulin, Sošic, Kvas. — Stari Trg pri Ložu: Slava iskrenemu zagovorniku gospodu kuratu Koblarju! Franjo Peče v imenu loških in starotrških rodoljubov. — Žužemberk: Živel neustrašeni zagovornik družbe sv. Cirila in Metoda, Koblar! Bralno društvo v Žužemberku. — Tupaliče: Je-dinemu zagovorniku družbe, prečastitemu gospodu Antonu Koblarju, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Podružnica v Cerkljah. — Borovnica: Neustrašenega zagovornika svete naše stvari, Koblarja, Bog nam ohrani in daj še več takih mož, navdušenih, zavednih, delavnih. Jos Verbič, župan, Ivan Majaron, Jos. Keržič, Janez Kos, obč. svetovalci. — Borovnica: Živel Koblar! Bralno društvo v Borovnici. — Trst (pismo): Podpisani odbor izraža velečastitemu gospodu Koblarju popolno priznanje za neustrašeno obrambo velezaslužne naše družbe. Odbor moške podružnice sv. Cirila in Metoda: Mate Mandič, dr. G. Gregorin, Gregor Bartol, Lacko Križ, Lju devit Furlani, dr. Karl Glaser.
Dne 13. septembra 1892 je „Slov. Narod“ prinesel članek, čigar vsebina je bila: ^Gospodu Koblarju doni hvala cele Slovenije." — Takrat je g. Koblar samo nekoliko besed izpre-govoril za družbo in že si je zaslužil hvalo cele Slovenije. Od tistega časa pa je g Koblar milijone in milijone besed govoril in pisal in sto pinj storil za isto družbo sv. Cirila in Metoda in v zahvalo za to je prinesel dne 5 avgusta 1899 „Slov. Narod" članek, ki stoji pod črto v našem listu. Zaradi svojega nastopa na katol. shodu je postal g. Koblar politično kompromitovan in „Slovenija" mu je na pretrganje klicala: Slava!
V	odbor družbe sv. Cirila in Metoda ž njim! Na shodu zaupnih mož 1. 1894. je g. Koblar pobijal zvezo Slovencev z Nemci in narodna stranka mu je več minut neprenehoma ploskala. Sedaj g Koblar v „Slov. Listu" pobija zvezo Slovencev z Nemci, in narodno-napredna stranka besneč zvršuje nad Koblarjem »moralno (!) ju-stifikacijo". Na katoliškem shodu je g Koblar zahteval katoliško vseučilišče v Ljubljani, in Slovenija ga je dvigala na ramena. Sedaj pobija politiko laži, nizkega obrekovanja in podlega zasramovanja katoliške vere, ki se dan za dnevom vali iz „Slov. Naroda", in člani družbe sv. Cirila in Metoda, ki sta menda katoliška svetnika, so prišli, kakor piše „Narod", „do prepričanja, da ta mož ni več vreden, da bi sedel v odboru prvega narodnega društva, v katerem je združeno vse slovenstvo".
Ne vemo, kaj poreče na to doslednost in izvajanje narodnega programa v bodočih dneh „vse slovenstvo", a jedno bode stalo zapisano v zgodovini Slovencev, namreč to: Bili so, a ni jih več! Tega ni bil kriv samo tuji meč, ampak tudi „Slovenski Narod" s svojim bestijalnim sovraštvom do katoliške vere. Resnico teh besedij ni nihče bolje dokazal, nego dvakrat sežgani narodni in katoliški Hus, značajni narod njak in duhovnik Koblar.
Bolj „neustrašeno", kakor gosp. Koblar, še nihče ni branil najdražjih svetinj naših: vere in narodnosti, pa tudi nihče še ni okusil toliko časti od prijateljev in toliko nasprotstva od sovražnikov teh svetinj, kakor gosp. Koblar. Zato lahko mirno rečemo: Njegovo in našega lista stališče je pravo!
Izvirni dopisi.
Iz Starega Trga pri Ložu, 9. av
gusta. Radovedni ste gotovo, koliko je bilo na Tavčar - Božičevem shodu j ri nas udeležencev. Bilo jih je z ženskami in otroci vred okrog 150, akoravno so prišli celo iz Prezida, iz cirkniške županije, Postojne in od drugod. Ne vemo, ali so ženske ali otroci, — za katere je bilo Tav čarjevo govorjenje vender predebelo in so jih začeli odganjati — imeli tudi na ime glaseča se vabila ali ne. Letali in vabili so liberalci povsod svoje pristaše in omahljivce in zatrjevali, da je ta shod še bolj važen, kot volitve, in da jih bodo učili kmetijstva. A, kaj, ker jih ni več, pa jih ni; vsi biciklji in vozovi ter prigovarjanje' ne pomaga. Pač ni vredno, da se gospoda toliko trudi ravno pri nas — ker svojih prijateljev ne more pohujšati — pametne ljudi pa s takimi surovostmi le odganja od sebe. Marsikateri je zmajeval z glavo in se čudil, da more kdo na Pečetov vrt še toliko plev in praznih otrobov prinesti — po besedah Tavčarjevih — ter jih ondi raztresati. Škoda, da ni videl doktor, govoreč o velikih trebuhih, kako paradira njegov Nekateri šaljivci so ga Zdlo občudovali, ker jih je nanj opozoril.
Čudno, da mu Peče in drugovi niso šepnili na uho, da je Pečetov oče bil tak trgovec, ki je posojal po 10, 12 od sto, in si obresti že naprej odtegnil, ki je zahteval n. pr. od 30 gld.
3 gld obrestij za tri tedne, in je tedaj lahko zapustil kakih 100.000 gld., akoravno je bil s culico pricapljal Pa tu je še nekaj takih, ki vsakega župnika odvagajo. Posojilnicam še vedno prihajajo rubrike z 10 % intabulati. Ali so posojilnice vzrok? A kaj, saj tega nikdo ne ve, razun vseh navzočih. Tudi tega Tavčarju niso šepnili, da posojilnice večinoma poplačujejo stare oderuške dolgove kmetom ter olajšujejo obresti in vračanje kapitala. Nekateri, ki so Tavčarja čuli govoriti, so rekli, saj ne misli zares — kar govori. Rekel je, da bode shod v drugo javen, vsem pristopen. No, tega gospod ne doživi v Loški dolini. Celo plakatov si niso upali v Starem Trgu prilepiti za zadnji shod. Prav je pa imel, da je svaril pred konsumnim društvom in njega vinom, ker okrog peščice njegovih poslušalcev je bil zbran kordon vsakdanjih obiskovalcev starotrških in loških šnopsarij. Teh junakov ni treba v konsumno društvo!
Politiški pregled.
Petrolejski kartel je baje že gotova stvar. Tako poročajo iz Budimpešte. Cena petroleja se zviša pri vsakem hektolitru za 1 gld. Davek na davek!
Wolfa je v dvoboju nemški poslanec Krepek ranil na čelu in na glavi tako, da je Wolf bil nesposoben za nadaljevanje boja. Wolfovi rani nista nevarni. Tudi Kfepek je bil lahko ranjen Wolf je Kfepeka pozval na dvoboj, ker mu je Kfepek očital, da Wolf samo take pozivlje na dvoboj, o katerih ve, da jih bode zmogel. Naci-jonalce je sram, da je Nemec otepel Wolfa.
V	Solnogradu so socijalni demokratje in nacijonalci danes teden izzvali resne nemire Vnel se je krvav boj mej redarstvom in demonstranti Vojaštvo je moralo redarstvu priti na pomoč. Ta teden so se demonstracije ponavljale skoro vsak dan.
Proti davku na sladkor je bil na Dunaju 8. avgusta shod slaščičarjev, ki so povdarjali, da v slučaju, da ostane to gibanje brezvspešno. bodo slaščičarji pričeli boj proti izdelovalcem sladkorja.
Slovaki. V Sv. Martinu je bila 9, t. m skupščina slovaških kulturnih društev. Pri zdravici kralju peli so navzočni: „Hej Slovani"!
Na pruskem Poljskem so prepovedali slike poljskega narodnega pesnika Adama Mic kiewicza. V osmih dneh morajo poljski rodoljubi Mickiewiczeve slike odpraviti. Kdor bi se temu ne pokoril, dobi 10	mark	kazni, ali	pa 2	dni
zapora. Tako Prusi	proti	Slovanom	— v	Av-
striji pa radi slike Bismarkove še ni bil nihče zaprt.
Milanova nasilstva.	V Beligrad	je te	dni
50 vojakov pripeljalo	nad	200 oseb. Vsi jetniki
so bili čvrsto zvezani. Vse so zaprli v beligrajske trdnjave. Razprava o atentatu je zopet preložena na 20 dnij, ker Milanu nedostaje dokazov.
Prusi so zopet nekaj pametnega ukrenili. Čez češko-nemško mejo ne puste — nobenega Čeha, ki bi se hotel na Pruskem trajno naseliti. Grof Thun se pač ne bode menda temu nasilstvu samo smehljal.
Novo belgijsko ministerstvo je sestavil Smet de Nayer. Vsi njegovi člani so katoliški možje in pristaši proporcionalnega volilnega sistema Belgija noče poslušati sveta „Narodovega" sotrudnika Kristana, naj potegne s socijalnimi demokrati.
Sv. oče proti Italiji. Sv..oče bode, kakor se čuje, s sv. letom stopil iz svoje pasivnosti proti Italiji ter bode protestoval proti postopanju Italije napram Vatikanu ter zahteval, da se papežu povrne svetna last. Povod zato je dalo sv. očetu postopanje laške vlade o priliki mirovne konference, ob kateri ni hotela priznati sv. očeta suverenom, dasi mu je to dostojanstvo zajamčil italijanski drž. zbor 1. 1871.
Proti Dreyfussu se je pričela obravnava v Rennesu dne 7. avgusta. Obravnava je tajna. Dreyfuss trdi, da je nekriv.
Kitaj in Japan hočeta skleniti zvezo. To bi bilo jako sitno za Rusijo, ki je v Pekingu že odločno ugovarjala taki zvezi.
Američani bi se radi polastili San Dominga, kjer je po umoru predsednika Heure-auxa bruhnila na dan revolucija. Američani so podkurili. Nemčija, Francija in Italija že postajajo nervozne.
Domače novice.
Osebne vesti. Danes je prišel v Ljubljano č. g. Z a g o r a c iz Siska, da prouči gibanje slovenskih konsumnih društev in skušnje praktično porabi pri I. hrvatski konsumni zadrugi, ki se bode 20. t. m. osnevala na Virju. — Č. g. Ig- -nacij Šalehar, župnik na Dolu, je prezentiran za župnijo Dolenjo Vas pri Ribnici, za župnijo Trebelno pa 6. g. Ignacij Hladnik, vikar v Črnem Vrhu nad Idrijo. — Premeščen je gosp. M. Kožuh, profesor na učiteljišču v Kopru, na nemško slovensko gimnazijo v Celju. — Notar v Komnu g. Karol Čibej je premeščen v Gorico, notar v Tolminu g. dr. Ig. Kotnik pa v Komen.
—	Notar v Ajdovščini dr. Blaž Quarantotto je premeščen v Tolmin.
Cesar na Slovenskem. Gotovo je, da pride naš cesar dne 15. septembra v Celovec, kjer ostane tri dni pri vajah 3. in 4. kora. Govori se, da pride tudi v Ljubljano k polaganju temeljnega kamna deželnemu dvorcu.
O	naskoku na družbo sv. Cirila in Metoda smo mislili molčati, ker se je gosp. Koblar sam umaknil boju, kateri se je napovedal družbi zaradi njega od liberalcev. A ta krotkost se nam je slabo izplačala. Kako lepo in nepristransko je naše poročilo, o skupščini v zadnjem listu! Sedaj pa čitajte, gospoda, „Narodov" članek v današnjem podlistku našega lista! Tavčarju se je potrebno zdelo, ker je mislil, da so „dame" Koblarja že pokopale, še zbrati kopo psovk in malo poskakati na njegovem grobu. To surovost mora obsojati vsakdo, kdor ima le še trohico sramu v sebi. Umevno je, da tudi „Slov. List" ne bode na vse molčal. Žalostno pa je, če moramo braniti pred Bjustifikacijo“ najboljše narodne delavce v času, ko besni Nemci v Celju in Lahiv Trstu zvršujejo justifi-kacijo nad našim narodom.
Kadivčeva Tončka, ki je na vrhniški skupščini vodila ženski polk v jako čedno „narodno" bitko, je imela za naskok na g. blagajnika Koblarja posebno imeniten uzrok. Pred 3. leti je bila s pok. gospo Gutnikovo kot odbornica podružnice grozno razžaljena. Vedno zvesti „na-rodovec" notar Plantan je bil dame, ko so ga prosile daru za družbo sv. Cirila in Metoda, surovo spodil in jim pokazal vrata. Za to razža-ljenje je Kadivčeva Tončka od g. Koblarja zahtevala v imenu odbora šentjakobsko trnovske ženske podružnice v Ljubljani zadoščenja, ki naj se doseže s tem, da bo blagajnik Koblar na bližnji glavni skupščini narčdnega Plantana za
njegovo surovost raztrgal in osramotil. Koblar je poprašal odbor družbe sv. Cirila in Metoda, a ta je soglasno sklenil, da ne gre trgati Plan-tana na skupščini. Sedaj je pa narodnim damam zavrel kropeč, ki se je zvrnil na blagajnika Koblarja in na družbo. Kadivčeva Tončka od tistega dne Koblarja ni več pogledala. Izstopila je z nekaterimi drugimi iz odbora podružnice. Po hujskanju teh vrlih dam je bila lepa podružnica skoraj uničena. Gospodje so morali ponižno potem delati poklone drugim damam, da se je zopet sestavil odbor in začel delovati. Kadiv-čeve Tončke pa nihče ni mogel več prav potolažiti, ker jo je bolj gonila maščevalnost kot narodna zavest. Ne trdimo, da bi to bil glavni uzrok, da so dame na zadnji skupščini nastopile proti g. Koblarju. Bile so pač le služkinje sluge liberalne misli, če tudi nekatere še ne-hot6. Še so nosile te najete bojevnice liberalizma, kakršnega kuha »Narod", križce na prsih in škapulirje med pleči, in ko bi se bile pošlatale, kaj nosijo na sebi, strah ti jih bilo, dvigati kopje v podobi svinčnikov proti krščanskemu junaku Koblarju. — In nauk za nas, kaj bodi? Sicer ni prav, če so ženske politikonke, vender, če si upajo nekatere ženske nastopiti kot liberalke, treba bode organizovati tudi ženske, ki nimajo križca samo na koži, ampak tudi v srcu. Združimo v trdno falango služabnice krščanske misli! Še je čas, a tudi že je čas!
Kaj pa je ta Ivan Šubic? Pri zadnjih dopolnilnih volitvah v deželni zbor je bil Šubic protikandidat Koblarjev, tedaj gotovo politično prav nič pr onon s irana o seba. De laven pa je, da se kar kadi, in v narodnih društvih je za blagajnika kakor ustvarjen. Bil je blagajnik »Muzejskega društva" in Koblar tajnik. Lansko leto osovrej je prišel blagajnik Ivan Šubic h — Koblarju v muzej in mu je rekel: Veš, jaz ponesem svoje oslabele oči malo v poljanske gozde, pa ti naredi pobotnice in potirjaj udnino od članov društva, ker jaz nisem utegnil tega storiti že dve leti. Dobrodušni Koblar je žrtvoval za zanikernega blagajnika Šubica dva dni, naredil in razposlal račune. Pobirač mu je prinesel veselo poročilo, da se ljudje hudujejo nad zanikernim Koblarjem, ki je podpisan na računih, ker za dve leti nazaj pobira udnino. Vsakdo bo rekel: Prav mu bilo, čemu je pa tako neumen, da s svojim trudom druge iz gnoja koplje! Med tem časom je Šubic postal poslanec, s čimur seveda ni pridobil časa za račune. Sedaj je pa kot »vrl narodnjak uganil še eno bolj »kunštno". Izročil je blagaj nico »Muzejskega društva" kar brez društvene seje Nemcu dr. Gratzyju. Rešil se je s tem sicer dela, v narodnem oziru pa društvu ni napravil usluge. Blagajništvo »Muzejskega društva'* je pa prava igrača proti blagajniškemu delu pri družbi sv. Cirila in Metoda. Če je tedaj Šubicu že ono malo delo tako smrdelo, da je isto rajše izročil Nemcu, kakor, da bi bil izpolnil svojo dolžnost, se vidi, kako izvrsten nadomestek za g. Koblarja je dobila družba sv. Cirila in Metoda v osebi g. Ivana Šubica,
Proti sladkornemu davku so pričeli naši krščanski socijalci živahno delovanje. V nedeljo, dne 6. avgusta, so priredili tri shode: v Ljub ljani, Mariboru in Zagorju ob Savi. V Ljubljani se je na Starem strelišču zbralo vsled povabila »Katoliškega delavskega društva" nad GOO krščanskih socijalcev. Govorili so Moškerc, Štefe, Gostinčar in Ziller o velikih bremenih, ki so se z novim davkom naložila delavskim slojem, in o tem, kdo je kriv, da vlada § 14. Krivi so objestni Nemci in rogovilasti so-cijalni demokratje, ki sedaj zopet hote vse razprave v državnem zboru preprečiti. Kršč. socijalci pa o tem, da protestujejo proti novim davkom na živila, še niso pomočniki nemških obstrukcijonistov, nego hote le doseči, da se taki davki znižajo parlamentarnim potom. Soglasno je bil vsprejet nasvet, naj se na finančnega ministra pošlje brzojavno ta-le resolucija: »Slovenski krščanski socijalci v Ljubljani, zbrani na javnem ljudskem shodu dne 6. avgusta 1899., se odločno izjavljajo proti novemu sladkornemu davku in nameravanemu zvišanju davka na petrolej in pivo in zahtevajo, da si
vlada namestu tega, delavske sloje izsesava-, očega davka, poišče dohodkov pri davčno močnejših slojih.11 Ob jednem se je naročilo »Kat. delavskemu društvu", obrniti se pismeno do vseh slovenskih poslancev, naj bodo proti davkom na živila revnih stanov. Shod je pozdravil pismeno tudi posl. dr. Krek, kar »Narodu" ni prav. Dr. irek je svoje stališče glede davkov na živila Dojasnil že nebrojnokrat. Našim delavcem mu tega stališča ni treba bilo še pojasnjevati, dobro Di pa bilo, da bi ga pojasnil kakemu Kušarju, ki po volitvi nikdar na solnce ne prileze, ali pa kakemu »Hofrathu". Takim možem bi bilo treba iste stvari dvajsetkrat pridigovati, pa bi jim so-cijalizem še ne zlezel v glave, ker mislijo samo na - se. — Tudi ljubljanski socijalni demokratje so priredili protestni shod, katerega »Narod" hvali, ker so socijalni demokratje hvalili »Narod". Ta hvala je značilna, ker je veljala ljudem, ki so za sladkorni davek. Kristan in Kleinberg sta pač drug druzega vredna! »Narodov" poročevalec Kristan bi rad natvezil, da e bilo na socijalno - demokratskem shodu do 700 oseb. Ko bi to bilo res, bi socijalnih demokratov ne bilo na shod kršč. socijalcev prosit, naj jim gredo pomagat pred vladno poslopje demonstrirat. Kršč. socijalci so jim odgovorili, da z razgrajanjem ne gredo vladi pomagat vzdržati še dalje § 14. Zato si socijalni demokratje demonstracije niso upali uprizoriti, ker so na svojem shodu med blizu 300 poslušalci imeli komaj polovico svojih.
Kdo je otrok? Če je kdo na slovenski zemlji, ki onemogočuje uspehe naših državnih poslancev, je to v prvi vrsti »Slovenski Narod" in zlasti tiste čase, kadar ga ima Malovrh, kakor sedaj že nekaj tednu v, popolnoma v svoji oblasti. Zopet jeden slučaj. Ljubljanski krščanski socijalci so napravili protestni shod proti na-godbi in sladkornemu davku. Ko ubogo delavsko ljudstvo — in na shodu so bili samo delavci in obrtniki — skuša s protestom otresti se bremena, katero ga najobčutneje tlači vsled novega davka, prikrevlja »Narod" in se norčuje iz delavcev, rekoč: Hinavci ste, otroci ste! v »Vater-land“ pa pišete, da bodete z veseljem glasovali za novi davek. Tedaj je shod gola predpustna komedija." — Kako pa more kak kršč. socija list, n. pr. dr. Ktek, odgovoren biti za to, če »Vaterland" prinese novico, da bodo slov. po slanci glasovali za novi davek, ko je zi.ano, da Krek s »Vaterlandom" nima nobene zveze. Še manj zveze imajo pa s »Vaterlandom" kršč. soc. zborovalci iz delavskih slojev. Čemu tedaj »Narod'* zaradi notice v »Vaterlandu" smeši shod, ki je izšel iz ljudske duše in žive potrebe? Pa rscimo tudi, da masa naroda lahko nosi novi davek, kakor meni »Narod", ali bo mar našim poslancem kaj škodovalo, ko bodo zahtevali pred ministri izvršitve naših teženj, ako bode minister Kaizl pokazal telegram kršč. socijalcev iz Ljubljane? Mi menimo, da jim bo ta telegram le olajšal stališče. Bedasto je tedaj, da »Narod" od krščanskih poslancev tirja. da bi morali že zdaj pokazati svoje karte, še bolj bedasto je, ko tega ne tirja od svojih poslancev, najbolj bedasto pa, da hoče na ta način klub državnih poslancev razdvojiti, preden so se poslanci odločili za glasovanje ali proti glasovanju. Gotovo je tudi, da bodo kršč. socijalni poslanci stokrat bolj uvaževali bremena naroda in pojav ljudske volje, kakor »Narodova hofratha", ki iščeta le sama sebe.
Narodov napad na dr. Kreka in — odgovor. »Narod" je napal te dni g. dr. Kreka, kakor da bi on soglašal z novim sladkornim davkom. Dr. Krek nam je o tej zadevi pisal, in da »Narod" ne meša pojmov, priobčujemo njegovo pismo v kolikor se tiče te zadeve. Dr. Krek nam piše: »Ob mnogobrojnih shodih sem že o tem govoril; pisal sem že zdavnej v »Glasniku" o tem ne jedenkrat; med razlogi, s katerimi sem zagovarjal svoj predlog, naj »zveza" izstopi iz večine, sem navajal tudi to, da ne smemo pustiti na sebi niti navideznega suma, da podpiramo absolutizem ali da smo zadovoljni s povišanjem konsumnih davkov. — Po vsakem zborovanju drž. zbornice sem v Ljubljani pri javnem shodu tolmačil svoje izkušnje in ni ga človeka, ki se
, e tedaj brigal za te shode, da bi ne poznal mojih načel o naši avstrijski davčni politiki sploh in o sladkornem davku posebej. — Ali naj ponavljam to, kar sem že stokrat povedal
—	morda zato, ker, kot mi pišete, »Narod" pravi, da molčim? Upira se mi ponos, da bi mogel le tudi jedno trenotje resno vpoštevati tak glas, Tako neumen nisem, da bi se čudil takim napadom. Naj molčim, ali govorim karkoli: od te strani nimam pričakovati druzega, nego grajo.
V	vprašanju »o sladkornem davku" pa tudi »Narod" ni kaj nevaren nasprotnik, ali ka-li? Tisti, ki se morda sedaj ž njim vred kregajo, da ne zinem nobene proti temu davku, bi tudi šli ž njim, ko bi zahteval od mene naj govorim zanj. Ali naj bom tako naiven, da bi se resno ječal s takimi pozivi? Vprašujete me, je-li smete porabiti moje pismo zadnjemu shodu in »Glasnikov" zadnji članek z mojim imenom. Le, če hočete. Samo Bog ne zadeni, da kakerkoli zinete, da se hočem jaz braniti. — Nimam se komu. Tisti, ki še sedaj ne ve, da je zbornica brez pomena in da v nji sedaj posamen poslanec, vrhu tega pa še južni Sloven, sploh ni sposoben, da bi kaj zakrivil, ne zasluži odgovora. Ali naj delam komedijo in se okrinkam z neko poslansko važnostjo, ki je v sedanjih razmerah neresnična, in iz katere sem se vedno norčeval. — Sodbo o teh razmerah sem ponavljal brezbrojnokrat. Obetati ne morem nič, ker ,e popolnoma jasno, da tudi v prihodnjem zasedanju ne dobom nobene prilike, da bi kako obljubo v parlamentarnem življenju mogel spolniti. Peska v oči ne maram metati nikomur; zato pa drage volje prepuščam drugim, naj slep6 judstvo, da bo zveza liberalcev, nacijonalcev in sccijalnih demokratov znižala sladkorni davek. Mož, ki hočejo zase slepil, ne maram med svojimi politiškimi prijatelji. Kdor ne soglaša z delom, za katero vporabljam svoj čas in svoje skromne moči, naj sodi o meni, kakor mu drago; če mu dopušča njegova vest, naj magari verjame, da sem jaz vzrok povišanemu sladkornemu davku. Moji prijatelji dobro vedo, da mi je osebna popularnost deveta briga in da mi je zoperno vse, kar bi po nji težilo. Shodov v nekakšno svojo obrambo zato ne bom skliceval najmanj pa tedaj, ko bi me pozival k temu kak liberalen list. — Vaš	Krek.“
Stari Trg pri Ložu. (Govor na shodu.) »Z vso ljubeznijo se je g Koblar oklenil družbe sv. Cirila in Metoda, jo podpiral, kjer je le mogel ter skrbno čuval nad njo, da bi je valovi ne zanesli v sredo politiških prepirov. To pa ni bilo všeč tistim pisarjem, ki opravljajo beriški posel za liberalno stranko, in napravili so naskok na družbo sv. Cirila in Metoda, da bi si iz nje pripravili kako priprosto agitacijsko društvo, ali kaj jednacega. Če je kdaj kranjska liberalna stranka kazala, da nima srca za Slovenca-trpina, pokazala je to s tem navalom na družbo sv. Cirila in Metoda. (Živahno odobravanje in ploskanje. Klici: Res je! Sram jih bodi!) ter si s tem prislužila pošteno zaničevanje vsakega pravega rodoljuba! Če biti ljudje imeli še kaj sramu v sebi, morali bi se iz dna svoje popačene duše sramovati zlodejstva, katero so učinili nad jedinim društvom, ki deluje zares le v korist slovenskemu narodu! (Viharno odobravanje in ploskanje.)" — Ta govor se čita v »Slov. Narodu* z dne 8. avgusta 1899; govoril ga je na shodu v Starem Trgu dne 6. t. m. najponižnejši sluga liberalne misli za km. družbo.
Pekel odpravljeni Celih 14 dnij se je »pilil" na Visokem dr. Tavčar slovar psovk, katerega mu je bil posodil »strokovno izučeni" Malovrh, in je prikrpaval še svoj zaklad, preden se je podal zadnjo nedeljo na shod v Stari Trg pri Ložu, kjer je odložil pred »verne" poslušalce težko breme svojih možganov. Rešil je svojo nalogo izvrstno. Ko bi se skupaj vzelo 50 ljubljanskih šnopsarjev, bi ne mogli napraviti boljše. Slovar Tavčarjevih zabavljic na škofa, duhovne in vero je imenitno delo in obsega v »Narodu" nad 6 kolon. 0 gospodarskem in socijalnem delu narodno - napredne stranke dr. Tavčar ni zinil druzega, kakor da bode odpravil pekel, ki še vedno straši umirajoče kmete, da ne postanejo liberalci. Sicer je pa to za liberalce res prva in
edina potreba. Tavčar bo drugi Mesija! Kristus je rešil pekla dobre kristijane, dr. Tavčar pa reši pekla dobre liberalce. Ker jih pekel veliko konsumuje, je s tem tudi rešen glavni del vprašanja o konsumnih društvih. Niso zastonj plo skali dr. Tavčarju !
Gole fraze obmejnih Slovencev. Z ozirom na besede posl. Božiča na starotrškem shodu, da je bil klic izvenkranjskih Slovencev po slogi na Kranj skem le 1'raza, pravi „S1. Gosp.“: »Tako more govoriti samo Slovenec, kojega narodnost je postala bankrotna, take izjave more delati le ona slovenska stranka, koji služi beseda narodnost samo v sebične namene. Vemo sicer, da politično obzorje Božičevo ne presega niti mej njegovega volilnega okraja, kamo da li meje kranjske dežele, vender tudi to je znano, da je Božič poslušen avtomat in pokorno trobilo liberalne stranke. Štajarci si hočemo zapomniti stranko, ki izjavlja po svojih poslancih, da so naši obupni klici le — gola fraza."
Gospodarstvo ljubljanskega rotovža. Meščan nam piše: Dober teden sem je trotoar ob stolnici popravljen. Prav po istem receptu ga popravljajo sedaj vis-a-vis Vodnikovemu sporne niku. Slabe, shojene plošče namreč vzdignejo iz njih lege ter jih obrnjene zopet vlože, eventu elno zamenjajo z drugimi. Plošče pa ob robu niso čedno izdelane, zato se v surovi svoji bo-saži ne dotikajo lepo druga druge; ogli so pogosto brezvestno odkrušeni, fuge, špranje se za mažejo; tiste plošče, ki „čez stojeu, se surovo planirajo. Vlagajo jih — v pesek! To ni prav! Morali bi jih položiti na soliden temelj, vse lepo počez; narediti bi morali potreben mal padec za dež; tak trotoar iz lepo obdelanih in vdelanih plošč bi bil spodoben; trajal bi pa tudi najmanj 10 let in ne trebalo bi ga popravljati. Ali znabiti magistrat hoče preparirati voljo
i	okus Ljubljančanov za nov asfaltni trotoar, ki je prvič mnogo dražji, drugič pa mnogo m anj trpežen?
Proti sladkornemu davku se je oglasil tudi shod na Teharjih. O novem davku je govoril g. J. M. Kržišnik.
Mariborski krščansko - socijalni delavci napravijo jutri izlet v Ruše. Že predpoldan bo tamkaj za delavce služba božja, popoldne pa prosta vrtna zabava.
Češki dijaki na Slovenskem. Nad 100 čeških dijakov in mnogo drugih čeških odličnjakov in dam je te dni ogledalo si naše lepe slovenske kraje. Na poti k Slovencem so bili srdito napadeni v Št. Mihaela. Nemci so jih napadli z lopatami in vilami. Na postajah po nemškem ozemlju so se kulturni Nemci obna šali tako surovo, da si Čehi niso upali zapustiti železniških vozov V Beljaku so jim Nemci tulili „Die \Vacht am Rhein“. Čehi so se pripeljali v nedeljo zjutraj na Bled, kjer jih je pričakovalo celih osem slovenskih akademikov. No, Čehom se je Bled kljub temu dopadel in pravili so nam v Ljubljani, da jih je Gorenjska uprav očarala.
V	Kranju in Št. Vidu pozdravila so jih društva z zastavami. V nedeljo opoludne so prišli v Ljubljano. K vsprejemu so bili povabljeni samo „naprednjaki" — pa prišli so tudi ljudje, katerim črna barva ne jemlje vida, da si ogledajo mogočno četo »Sokolov" in množico naprednih študentov. Ob vsprejemu se je videlo, da v itak mrzli Ljubljani ni mogoč častni vsprejem, ako se ne dela složno, in naj »Narod" to še tako taji. Še dijakov je prišlo k vsprejemu nad polovico manj, nego je bilo Čehov, in so si Čehi skoro brez njihovega spremstva morali ogledovati Ljubljano. Slovenskih akademikov, ki študirajo v Pragi ni bilo nič blizu. „Narod" pravi, da pač ni treba bilo poleg sv. Mihaela in da je klerikalstvo pri slovenskih slavnostih absolutno neporabno, ker ti ljudje hodijo samo na božja pota. Ob teh besedah se nam je zasvetilo, zakaj ni bilo povabljeno k vsprejemu niti „Slovensko planinsko društvo". Ljudje pri tem društvu so postali absolutno neporabni, ker so bili v zadnjem času kar na dveh božjih potih, »piparji" pa še po zimi lazijo na Šmarno Goro. Da gospodje akademiki naših delavcev niti vabili niso, je tudi umevno. Delavci so jim bili preuslužni pri protiburševskih demonstracijah. Kadar pri-
dejo drugič slovanski gostje v Ljubljano, tedaj naj se drugače ravna. Dobro vemo, da Čehom ni ostalo prikrito strankarsko postopanje in da se je ob mrzloti prav korenito blamirala slovenska „napredna" Ljubljana. Sosebno so se Čehi pritoževali, da v ljubljanski Čitalnici skoro ni dobiti slovanskih ilustrovanih listov. Sladki govori Jos. Nollija in dr. Tavčarjevo liberalno zvonjenje jih ni spravilo v dobro voljo. Izmej Čehov se ni hotel nihče pridušati, da so liberalci, ker gotovo vedo, kak sad rodi liberalnost na Slovenskem. Napredno meščanstvo napram Čehom niti toliko ni bilo uslužno, da bi jim bilo preskrbelo dovolj dobrih postelj. V nedeljo popoludne so Čehi obiskali veselico na korist »Vodnikovega Doma" v Šiški, kjer so jih Šišenčani radostno pozdravili. Na čast Čehom je bil v ponedeljek banket in komerz. Čehi so prinesli seboj srebrno lipovo vejico in adreso praških dam, na Vodnikov spomenik pa so položili venec. V torek ogledali so si postojinsko jamo. „Nemško" Celje so si šli ogledat 9. t. m. — o ondotnih izgredih poročamo na drugem mestu — mnogo Čehov pa si te dni ogleduje Trst ter bode po setilo tudi slovenske okoličane tržaške.
Gospodarski shod bode dne 15. t. m. v Gornji Radgoni. Dne 20. t. m. pa bode shod pri sv. Trojici v Slovenskih Goricah, kjer se bode ustanovila kmetijska zadruga. Istega dne bode tudi zborovanje v Slovenski Bistrici.
Hišo „Družbe sv. Mohorja" so te dni napadli celovški Nemci in socijalni demokratje, ko so protestovali proti § 14. Tak protest proti § 14. je res — humbug,
V Miramaru bode nadvojvoda Ludovik postavil iz lesa ladije »Novare", na kateri se je cesar Maks peljal v nesrečno Mehiko, križ.
Pravica je govorila. Naj višje sodišče je uničilo razsodbo, s katero je bil župan devinski radi demonstracij proti Lahom o priliki smrti cesarice obsojen na 8 mesecev v zapor. »lnter-nacijonalnemu" glasilu tržaških socijalnih demokratov to ni po volji.
Na slavnost v Seliča nad Škofjo Loko k blagoslovljenju zastave pevskega društva »Ratitovec" se popelje jutri ob 7, uri 05 minut z južnega kolodvora deputacija »Slovenske kršč. socijalne zveze" z zastavo. Kdor se namerava pridružiti, dobro došel. Zastavo blagoslovi g. dr. Krek, kumica ji bode soproga gosp. profesorja dr. Kosa.
V Radovljici priredi vrtno veselico godbeni klub prost, gasil, društva s prijaznim sodelovanjem slav. slov. pevskega in bral. društva »Triglav" jutri na vrtu grof Thurnove graščine. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina za godbo podpirajoče člane prosta, za nečlane 25 kr. Čisti dobiček namenjen je za pokritje stroškov za pihala.
Iz Horjula se nam piše: Dne 6. avgusta je bil v Horjulu občni zbor »Kmetijske podruž nice c. kr. kmetijske družbe" in volitev novega odbora. Za predsednika bil je soglasno izvoljen Ivan Stanovnik, posestnik v Horjulu, v odbornike pa: Peter Bohinjec, župnik, Jan Pokoren, učitelj Tom. Zdešar, župan, in Franc Korenčan. Poslala se je prošnja na c. kr. deželnega predsednika, da naj s postavo ščiti, da se prihodnji občni zbor izvrši redno in pravično.
Gabrščekova tiskarna v Pulju je prešla v roke hrvatske stranke v Istri ter bode poslovala pod imenom »Tiskarna I. Krmpotič i dr. Poleg tiskarne je tudi knjigoveznica.
Nemška nesramnost. Ne samo v Celju, tudi v Ljubljani so češki dijaki okusili nemško kulturo. V Ljubljani sta jih v kavarni napadla klepar Jainschegg in mehanik pri Detterju Harbich. Jainschegg je s tem pokazal, da je tako sit slovenskega kruha, da ne potrebuje od slovenskih stavbinskih podjetnikov nobenega dela, tudi od g. Zupančiča ne. Ta mož je doslej dobival celo mestna dela! Ni čudo, da je tako korajžen, ko ga podpira narodna stranka! Tudi Detterjeva tvrdka bodi somišljenikom po deželi pri novih naročilih toplo v spominu. Ta tvrdka izziva Slovence kjer koli more!
Čuden c. kr. namestnik je vsekako grof Goess. Potoval je po tržaški okolici. Ondi so za htevali od njega, naj posreduje, da bi kmetijska
družba tržaška poslovala tudi slovenski. Namestnik se je čudil, zakaj bi ne bilo vse jedno, ako družba občuje z okoličanskimi kmeti v laščini, ker kmetje baje razumejo laščino. Kmetom je svetoval namestnikov spremljevalec svetnik Schwartz, naj nikar ne politikujejo, ker gospodje v Trstu za okoličanske kmete prav po očetovsko skrbe, za kar jim okolica mora biti zahvalna. Vsekako morajo naši poslanci zgoraj povprašati, če se nikomur ne zdi, da so zadnji nastopi grofa Goessa malo neprilični za ustavno državo.
Drobne vesti. Novo cerkev bodo gradili v Vel. Poljanah pri Ribnici. — Vodja okrajnega glavarstva v Slovenjem Gradcu Zoff, ki je delal Slovencem neprilike, kjer je mogel, premeščen je k politični ekspozituri v Konjice. — Legina šola v Devinu se otvori meseca septembra. Lovili bodo v njo slovenske otroke, ker je laških premalo. — Orožnika je umoril neznan lopov 8. t. m. na poti iz Višbrij do Greifenberga, ker ga je orožnik aretiral. Morilec je ustreljen — V Vrbskem jezeru je utonila 12letna čevljarjeva hči, J. Tenk. — Branjevka Ana Šole je v Mariboru 9. t. m. po kratkem prepiru umorila svojega moža. — Griža vlada med konjištvom v Mariboru. Vojaki in kouji so okuženi.
Vspeh konsumnega društva. Konsumno društvo pri sv. Jakobu v Trstu je s svojim vrlim delovanjem že precej uklonilo glave oholih laških trgovcev. Trije nasprotni trgovci imajo svoje prodajalnice že — zaprte.
Grozne razmere v Istri. V Krkavcih je napal vaški načelnik s tolpo svojih pristašev gosp. kapelana Čemažarja, zato ker je zaklical »Živijo". Ubili bi ga bili Lahi, da ga niso rešile hrvaške žene.
Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gg.: Peter Mohar iz Mošenj v Rovte; Frančišek Bleiweis, katehet pri ur-šulinkah v Škofji Loki, v Mošnje; Ant. Čadež od Sv. Trojice pri Mokronogu kot katehet k ur-šulinkam v Škofjo Loko; Ivan Kramar, novo-mašnik, k Sv. Trojici pri Mokronogu; Avgust Schauer iz Koprivnika pri Kočevju v Stari Log pri Kočevju; Josip Gliebe iz Kočevja v Koprivnik ; Josip Demšar, novomašnik, kot kapelan v Kočevje; Iv. Mihelčič, župni uprav, v Za-tičini, kot kapelan v Slavino; Iv. Pelc, kapelan v Hrenovicah, kot ekspozit na Ubeljsko; Ivan Medved, iz Dobrnič v Št. Lovrenc ob Temenici; Alojzij Jerič, novomašnik, v Dobrniče; Anton Poljšak iz Sostrega na Trato; Henrik Bukovvitz, novomašnik, v Sostro; Jurij Karli n iz Črnomlja na Vrhniko; Ivan Florijančič, novomašnik, v Črnomelj.
Pozitivno delo krščanskih socijalcev prav lepo kaže tudi »Slovensko delavsko stavbinsko društvo" v Ljubljani. V prvi polovici tega leta je društvo zgradilo osem hišic v Vodmatu, po dve pa na Glincah in v Dravljah. Na parceli v Vodmatu bode postavilo vsega skupaj 26 hišic, poleg katerih bodo tudi prijazni vrtovi. Delavske rodbine se v dogotovljene hišice selijo z velikim veseljem, saj bodo s plačevanjem najemnine počasi prišle hišice v njihovo last. Lani je društvo gradilo delavske hišice v Štefanji Vasi.
„Zveza slovenskih kolesarjev". Odbor Z. S. K. je sklenil v svoji zadnji seji, da priredi dne 3. septembra 1899.1. na cestni progi Reka— Ljubljana svojoIII distančno dirko. Ker se jena občnem zboru prireditev cestne dirke posebno zaželela in je bilo zanimanje za njo v obče, je pričakovati, da bode udeležba od strani cestnih vozačev mnogoštevilna, tembolj, ker število zvezi pripadajočih društev in članov vedno narašča. Pravico dirkati imajo le člani zveze. S to dirko spojena bo tudi borba za prvenstvo zveze za leto 1899/1900. — Nadalje se je sklenilo, vse obstoječe pomožne postaje pregledati in če treba z novimi potrebščinami oskrbeti. Na gorenjski in dolenjski progi se bodo ustanovile nove pomožne postaje. Člani zveze bodo imeli od zdaj naprej uporabo orodja in druzih kolesarskih potrebščin, s katerimi so pomočne postaje oskrbljene, brezplačno na razpolago — a le, če se bodo izkazali z legitimacijo — nečlanom pa je dovoljena uporaba le proti vplačilu 30 krajcarjev. Letna članarina se je za člane ene in iste rodbine znižala za jedno tretjino; vsprejemnino
plačati je le gospodarju družine, vsi drugi ne samostojni so vsprejemnine prosti.
Iz Kranja se nam poroča: Na notico »Sl. Lista“ v St. 31. zakrožile so naše mestne srake v svojem gnezdu »Slov. Narodu1' št. 180. tužno pesem na »rahločutnost11 in »priljubljenost" našega vrlega župana. Da bi pa temu nepristranskemu županu še malo bolje oči zamazale, očitajo nam, da je bila vest, da bode on svojo župansko dostojanstvo odložil, debelo zlagana. Mi bi na to niti ne odgovarjali, ko bi nam ne bilo na tem, da odločno zavrnemo to očitanje. Govorilo se je kmalu po zadnjih volitvah v mestni zastop, od vaših merodajnih in dobro poučenih oseb, da bode župan, ko bode preteklo 25 let svoje župansko dostojanstvo odložil. Ko se je neverjetno z glavo odmajalo, rekli so, da se je sam tako izjavil. Vaš surovi bet ne zadene torej nas čisto nič, pač pa dotično osebo, ali pa župana, če se je tako izjavil. Mi smo pisali le to, kar smo na svoja ušesa čuli, če smo pa pristavili, da se bo on pri »banketu" županstvu odpovedal, storili smo to iz osebnega prijateljstva, sodeč, da se mu nikdar več ne bode nudila tako lepa prilika. Res časi se spreminjajo in mi z njimi. Kdo bi bil kdaj mislil, da bodo ravno njega največji nasprotniki, v katerih očeh je bil župan dober samo še za reno, trdeč, da je coklja, ki zadržuje vsak napredek, svoje nazore tako popolnoma izpremenili, da mu sedaj ravno ta list, ki ga je nekdaj grajal, slavo poje. Kdo se je izpremenil, ali list, ali naš župan? Preverjeni smo, da naš tako rahločutni župan sam ne vrjame, da Vam pridejo te slavnostne pesmi iz srca, dobro vedoč, da jih nareka le klike naravni čut za obstanek. Družita se tu častihlep nost in licemerstvo. Koliko ugleda ima ta klika pri meščanih, pokazalo se je ravno sedaj, ko so se nabirali podpisi za udeležbo pri banketu. Vabljenih je bilo nad 300 oseb, odzvalo se jih je pa prvikrat le 63 in z največjim naporom se je nabobnalo toliko, da se ga sedaj udeleži 68 oseb. Vi imate najmanj povoda, nam kaj očitati, saj je še vsem meščanom dobro v spominu, kako ste se vedli takrat, ko je postal naš župan ces. svetnik. Vsled vaših spletk morale so izostati vse ovacije, za to redko odlikovanje, in vender takrat naš »rahločutni" župan ni odstopil, kakor tudi sedaj ne bode, če vi in mi še tako »obžalujemo", ampak držal se vas bode, kakor potapljanec slamnate bilke. Naše mesto pri tej alijanci, katere geslo je »mi ne znamo nič izvesti, zato tudi drugi ne smejo" ne bode nič pridobilo. Proslavilo se bode s svojimi srednje veškimi mlakužami in odurnim smradom na vzhodni strani, zaradi ene same lekarne. Zatoraj le dobro podpirajte trohljivi steber, saj, če ta pade, ste vi ob tla.
Med brate Hrvate! V ponedeljek 14. t. m. ob 2. uri 50 min. popoludne odpelje se okolu 40 slovenskih krščanskih socijalcev na slavnost karlovškega bratskega društva »Nada". Ob 7. uri 48 min. pvečer pripeljejo se izletniki v Zagreb, kjer prenoče. Na kolodvoru v Zagrebu bodo pričakali Slovence bratje Hrvatje. Zvečer bodo priredili v Zagrebu Slovencem časten večer. Drugo jutro pridružijo se posebnemu vlaku zagrebških društev v Karlovec. Izleta se udeleže odposlanstva: »Slovenska krščansko • socijalna zveza" iz Ljub ljane z zastavo, »Katoliško delavsko društvo" na Jesenicah z zastavo, »Društvo sv Jožefa" v Tržiču z zastavo, »Slovensko . delavsko stav-binsko društvo" in »Del. konsumno društvo" iz Ljubljane, »Gospodarska zadruga’ na Češnjici, »Posojilnica" v Starem Trgu.
V	Slovenji gradeč je prišel namestu ponižanega Zoffa za voditelja okrajnega glavarstva Čeh g. Čapek, nadkomisar iz Ptuja.
Imenovanje. Davkar R. Sinek v Gradišču je imenovan glavnim davkarjem v Kopru.
Na tržaškem magistratu so prišli na sled zopet poneverjenju, katerega je izvršil uradnik Avrelij Picciola, ki je delil siromakom podpore.
Nemški izgredi v Celju.
(Poročilo našega celjskega poročevalca.)
Za dohod Čehov v Celje hujskali so Nemci par tednov, ne da bi bili merodajni faktorji štorih
potrebne protikorake. Te dni je bil za nemške Celjane »vesel dan", pokazati so mogli, kaj znajo in kako se boje, da bi Celje sčasoma ne postalo slovensko.
Še pred dohodom Čehov, katere so parkrat zaman šli čakat na kolodvor, razgrajal je nemški mob po Celju in spuščal svojo korajžo na po-zamezne Slovence. Dr. Dečka so udarili s kolom po glavi, policija je pa aretovala Slovenca Perdana, ki je hotel napadalca prijeti. Raz »Narodnega Doma" je policija strgala cesarsko n slovensko zastavo. Dne 9. t. m. so v Celje prišli Čehi ob pol drugi uri popoludne. Tuleče Nemce je od perona, kjer so Slovenci burno pozdravili drage brate, zavračevalo vojaštvo. Na poti do »Narodnega Doma" je letelo na goste kamenje od nemške strani, Slovenci so jih pozdravljali z „Živijo“-klici, vrle Slovenke pa so jih z »Narodnega Doma" obsule s cvetjem. Na dvorišču je svirala godba »Naprej". Nemški burš Šeligo, kolega ljubljanskih karnijolcev, je sosebno strastno metal kamenje in ranil necega Čeha na licu. Dr. Šuklje je potem ranjenca v »Narodnem Domu" takoj obvezal. Banket Slovencev na čast Čehom je bil sijajen. Pripomniti moramo še, da smo zjutraj celjski Slovenci na okoličanskem pokopališču odkrili spomenik velikemu Slovanu dr. Oblaku.
Po banketu smo z gosti šli k staremu gradu, kamor je bil nemški župan obesil frankfurtarico, to je dal okoličanski župan g Glinšek odstraniti. Dohod do razvalin pa je bil zaprt — radi nujnih popravil, čehi pa se niso dali na tak način terorizirati ter so šli celo na stolp. Raz razvalin je donela proti Celju slovanska himna: »Hej Slovani!" Nazaj grede je letelo zopet kamenje.
V	»Narodnem Domu" policija Slovencev ni pustila gledati niti pri oknu ter je prišla v privatno čitalniško stanovanje in šiloma zaprla šaluzije.
Nikakor ni čudno ob celjskih razmerah da so bili aretovani skoro sami Slovenci. Zaprti in izpuščeni so bili gg. Zafošnik, Pavel Detiček, Beg, Reicher in Perdan. Zaprti so bili po nedolžnem, kar bodo izkazale sodne obravnave, o katerih Vam bom poročal. Zvečer smo se zabavali ob sviranju naše narodne godbe in obeh zborov pevskega društva in pri plesu. Med tem časom je bilo vse divje okoli naše krasne narodne palače. Tevtoni so vpili in zmerjali. Če se je kak Slovenec pokazal na ulici, ga je nemška druhal napadla s palicami in pestmi.
Razgrajalo se je silno, Čehi so morali prenočiti v »Narod. Domu". Glavar je celo hotel, da bi morali odpotovati Čehi, kadar bi on hotel. Opomniti moramo, da so se posebno lepo vedle celjske nemške device, ki so kazale Čehom svoje suhe zadnje strani. Celjska sodrga, kateri so iz vseh nemških krajev Štajerske, celo iz Gradca, prišli nacijonalci na pomoč, je predrla večkrat kordon policije, a je sodrgo policija še ob pravem času obranila. Slovencem je sodrga prav brez skrbi pobijala okna. Tekla je tudi kri
Ponoči so v bližini »Nar. Doma" Nemci s poleni in noži napadli učitelja Gostinčarja iz Griž. Branil se je, a ker si ni mogel drugače pomagati, ustrelil je Gostinčar z revolverjem ter je zadel trgovskega potnika pri Woggu nem škega imena ! Polanca pod levo oko in v prsi. Gostinčarja bi bili Nemci skoro ubili, tudi njegovega spremljevalca solicitatorja Bolho so surovo pretepali. Ubili bi oba, da se nista branila z revolverji. Druga kroglja je zadela nemškega delavca Grabnerja v nogo.
Čehi so se odpeljali iz Celja 10. t. m. z jutranjim vlakom. Z oken so Nemci pljuvali na Čehe, Slovenci pa so jih pozdravljali. Letelo je kamenje ter ranilo češkega visokošolca J a h n a. Nemci so naskočili potem »Narodni Dom", a Slovenci so jih odpodili. Slovenskega komija Vrečka so Nemci po odhodu Čehov pobili na tla. O Polancu se nam poroča, da še ni umrl, Grabner bode skoro ozdravel. Aretovanih je 20 Slovencev in — 1 Nemec.
V	noči od 9. na 10. t. m. je demonstrovala na stotine broječa druhal pred »Narodnim domom", prepevala izdajske pesmi, potem šla skozi Gosposke ulice do farne cerkve, kjer je v opatiji in kaplaniji pobila okna, potem je tulila po
glavnem trgu, graški cesti, naprej do dr. Serne-čeve hiše, kjer so mu vsa okna z debelim in težkim kamenjem popolnoma razbili. Hiša je taka kakor razvalina, stekla, kamenja in opeke
na kupe. Policija je bila zraven, a čeprav
je že prej popoldan g. dr. Sernec nameravani napad naznanil. Izmej Nemcev ni bil pri tem izgredu nihče aretovan. Prava revolucija vlada po mestu. V »Narodnem domu" in pri g. Žim-niaku so tudi okna razbita in tablica pri g. dr. Dečku. Nemci so oboroženi z noži in upijejo »Ubijte slovenske pse!" »Hoch Alldeutschland!“
Učitelj Gostinčar, ki je star 25 let, rodom Ljubljančan, je bil takoj aretovan. Kakor zagotavljajo nemški listi, bode tožilo drž. pravdni-štvo gosp. dr. Serneca in avskultanta gospoda dr. Cvetka, radi hujskanja in radi tega, ker so šli Čehi na razvaline, dasi je bil uhod »zaprt". Gostinčar je bil po napadu do 8. ure brez zavesti. Domove dr. Serneca in dr. Dečka straži vojaštvo. Napadi na Slovence se nadaljujejo. Nemci tulijo po mestu in obmetavajo s kamni hiše Slovencev, od katerih je mnogo ranjenih.
Od Slovencev so bili deloma lahko, deloma težko ranjeni gg. Bovha, Gostinčar, Reha, Beg, dr. Šuklje, posestnik parnega mlina g. Peter Majdič in dr. Dečko.
Cenilna in prizivna komisija pri osebnem dohodninskem davku.
Marsikateri davkoplačevalec je olajšan vzdihnil, ko je dobil v roke davčni preosnovalni zakon z dne 25, oktobra 1896, drž. zak. št. 220, po katerem je osiguran vpliv davkoplačevalcev pri sestavi dotične cenilne komisije. Treba je le voliti značajne in sposobne može, in davkoplačevalec lahko položi svojo osodo v roke teh izvoljencev.
Toda kmalu nas je skušnja podučila, da imamo tudi od te izvoljene davčne komisije toliko pričakovati, kakor od c. kr. davčne administracije.
Davčna komisija je le pomožni organ obstoječe c. kr. davčne administracije. Z nje pomočjo si razbremeni davčna administracija odi-jozno delo pri davčnem vijaku, češ čemu se pritožujete davkoplačevalci, saj ste vender sami volili člane v davčno in prizivno komisijo.
Po §§ 179. in 182. davčne postave volijo davkoplačevalci polovico članov komisije, ostalo polovico imenuje finančni minister.
Gotovo pa imenuje finančni minister le take člane in njih namestnike, kakor predsednika, na katere se lahko popolnoma zanese, da se bodo pri odmerjenju davka in cenitvi strogo ravnali po njegovih namenih in navodilih.
Oglejmo si malo bliže sliko tako sestavljene davčne komisije.
Vzemimo, da obstoji komisija iz 6 članov, imenovanih od finančnega ministra, in 6 od davkoplačevalcev izvoljenih članov, na čelu komisije višji c kr. finančni uradnik.
Od ministra imenovani člani se bodo postavili za varstvo državnih, to je fiskaličnih interesov, mej tem ko se izvoljeni člani postavijo na stališče, da je treba tudi interes davkoplačevalca uvaževati in ne tako strogo fiskalično postopati. Kaj se zgodi ? Sedaj se prične akcija c. kr. finančnega uradnika kot predsednika Po členu 49. izvrševalnih določb je predsednik komisije ob enem zastopnik državnih interesov, katere mora sosebno varovati. Priklopil se bo naravno mnenju onih od ministra imenovanih članov, če se davkoplačevalec pritoži, se mu ne bo drugače godilo, ker prizivna komisija je pod istimi pogoji sestavljena. Toda vzemimo drugi slučaj.
Za interese davkoplačevalca glasuje izdatna večina davčne komisije, to je od ministra imenovani priklopijo > se od davkoplačevalcev izvoljenemu številu, tako da predsednik ne pride v položaj odločevati.
Kaj se zgodi?
Po členu 61. izvrševalnih naredb je davčna oblast o b ve za n a vložiti priziv proti sklepu, ki je vsled večine ugoden za davkoplačevalca.
Vprašanje je, ali bo prizivna komisija tudi za davkoplačevalca tako milega mnenja. In davkoplačevalcu ne preostaje druzega. ko po § 225. davčnega zakona vložiti priziv na upravno sodišče.
Toda to je tako trnjeva in draga pot, da si bode vsak prej dobro premislil, preden da jo nastopi.
V takih odnošajih ne smemo gojiti pre optimističnega mnenja in zaupanja v davčne in prizivne komisije, zlasti zato ne, ker civilisti ne prihajajo redno k sejam in imajo zastopniki vlade kaj lahko večino.
Te komisije so le institucija, da se duhovi malo pomirijo,koristile ne bodo davkoplačevalcu ničesar, zato je že v zakonu in v izvrševalnih naredbah skrbljeno. Finančni uradi, ki so poprej oskrbovali direktne davke, bodo tudi zanaprej najuplivnejši faktorji pri odmerjenju novega direktnega davka in želeti je le, da bi ti uradi strogo na to gledali, da se po pomoti ali nalašč ne gode nikomur krivice.
Darila.
Za „Vodnlkov dom" v Spodnji Sliki darovali so čč. gg.: Šumi Josip v Ljubljani 2 gld. — Malenšek Srečko, učitelj v Zg. Tuhinju, 1 gld. — Smolnikar Jcsip, župan v Zg. Tuli nju, 1 gld. — Novak Josip, župnik v Poviru pri Sežani, 10 gld. — Stele J. v Zalogu, 50 kr. — Notar Ant., Plavlje pri Trstu, 2 gld. — Gruden Jak, vpok, župnik v Leoniščn, 1 gld. — Gospodična Baudek Helena, posestnica v Vodmatu, 1 gld. — Prisrčna hvala velečastitim dobrotnikom in — priporočilo. Odbor.
Za „Našo stražo11: G FranŠubdj, Kamnik, 3 gld.
— Na novi maši č. gosp. Mikalna po č. gospodu Franu Neubauer-ju 3 gld 16 kr.
Družbi »v. Cirila In Metoda v Ljubljani so poslali: Slavno upravništvo »Slovenca« zbirko 6 gld. — Briška podružnica v Biljani na Goriškem 30 gld. — Č g. o. Konrad Stazinski pri Sv. Trojici pri Ptuju nabral 6 gld. 30 kr. — Podružnica na Premu po č. g. župniku Križaju 6 gld. — G. Gregor Pikel, trgovec v Postojni, 14 gld. 40 kr —■ Podružnica v Podgradu po g. blagajniku Jos. Volku 22 gld. Č. g. Mih. Barbo, župnik na Trebelnem, 50 kr. — Šentja-kobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani 300 gld. po-kroviteljnine iz veseliških dohodkov. — Podružnica v Selcih 14 gld. - G. dr. Ivan Glaser nabral pri neki veseli družbi v Činžati 5 gld. 30 kr. — G. dr. Alojzij Kokalj, pravni praktikant na Dunaju, V gld. — G. Anton Gnus, nadučitelj na Dolu, 3 gld. 25 kr. kot dar šolskih igralcev za šolo na Muti.
— Slavna hranilnica in posojilnica v Cerknem na Goriškem 10 gld. — Gospa Mici dr. Maroltova na Vrhniki 100 gld. pokroviteljnine za trg Vrhniko. — Podružnica v Novem Mestu 116 gld. — 5 gld., nabranih v Krajčkovo »Peter-Vaterno« na Slemenih. — Č. g. L. Gantar, dekan na Vrhniki, 5 gld.
— G. prof. Žnidaršič iz Sarajeva 1 gld. — G. J. Rabar, ravnatelj gimnazije v Oseku, 1 gld. — Slavno upravništvo »Slov. Lista« 4 gld. BO kr. - Podružnica za Lehea 14 gld. 79 kr. — Podružnica za Rojan 90 gld. 41 kr. — Slava darovalcem !
Anton Koblar, provizorični blagajnik družbe sv Cirila in Metoda.
Listnica uredništva. G. dr. Karol Pečnik v Aleksandriji: Hvala lepa! Prihodnjič priobčimo Vaš dopis v uvodnem članku. Udan pozdrav!
V obupni žalosti javljam v svojem in v imenu svojega mladoletnega sinčka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi iskreno ljubljeno, preblago, nepozabno soprogo, oziroma mater, gospo
Marijo Laurič roj. Krašovic
danes v nedeljo zvečer po dolgotrajni, mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 25. letu njene starosti.
Pogreb nenamestljive ranjce bode v torek, dne 8. avgusta t l. ob polu 10. uri dopoldne v Št. Vidu pri Zatičini.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah
Preblago pokojnico priporočava v pobožno molitev in prijazen spomin.
Št. Vid na Dolenjskem, dne 6. avgusta 1899. Josip Laurič,	Josip	Laurič,
soprog	sin.
Tinktura zoper kurja očesa
  gotovo najboljše sredstvo ZZZ
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 26 kr
Dobiva se v	t60— 6)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj“
M. Leustk-a v Ljubljani.
Mikusch
tovarna dežnikov
12 (48-46)
a
o
o
o,
'C
cu
ti
ti
>0
O
n
(N
5h >
£ O
QQ 4-> ‘o*
9 crf
a 1
m
3 «
M
qq «
«® M
p, W
a
u
h
K
VIZITNICE
priporoča
Blasnikova tiskarna
KttXK*XKXMXKttXXXXMXKXXXXXXXK
UT Delavnica klenarskih ldlnAaralrlh bm>lnntuv<>i.«vih
X
Delavnica kleparskih, ključaraklh, kovlnotlskarsklh, stavbenih ln galanterijskih del.
St. Vid nad Ljubljano
J# izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetllnioe ali stalnloe, dve po: iz ko S sitarja 12, 15, 18, 20 gld, iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 2 9% 40, 50 gld.; obhajilne svetllnioe iz kositarja po 2 gld., iz medenine J# po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvočkl za pobiranje miloščin, iz kositarja po S gld. 1'60, iz medenine po 5 gld.; itedllna železna ognjišča, vsa železna
in tudi razna za vzidanje.
Jt Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in it
strelovodov.	(64	10—4)	^
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča Itd. — S kritevjo zvonikov it prevzema ob jednem tesarska dela.	jg
«XXXXXXXMxx*xx*xxxxxxxxxx*x
ssssssss
Pristopajte
k
„Naši straži“I
»Slovenski List“ se prodaja v Brusovi (Šte-fetovi) prodajalnici pred Škofijo. Posamezna številka 7 kr.
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Priporoča
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, ame-rikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrstne lične izdelane budilke.	Srebrne,	Tula, amer.
plaque, novo zlate, fine	14kar. zlate
verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, pri-klepki,	gumbi za manšete	in srajce,	igle za kravate iz	granatov. Razne	stvari iz	Kina srebra.
Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Speci j alitete vsake vrste v zalogi.
Nikjer se ne kupuje oeneje.
Popravila zanesljivo, točno in ceno!
Cerkvena mizarska dela.
Podpisanec izdelujem zlasti oerkvene klopi, spovednice, okna, vrata in klečalnlke po
vzorcih in lastnem načriu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojni-štvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, Pečah, Komendi, pri Sv. Jurju pri Kranju in v novi cerkvi v Vodicah, pa spovednica na Holmcu.
Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v Čemšenik.
Postavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do 6 dni.
Josip Stupica na Viru,
43 (41-17) pošta Domžale.
•OO ooooooooooooooo •
Gabr. Piceoli, \
lekarnar „pri angelu", 0 dvorni založnik
Nj. svetosti papeža Leona XIII. v I^jubljfmi,
Dunajska cesta.
Brezje na Sp. Štajerskem, 14, nov. 1898.
Vaše blagorodje 1 Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me Q je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
OTo potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedao škatljico tinkture za želodec z 12terimi stekleničicami in jeden lonček Glicerin Cržme.
S spoštovanjem	Tomaž	Dobek,
. _j
0 ječim napisom 24 stekleničic izvrstne »želodčne esence11, V
0 l
o o o
ki se rabi z najboljšim vspehom.
Jožef Černko, župnik, Vuhred. — Štajarsko.
Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporačajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem	Ivana	Vidas
pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja, S. Domenica d’ Albona, Istria
Igaacij Couaeraik
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška oerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih	35	(15—16)
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela. Najnovejše 1	«3T	Grobni	okrtri	Najnovejše	1
istotako trdni, kakor kamen, po najnižjih cenah.
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij ,Slovenskega Lista". Tisek J. BJasnikovih naslednikov v Ljubljani.