GLASILO
delavcev organizacije združenega dela
za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi,obrati
61001 ljubljena, parmova 33
LJUBLJANA, APRIL 1977
LETO XVI — ŠT. 70
Tito,
vzgled revolucionarja, vojskovodje in državnika
Leto 1977 je Titovo in naše jubilejno leto. Slavili bomo Titovo 85-letnico rojstva in 40-letnico njegovega vodenja KPJ, v Sloveniji pa še posebej 40-letnico ustanovnega kongresa KPS.
Prva Titova srečanja s Slovenijo in Slovenci sovpadajo z njegovimi leti otroštva, ki jih je, sin očeta Hrvata in matere Slovenke, preživljal med slovenskimi in hrvatskimi ljudmi in v družini, kjer so govorili oba jezika.
Devetnajstletnega kovinarja Josipa Broza srečamo leta 1911 v tovarni »TITAN« v Kamniku.
Cez dobrih 10 let beležimo prvo daljše Titovo bivanje v Sloveniji, ki pa je bilo hkrati eno najbolj mučnih in tegobnih obdobij, v njegovem življenju in delovanju. Spomladi leta 1931 so ga kot političnega jetnika, ki so ga zaradi komunističnega delovanja obsodili leta 1928 na pet let ječe, pripeljali v mariborsko kaznilnico, kjer je imel prestati še drugo polovico ro-bije. Ta kaznilnica je zaradi starosti, trehnobe in golazni slovela kot naj hujša kaznilnica v stari Jugoslaviji.
Leta 1934 je Tito prestal kazen, toda ne v Mariboru, temveč v Ogulinu. Tega leta poleti se je tri tedne zadrževal v Sloveniji oziroma v Ljubljani. Bil je delegat CK KPJ na pokrajinski partijski konferenci (za Slovenijo, ki je bila v škofovem letnem dvorcu v Goričanah pri Medvodah.
Nato je Tito skoraj za dve leti odšel v Moskvo, na delov Kominterno. Jeseni leta 193G
Josip Broz Tito, generalni sekretar KSJ od konca leta 1937
se je vrnil. Še isto leto in potem še enkrat v začetku leta 1937 je obiskal Slovenijo in med tem dosegel, da so Edvardu Kardelju dovolili odhod iz Kominterne v Slovenijo. Tedaj se je s slovenskimi komunisti dogovoril o ustanovnem kongresu Komunistične stranke Slovenije.
Generalni sekretar CK KPJ je bil tedaj Gorkič, ki pa je bil poklican na Kominterno v Moskvo. Tedaj, to je jeseni leta 1937, je Tito sam vodil centralni komite in od tedaj je na čelu naše Partije, naše KPJ oziroma ZKJ.
Titu naše iskrene čestitke za njegov visoki delovni in življenjski jubilej z željo, da bi tako ostalo še dolgo časa.
Družbeni pomen zbiranja odpadnih surovin in potreba po samoupravnem povezovanju med OZD Dinos
in OZD Surovina
v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD)
Zakon o združenem delu ponuja nove možnosti za združitev obeh specializiranih slovenskih podjetij, ki se ukvarjata z zbiranjem, sortiranjem, pripravo in predelavo odpadkov v odpadne surovine v SOZD. S tem bi bil dan še večji poudarek dejavnosti sekundarnih surovin, ki je velikega pomena za našo družbo zaradi:
—	ponovne uporabe odpadkov kot odpadnih surovin v proizvodnji (reciklaža);
—	prihranka deviznih sredstev zaradi manjšega uvoza;
—	varovanje človekovega okolja pred okužbo z odpadki.
Zakon onemogoča kakršnokoli odtujevanje ugotovljenega dohodka in sredstev v TOZD in vspodbuja k združevanju dela in sredstev, ne samo na ravni delovne organizacije, ampak tudi SOZD v vseh tistih primerih, kjer bi to neposredno in posredno prispevalo k povečanju dohodka, večji produktivnosti dela, pospešenemu razvoju, racionalizaciji družbenih sredstev in podobno.
Prav gotovo bi tesno medsebojno sodelovanje obeh OZD združenih v SOZD prispevalo k:
1.	Racionalnemu usmerjanju ustvarjenih sredstev zlasti v pogledu prostorskega planiranja pri širjenju odkupne mreže in izgradnji predelovalnih centrov.
2.	Tipizaciji prevoznega parka in strojne opreme za pripravo in predelavo odpadkov in njenem izkoriščanju.
3.	Enotnemu nastopu do velikih poslovnih partnerjev in povezovanju z njimi v interesne skupnosti (slovenske železarne, livarne, papirnice itd.) ob upoštevanju dohodkovnih odnosov na bazi zakona o združenem delu.
4.	Enotnemu nastopu do inozemskih partnerjev pri prodaji tistih odpadnih surovin, ki jih na domačem tržišču ni mogoče plasirati zaradi zaostale tehnologije porabnikov odpadnih surovin ali zaradi drugih vzrokov.
5.	Enotnemu nastopu do institucij, ki se ukvarjajo z varstvom okolja ali so kakorkoli zainteresirane za stalno in kontinuirano sodelovanje z našo dejavnostjo (komunalci, RK, KS, šole, SZDL, komunalne skupnosti, itd.).
6.	Enotnemu vodenju in načrtovanju tekoče in dolgoročne poslovne politike s poudarkom na družbenem načrtovanju in usklajevanju medsebojnih interesov s ciljem povečanja produktivnosti dela, ohranjanjem akumulativne in reproduktivne sposobnosti in na sploh dobrega gospodarjenja.
7.	Sodelovanju in izmenjavi mnenj in izkušenj pri izvajanju zakona o združenem delu in njihovem uresničevanju in izdelavi samoupravnih aktov.
8.	Enotnemu nastopanju pred zveznimi in republiškimi institucijami (INOT, ZGZ, RGZ, sekretariati) pri obravnavanju problemov te dejavnosti (ugotavljanje in delitev dohodka in vprašanje olajšav, prometni davki in podobno).
9.	Vodenju enotne kadrovske politike in usklajevanju metod
nagrajevanja ter izdelavi potrebne metodologije za profile kadrov, ki jih dejavnost potrebuje.
10.	Poenotenju dokumentacije za spremljanje poslovnih dogodkov in racionalizaciji pri kompjuterski obdelavi tekočega spremljanja vseh knjigovodskih podatkov in enotnemu reševanju vseh organizacijskih problemov.
11.	Kvalitetnejšim oblikam reševanja družbenega standarda, izobraževanja ob delu in stanovanjskih ter rekreativnih potreb delavcev.
12.	Poglobljenemu sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v podjetju (konferenca sindikata, OOZK in podobno) pri reševanju potreb delavcev in večjemu medsebojnemu poznavanju in izmenjavi izkušenj.
13.	Poglobljenemu sodelovanju in reševanju problemov s področja varstva pri delu, samozaščite in narodne obrambe.
14.	Sodelovanju v informativni dejavnosti (Glasilo) kot eni najpomembnejši dolžnosti obveščanja delavcev.
15.	Povečanju socialne varnosti in solidarnosti delavcev.
Pred
štiridesetimi
leti
Pred štiridesetimi leti je bil v noči od 17. na 18. aprila na Čebinah ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Takrat je komunistična partija na Slovenskem imela za seboj že skoraj dvajset let delovanja in bogatih izkušenj, v okviru delovanja komunistične partije Jugoslavije. Dvajset let boja, ki se je razpenjal med začetnimi težavami, omahovanji in porazi, pa med uspehi in idejami ter političnimi vzponi. Ta dogodek je nedvomno eden naj večjih mejnikov v zgodovini slovenskega delavskega razreda in je tesno ter neposredno povezan z revolucionarnim delom tovariša Tita.
Ob tridesetletnici tega velikega dogodka je predsednik Tito v svojem pismu centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije med drugim napisal:
»Tridesetletnica ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije je pomemben datum v razvoju Komunistične partije Jugoslavije, ker je Komunistična partija Slovenije bila vedno ena njenih krepkih opor. Proslava te obletnice naj bo spodbuda delovnim ljudem dežele in še zlasti slovenskim komunistom, da ocenijo uspehe, ki so jih dosegli, in utrdijo stališča, ki so jih omogočili.«
Taka delovna orientacija vodi komuniste tudi pri letošnjem praznovanju 40-letnice ustanovnega kongresa. Ne le da se soočajo s prehojeno potjo in krepitvijo tistih kvalitet komunistične partije, oziroma zveze komunistov in njenih članov, ki so bile jamstvo za doseganje takih zgodovinskih revolucionarnih uspehov, temveč pregledujejo in kritično ocenjujejo sedanji razvojni trenutek, ki je vpet v uresničevanje ustavnih določil in zakona o združenem Idelu.
Pa vendar se moramo zavedati, da današnjega velikega trenutka ne bi bilo, ko se ne bi ustanovni kongres pred štiridesetimi leti v okviru politike Komunistične partije Jugoslavije, ki jo Nadaljevanje na 4. str.
LETOS PRAZNUJEMO TUDI 40-LETNICO USTANOVNEGA KONGRESA KOMUNISTIČNE STRANKE
SLOVENIJE
V letu 1929 in 1930 je policiji uspelo razbiti partijske vrste Jugoslavije. Obnavljanje partijskih organizacij se začne, ko so se začeli komunisti vračati iz zaporov. V Sloveniji jih je začel obnavljati Boris Kidrič, ko se je novembra meseca leta 1930 vrnil iz zapora. Partijske organizacije v Sloveniji je tedaj vodilo začasno pokrajinsko vodstvo Komunistične stranke Jugoslavije za Slovenijo, ki se je leta 1933 preimenovalo v Pokrajinski komite.
Na IV. državni konferenci Komunistične stranke Jugoslavije, decembra 1934, v Ljubljani, je bil sprejet sklep o ustanovitvi Komunistične stranke Slovenije, Hrvatske in Makedonije. Za takšen sklep se je zavzemal tudi tovariš Tito, ki je bil na tej konferenci skupaj z Mihom Marinkom prvič izvoljen v centralni komite Komunistične stranke Jugoslavije. Sklep o ustanovitvi KSS je bil uresničen leta 1937.
Edvard Kardelj se je februarja 1937 vrnil iz Sovjetske zveze v domovino. Pokrajinskega partijskega vodstva takrat ni bilo, najboljši kadri so bili spet v zaporih ali v politični emigraciji. Kardelj je s pomočjo predkongresnega pokrajinskega komiteja, ki ga je sam sestavil, organizacijsko in tehnično pripravil kongres. Priprave so se začele marca 1937, po sestanku PK. Tehnično organizacijo kongresa je prevzel Miha Marinko in okrožni komite v Trbovljah.
Ustanovni kongres Komunistične stranke Slovenije je bil na Čebinah v noči od 17. do 18. aprila 1937. Kongresa se je udeležilo 13 delegatov, ki so zastopali 250 članov partije.
Kongres je sprejel Manifest slovenskemu narodu, ki je postal idejni politični program stranke, poslal pozdrave izvršnemu odboru Komunistične stranke Jugoslavije in junaškemu španskemu ljudstvu. Na kongresu je bil izbran centralni odbor Komunistične stranke Slovenije s sekretarjem Francem Leskoškom.
Berličeva hiša na Čebinah, kjer je bil v noči od 17. na 18. april 1937 ustanovni kongres KSS.
Nadaljevanje s 3. str.
je že vodil tovariš Tito, tako resno soočil z nevarnostmi fašizma in nanje opozoril slovenski narod, ko ne bi kongres spoznal zrelost in sposobnost slovenskega delavskega razreda, da v okviru boja delavcev vse Jugoslavije postane tudi vodilni dejavnik v nacionalni politiki, oziroma, da je sposoben prevzeti usodo svojega naroda v svoje roke, ko se ne bi takrat Komunistična partija Slovenije pravočasno organizirala in usposobila sebe in slovensko ljudstvo za obrambo. Tako je bila v usodnem letu 1941 Komunistična partija Slovenije edina organizirana politična sila na Slovenskem, ki je bila sposobna organizirati osvobodilni odpor slovenskega ljudstva.
»Največji pomen ustanovnega kongresa je potemtakem prav v tem, da je v svojih sklepih upošteval porajajoče se družbene procese in z njimi za dolgo časa uskladil celotno politiko in akcijo partije, ki si je tako čedalje bolj pridobivala zaupanje množic. To zaupanje ji je omogočilo, da se je kljub svoji formalni nelagodnosti bolj in bolj krepila in naposled postala vodilni faktor v političnem življenju slovenske družbe.«
(Edvard Kardelj)
Revolucionarno razredno odgovornost, ki jo je Komunistična partija prevzela pred štiridesetimi leti pred delavskim razredom in vsemi delovnimi ljudmi ter svojim narodom za njihove zgodovinske interese, tako v razrednem kot nacionalnem pogledu, je v svojem štiridesetletnem obdobju tudi dosledno uresničevala. Zato štiridesetletnica ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije ni le praznik komunistov, temveč vsega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov, ki so si pod vodstvom svoje avantgarde priborili pridobitve samoupravnega socializma.
Samoupravno konstituiranje naše delovne organizacije v dve temeljni organizaciji
Delavski svet je na 24. seji dne 1. 2. 1977 razpravljal o postopku konstituiranja v naši delovni organizaciji v dve temeljni organizaciji združenega dela. Z ugotovitvijo in sklepi so bili seznanjeni vsi člani delavskega sveta in družbenopolitične organizacije, kakor tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja skupščine občine Ljubi j ana-Bežigrad.
Takoj je bila imenovana skupna komisija za pripravo samoupravnih aktov, da izdela predlog za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti na ustanovljeni TOZD Priprava odpadnih surovin in TOZD Regeneracija tekstila na osnovi 332. člena Zakona o združenem delu. Komisija je bila izbrana na delegatski osnovi iz delov kolektiva, ki se konstituira v TOZD.
Prvo sejo je komisija imela že dne 21. 1. 1977, torej pred 24. sejo delavskega sveta, kjer je bila podana kritična ocena samoupravnega konstituiranja. Takrat je komisija že razpravljala o predloženem osnutku sporazuma za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti. Ta osnutek se je pri nadaljnjem delu uporabil kot osnovno gradivo za sestavo osnutka sporazuma na osnovi 335. člena Zakona o združenem delu. Osnutek je komisija sprejela 9. 2.1977, delavski svet pa je na svoji seji 8. 2. 1977 sprejel sklep, da gre ta osnutek sporazuma v razpravo 15. 2. 1977. Sporazum je bil sprejet dne 28. 2. 1977, to je v času razprave in sprejema zaključnega računa za leto 1976.
Na 24. seji je delavski svet sprejel tudi sklep, da se organizira postopek in takoj pristopi z vso mero družbenopolitične odgovornosti k izvedbi posameznih dejanj oziroma sprejemu splošnih aktov o konstituiranju TOZD v smislu določil Zakona o združenem delu.
Potrebno je skleniti samoupravna sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD Priprava odpadnih surovin in TOZD Regeneracija tekstila. Osnutka sporazuma sta bila dana v raz-
pravo 10. 3. 1977. Razprava je trajala do 25. 3. 1977. Predloga sporazuma bosta sklenjena z referendumom 20. 4. 1977 s tem, da bosta v 15-dnevni razpravi in, da jih bo pred sprejemom obravnavala tudi komisija za pregled normativnih aktov pri občinski skupščini Ljubljana-Bežigrad.
Na osnovi sprejema obeh sporazumov o združevanju dela delavcev v TOZD bosta izvoljena oba delavska sveta v času od 28. 4. do 6. 5. 1977 s tem, da se razpišejo volitve z dnem sprejema omenjenih sporazumov.
Na 1. seji delavskih svetov bosta dana v razpravo oba osnutka statutov za obe TOZD. Razprava bo trajala 15 dni. Po opravljeni razpravi bosta končni besedili statutov sprejeti z referendumom 16. 5. 1977. Hkrati bo na istem referendumu sprejet tudi samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo »Dinos« Ljubljana.
Celotni postopek konstituiranja mora biti končan do
1.	7. 1977. Razpis za nova vodilna delovna mesta oziroma za individualne poslovodne organe pa bo objavljen že v mesecu j trni ju.
VLADIMIR KRALJ
Zemeljska stiskalnica za papir, ki jo ima PE KRANJ, je edina te vrste v naši delovni organizaciji.
KAKŠEN JE POSTOPEK REFERENDUMA?
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, statut DO in samoupravni sporazum o združevanju v DO se sprejme z referendumom. Prvič bo referendum 20. aprila 1977, ko bomo odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD. Za izvedbo tega so naslednje naloge:
—	sindikat mora sprejeti oziroma dati soglasje na predlog sporazuma, o katerem se bo glasovalo. To soglasje mora biti dano najpozneje 3 dni pred dnevom, ko bo referendum;
—	na sestanku, kjer se bo odločalo o soglasju, se bo tudi seznanilo člane o dnevu referenduma in mestu, kjer bodo volitve. Te bodo po poslovalnicah. Člani na poslovalnicah, kjer je zaposlenih manj kot 15 delavcev, bodo glasovali po pošti ali pa na sosednji poslovalnici;
—	seznam volivcev mora biti sestavljen najpozneje 8 dni pred dnevom volitev. Volilni seznam sestavi komisija, ki jo imenuje zbor delavcev;
—	volitve izvede volilni odbor, ki ga imenuje volilna ko misija na predlog zbora. Volilna komisija je odgovorna za vse tehnične priprave (glasovnice in ostali volilni material, zapisniki idr.);
—	sindikat mora poskrbeti tudi za to, da bo prostor, kjer bodo volitve, primerno urejen (zagotovljena tajnost in primeren zunanji videz).
■Mc-K-K-k-K-fc-k-K-K-K-fc-K-fc-K-fc-fc-fc-k-K-k-fc-K-K-K-k-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K*-k-k-l<-k-k-fc-K-K*-fc-fc-fc-K-fc
—	X
»TITO JE VEDNO IMEL SPOSOBNOSTI,
KI SO MU OMOGOČALE,
DA JE V MNOŽICI DOGODKOV VIDEL TISTO, KAR JE POGLAVITNO ...«
Edvard Kardelj
★
*
★
★
*
★
★
*
★
★
*
★
*
★
★
-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-k-K-X-K-K-k-K *-k-K-K-K-K-K-K-k-K-k-K-K-k-K-K-k-K-K-k-K-K-K-K-k-K-K-k-K-K-K-K-K-k-►
Spremembe samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in osebnih dohodkov
V prvem četrtletju letošnjega leta so bila sprejeta določila sindikalne liste. Ta določila, ki jih je v celoti povzel tudi samoupravni sporazum za dejavnost trgovine SR Slovenije, poleg običajnih sprememb raznih izplačil, prinašajo tudi nekatere vsebinske spremembe in dopolnitve.
Glavne značilnosti sprememb in dopolnitev, ki vas bodo gotovo najbolj zanimale, so:
Naj višjega OD ne računamo več po dosedaj veljavnih predpisih, ampak je odvisen od individualnega uspeha delavca in
od uspešnosti celotne organizacije združenega dela.
Pojavila se je nova kategorija osebnih dohodkov — zajamčeni osebni dohodek. V našem sporazumu je predviden zajamčeni OD v višini 60 % od povprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto. Ta zagotavlja vsakemu delavcu v združenem delu materialno in socialno varnost.
Udeležencem na mladinskih delovnih akcijah bomo letos računali OD tako, kot za redni letni dopust.
Sprememba je tudi pri oblikovanju sredstev regresa za letni dopust. Sredstva za regres se oblikujejo v višini 1.100 din, kar je najmanj in največ 1.400 din na delavca. Vsi seveda ne bomo mogli dobiti regresa v enaki višini, pri delitvi smo upoštevali socialne, ekonomske, delovne in zdravstvene razmere delavca. Osnovni znesek, ki pripada vsakemu upravičencu je 1.000 din. Temu bomo prišteli še 200 din, če delavec vzdržuje združinske člane in je zaposlen tudi njegov zakonski tovariš. Če delavec sam vzdržuje celo družino, bomo obema zneskoma prišteli še 150 din. V primeru, da delavec dela v težkih delovnih pogojih, je upravičen še do 150 din.
Iz vsega tega sledi, da je v naši DO najvišji znesek regresa 1.500 din, za tistega, ki sam vzdržuje vso družino in dela v težkih delovnih pogojih. Regres za letni dopust bomo izplačali do 15. junija oziroma do 15. decembra.
Nagrade ob delovnih jubilejih se izplačujejo za 10, 20 in 30-letnico, ne glede v kateri organizaciji je delavec dosegel to dobo. Za 10-letnico je nagrada 2.300 dinarjev, za 20-letnico 3.450 in za 30-letnico 4.600 din. Vsa ostala izplačevanja ob drugačnih jubilejih odpadejo.
Delavci, ki so po mnenju zdravniške komisije potrebni zdravljenja v zdraviliščih, se jim lahko na predlog OOS povrnejo stroški takega zdravljenja. Višina povračila je odvisno od višine OD na enega družinskega člana. Lestvica je takšna:
Višina OD na zaposlenega	% povračila stroškov
do 2.000 din	100
nad 2.000 do 2.500 din	75
nad 2.500 do 3.000 din	50
nad 3.000 do 6.000 din	25
nad 6.000 din	0
Ob odhodu v pokoj znaša odpravnina do 25 let delovne dobe dva, nad 25 let pa tri povprečne OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek pripada ob smrti delavca najožjim družinskim članom.
JUSTI TEKAVEC
Temelji plana 1977
SMO PRED VOLITVAMI V NOVE ORGANE SAMOUPRAVLJANJA V TOZD
Takoj po sprejemu sporazuma o združenem delu delavcev TOZD se bo začel postopek in kadrovske priprave na volitve v delavski svet obeh TOZD.
—	Kandidiranje izvede sindikat (člen 492 zakona o združenem delu). Kandidiranje bo po poslovalnicah in obratih, ker mora imeti vsak del najmanj enega delegata. Število za posamezno poslovalnico je določeno v sporazumu. Ker so po vseh poslovalnicah osnovne organizacije sindikata, tu ne bo težav. Volitve se opravijo na podlagi enotne kandidatne liste. Ta mora biti objavljena najmanj 8 dni pred dnevom volitev, to je 28.4.1977, ker so volitve predvidene 6. maja 1977.
—	Volitve bodo opravljene na enak način po poslovalnicah kot bodo ob referendumu. Manjše poslovalnice bodo prav tako priključene k sosednji in bodo v primeru večje oddaljenosti lahko tudi volili po pošti.
—	Volitve izvede volilna komisija, ta imenuje volilne odbore na predlog zborov delavcev in pripravi vse potrebno za tehnično izvedbo (volilni material in drugo).
—	Sindikat mora prav tako poskrbeti za informiranost članov, kot tudi poskrbeti, da bodo vsa opravila izvedena v zakonitem roku.
Zaradi izvedbe sprejetega programa v zvezi s konstituiranjem se je treba točno držati postavljenih rokov, sicer naloge ne bodo izvršene. O vsem tem naj zato sindikalne organizacije zavzeto skrbe, da bodo naloge v zvezi s pripravami izvršene.
Planiranje je zavestno družbeno organizirano načrtovanje in usmerjanje delitve ustvarjenega dohodka DO.
Pri tem bi želeli posebej poudariti, da smo že sprejeli srednjeročni program razvoja za razdobje 1976—1980 in da so letni plani samo preverjanje tega načrtovanja, v katerem smo upoštevali gospodarski, socialni in prostorski vidik planiranja.
Letošnji plan — samoupravni sporazum o temeljih plana dohodka je najpomembnejši dokument, s katerim načrtujemo pridobivanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka.
Ker se bomo s 1.7.1977 konstituirali v dva TOZD, je predlagani samoupravni sporazum treba razumeti le kot prehodno fazo za ta čas. Potem pa bo potrebno za vsako TOZD sprejeti lastni samoupravni sporazum o temeljih plana dohodka in skupen plan v okviru DO.
Posebej bi rad poudaril, da mora biti iz plana razviden celovit interes delavca za njegov vsestranski razvoj. Ta pa je najbolj viden v obsegu in velikosti pridobljenega oziroma ustvarjenega dohodka.
Kot kažejo načrtovani podat-
ki, smo dohodek planirali kar za 14 % manjši, kot smo ga ustvarili v preteklem letu. Zato bo potrebno ob ugotavljanju trimesečnega periodičnega obračuna po-novo preveriti, ali je bil plan postavljen realno. Ce se bo pokazalo, da prihaja do odstopanj, jih bo treba analizirati in ugotoviti vzroke za takšna gibanja.
JANEZ RAMOVŠ
Izpolnjevanje
pogodbenih
obveznosti
V I. četrtletju smo poslali slovenskim železarnam ca. 2.0001 več železa in železnih ostružkov, kot je pogodbena obveznost za leto 1977. Vsekakor lahko ocenimo to prekoračitev kot uspeh, zlasti če upoštevamo, da smo obveznosti do železarn za letošnje leto povečali za 10 % in da je bilo tudi v I. četrtletju delno omejevanje v prevzemanju tako železa kot ostružkov.
Tudi pri dobavah livarnam beležimo znaten porast, saj smo dobavili ca. 1.800 ton več kot v lanskem četrtletju. Če bomo v takem tempu nadaljevali do konca leta, bomo v železu in železnih ostružkih presegli vse dosedanje rezultate.
Z ozirom na to, da so vse jugoslovanske železarne več kot zadovoljivo oskrbljene z železnimi ostružki, občasno ustavljajo dobave. Ker pa so železni ostružki neobstojno blago in na skladišču kaj hitro zarjavijo in se sprime-
PE KRANJ s skladiščnimi prostori in zunanjo deponijo.
jo v kepe, bi bili za železarne neuporabni. Zato pa v takih primerih dobimo dovoljenje za izvoz na konvertibilno področje. Te dni smo tako dovoljenje prejeli in bomo trenutno neprodano zalogo izvozili.
Za papirne odpadke (ki so se jih papirnice lani otepale na vse načine) je povpraševanje vse večje in vse kaže, da bomo letos lahko vse zbrane papirne odpadke sproti oddajali papirnicam.
Tudi na področju barvnih kovin je v letošnjem letu povpraševanje po odpadkih izredno. Ker skoraj vsi porabniki naenkrat naročajo večje količine odpadkov barvnih kovin, pri najboljši volji ne moremo zadostiti njihovim potrebam in željam.
Kot zanimivost navajamo, da je bil pred kratkim na sestanku Jugobakra med drugim sprejet sklep, da bo od 1. aprila dalje veljal cenik za rdeče barvne kovine tri mesece. Doslej se je namreč ta cenik menjal vsak mesec in še preden smo dobro začeli poslovati po mesečnem ceniku, je že izšel nov cenik.
DANILO JANČIČ
Pričelo
se
je
izobraževanje
vodilnih
Dne 29. marca 1977 je bila v Škofji Loki odprta šola za vodilne kadre — poslovodne kadre — v gospodarstvu kot samostojna enota Gospodarske zbornice Slovenije. Njeni osnovni namen je funkcionalno izobraževanje poslovnih delavcev, dopolnjevanje njihovega znanja in izmenjava izkušenj. Gre za povezovanje prakse in izobraževanja. Pri tem bi rad posebej poudaril nujnost oblikovanja odnosa v samoupravnem sistemu s stališča odgovornosti, ustvarjalnosti, racionalnosti in organiziranosti. Nikakršna šola, niti izobraževalna ustanova ne more nadomestiti takega izobraževanja, kot ga daje ta šola, ker morajo njeni slušatelji imeti
V
spomin
ROBERT GOLOBIČ
»Še vedno ne moremo verjeti, da te ne bo več med nami, da ne bomo več slišali tvojega igrivega smeha, dovtipov in prešerne mladeniške neugnanosti, ki je značilna za brezskrbno mladost. Bil si poosebljena vedrina in le redkokdaj si bil nerazpoložen. To se je sicer primerilo nekajkrat v zadnjih tednih, toda nikoli nisi svoje slabe volje znašal nad drugimi.
Prav v petek si bil poln smeha in dobre volje, kot že dolgo ne. In ko si se odpravljal na vveekend, bi najraje ostal kar med kolegicami in kolegi, kot da bi slutil. Kruta usoda te je iztrgala od tvojih najdražjih že naslednji dan v jutranjem pomladanskem soncu, ob morju, ob slovenski obali, v Portorožu, tam, kjer si se najraje zadrževal.
Avtomobil — idol mladih, ki je uničil že toliko življenj, je ugonobil tudi tebe. Davek civilizacije in udobja si plačal z življenjem, ki je komaj pričelo živeti.
Načrti za oblikovanje poklica in življenjske poti so šli s teboj, še preden si jih utegnil uresničiti.
Novica o tvoji nesreči nas je vse pretresla.
Stojimo nemo, zremo v odprti grob in razmišljamo o kruti usodi, ki je pretrgala nit mladega življenja.
Tvoj prerani grob nam je lahko opomin, kako minljivo je človeško življenje.
Naj ti bo lahka slovenska zemlja!«
(Poslovilne besede Staneta Mancinija ob grobu pokojnega Golobiča, ki se je smrtno ponesrečil dne 26. marca 1977)
veliko strokovnosti in znanja, veliko delovne prakse in izkušenj, da bi se lahko obogatili s spoznanji iz prakse in predvsem za prakso, pa naj gre za katerokoli od področij gospodarsko proizvodnih, ekonomsko-socialnih, teh-nološko-tehničnih ali samospora-zumsko organizacijskih znanj.
Kot slušatelj te celodnevne šole, ki je trajala 14 dni, sem pridobil mnogo koristnega znanja, ki mi bo pomagalo pri mojem vsakodnevnem delu v praksi. Znanje se ne pozablja, ampak tu-ti zastareva, zato ga je potrebno stalno obnavljati.
J. R.
Ocena poslovanja po zaključnem računu leta 1976
NELIKVIDNOST
ODPRAVLJENA
Poslovanje naše delovne organizacije je bilo zadovoljivo, kljub težavam, ki so se pojavljale v gospodarstvu nasploh v tem letu. Na blagovni promet je bistveno vplival zakon o zavarovanju plačil, ki je stopil v veljavo s 1. aprilom. S tem je bila odpravljena nelikvidnost in zajamčena pravna varnost, da bo prodajalec za svoje blago ali usluge prejel denarno protivrednost. Obenem pa so bili odpravljeni nebrzdani apetiti po ustvarjanju večjih zalog blaga, ker je porabnik smel naročiti le toliko blaga, kolikor je imel zanj zagotovljenih likvidnih sredstev.
NAMESTO KOLIČIN KAKOVOST
V naši delovni organizaciji se je to odrazilo v takojšnjih zmanjšanih naročilih vseh vrst odpadkov. S tem se je začelo tržišče sekundarnih surovin umirjati, zahtevnost predelovalne industrije ni bila več toliko usmerjena na količine, ampak na kakovost dobavljenega blaga. Tudi varčevanje s primarnimi surovinami, repromaterialom in z odpadki nasploh v industriji je imela določen odraz na naš odkup, ki je v letu 1976 za 1 % manjši kot v preteklem letu.
PLAN VENDARLE
PREKORAČILI
Zaradi prenapolnjenosti skladišč je bila nevarnost, da bi se zmanjšal interes za odkup, ker je bilo od poslovodnih organov na terenu težko zahtevati še večjo zavzetost za povečan odkup odpadkov. Vendar smo kljub težavam v plasmaju pogodbo z železarnami izpolnili in prekoračili. Zato manjši odkup v letu 1976 v primerjavi z letom 1975 ni zaskrbljujoč.
Realizacija blaga raste, vendar ne skokovito, ampak v skladu z rastjo industrijske proizvodnje:
1972	195,928.324,57	din
1973	231,062.819,15	din
1974	317,320.770,50	din
1975	350,218.580,00	din
1976	370,637.373,00	din
POZITIVNI ODSTOTKI
Celoten dohodek je bil v letu 1976 za 5% večji od leta 1975 in je znašal 375,5 milijonov. Realizacija je bila večja za 6% in v skladu s planom za leto 1976, ki je bil izpolnjen. Razlika v ceni se je zaradi boljše priprave, dodelave in prede-
lave odpadkov v sekundarne surovine zvišala za 19% in je znašala 130,6 milijonov. Kljub višji splošni ravni cen so se materialni stroški zvišali le za 4% in so znašali 24,2 milijona, kar je nedvomno zelo pomemben podatek o skrbnem gospodarjenju celotnega delovnega kolektiva. V letu 1976 je povzročila revalorizacija znaten dvig stroškov amortizacije. Ker imamo v naši delovni organizaciji precej intenzivno amortiziranje osnovnih sredstev, so se zato stroški amortizacije dvignili za 68 %, kar je zneslo 14,8 milijona.
OSEBNI DOHODKI
V REALNIH OKVIRIH
Dohodek je bil večji v letu 1976 od leta 1975 za 18% in je znašal 91,6 milijona din. Osebne dohodke smo izplačevali pod zgornjim obsegom sredstev za osebne dohodke, ki ga predvideva samoupravni sporazum za področje trgovine SR Slovenije. V skladu z resolucijo o gospodarskih gibanjih SR Slovenije smo osebne dohodke zvišali za 2% manj, kot znaša produktivnost. Dohodek z amortizacijo na zaposlenega smo dvignili za 25%. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega pa je znašal 4.506,00 din in je bil za 23% višji kot leta 1975. Zgornji obseg sredstev za osebne dohodke je znašal 41,8 milijona dinarjev in je bil za 26% večji, skladi in amortizacija pa so znašali 44,4 milijona in so bili za 20% večji kot leta 1975, čeprav so se skladi zvišali le za 6%.
PRI KUPCIH PREVELIKE ZALOGE
Druga značilnost za gibanje blagovnega prometa se je odražala v omejevanju prevzema pogodbenih količin odpadkov železa in papirja. Slovenske železarne in papirnice so za daljše obdobje ustavljale naše dobave sekundarnih surovin, železa in papirja in kot vzrok so nava jale velike zaloge, ki so nastale zaradi neustrezne dinamike uvoza odpadnih sekundarnih surovin.
TEŽAK PLASMA BLAGA
Ta pojav je značilen, ker je bil to prvi primer v 30 letih, da železarne in papirnice v Sloveniji niso prevzemale sicer tako deficitarnih odpadnih surovin, kot so staro železo in papir. Tak zastoj bi lahko povzročil nepopravljivo škodo naši odkupni organizaciji, saj se je blago kopičilo na že tako prepolnih skladiščih. Kopičenje papirnih odpadkov pa je nevarno, ker lahko pride do samovžiga.
Z dobro voljo delovne skupine PE KRANJ in zaradi želje po boljših delovnih rezultatih so ob stiskalnici S-12, v lastni režiji montirali tekoči
trak na valjih.
KUPLJENO
PLAČAMO TAKOJ
Drugi ekonomski kazalci so se prav tako izboljšali v primerjavi z letom 1975, in sicer: ekonomičnost se je povečala za 4%, rentabilnost za 10 %, obračanje obratnih sredstev za 2 %, obračanje zalog za 4 %. Plačevanje kupcev se je v letnem merilu izboljšalo za 50 %, v drugem polletju pa iso nam plačevali kupci povprečno v 9 dneh. Prav tako se je izboljšalo naše plačevanje dobaviteljem v letnem merilu za 23%, toda v drugem polletju pa smo plačevali našim dobaviteljem račune povprečno v 1 in pol dnevu.
Poleg tega smo ustvarili
—	sredstva skupne porabe
—	rezervna sredstva
skupaj
Za osebne dohodke smo razporedili
Pri tem lahko ugotovimo, da je ostalo delovni organizaciji za poslovne naložbe, naložbe v skupno porabo in rezerve več, kot so znašali bruto osebni dohodki. Takšno razmerje bi zadostovalo za normalno razširjeno reprodukcijo naše delovne organizacije.
NAŠA PRODUKTIVNOST
STALNO NARAŠČA
Iz pregleda poslovanja naše DO je razvidno, da naša produktivnost (po vrednostnih podatkih) stalno narašča. V zadnjih letih celo za več kot 20%. Vzroki za to naraščanje so predvsem v izboljšanju priprave in predelave odpadkov v sekundarne surovine. Predvsem se poznajo velika vlaganja v opremo za stiskanje pločevine, prav v zadnjih dveh letih. Rezultati vlaganja so večje količine bolje pripravljenih sekundarnih surovin, ki imajo boljšo, višjo ceno. Nepripravljen odpadek je znatno manj vreden kot dobro in strokovno pripravljena sekundarna surovina. Kljub vsemu pa imamo še mnogo področij dela, ki jih bomo morali izboljšati. Predvsem je to področje tehnologije dela pri novih strojnih napravah; boljše izkoriščanje strojnih kapacitet in zmanjšanje izostankov iz dela. Potrebni bi bili konkretni akcijski programi za izboljšanje teh treh področij dela.
Analiza kadrov je v naši DO pokazala, da je razmerje proizvodnih in neproizvodnih delavcev prej v škodo neproizvodnih delavcev, ker bo potrebno nekatere strokovne službe povečati, da bodo poslovni rezultati lahko bolje analizirani in vpeljani sodobnejši delovni postopki.
PREDLOGI UKREPOV GLEDE NA OCENO POSLOVANJA ZA LETO 1976
Politični aktiv je bil seznanjen s poslovanjem naše DO dne 30. III. 1977 in predlaga, da bi bilo potrebno v najkrajšem času izdelati akcijski program, ki ga nakazujejo smernice in stališča Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih gospodarskih gibanj, kakor jih je sprejel na razširjeni seji 10. februarja 1977.
Akcijski program naj bi se obravnaval v vseh političnih organi-
6,000.000,—
1,832.229,—
43,497.704,—
41,802.126.—
zacijah in sprejel na delnih zborih z osebnim izjavljanjem do 15. maja 1977.
Za izdelavo naj se postavijo komisije, ki morajo svoje delo opraviti do 30. aprila 1977.
Akcijski program je treba izdelati za vsako poslovalnico posebej, za vsako TOZD posebej in za delovno organizacijo kot celoto.
STANE MANCINI
Glasilo DINOS izdaja OZD DINOS Ljubljana, Parmova 33, v 500 izvodih. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Tiska Tiskarna Ljubljana, Ljubljana.
KUPUJEMO NOVE POSLOVNE PROSTORE V LJUBLJANI
Kot vam je znano, je DS na eni izmed zadnjih sej sklenil, da se odobri 9.000.000,00 din sredstev za nakup dveh etažnih poslovnih prostorov za strokovne službe v zgradbi, ki bo grajena v zazidljivem otoku BS — 101/2. Ker bomo dobili predvidenih 4.000.000,00 din bančnih sredstev in prodali za ca.
2.000.000,00 din naš objekt v Staničevi ulici, ne bo s tem prišlo do prehude obremenitve sredstev podjetja, ki jih bomo potrebovali tudi za druge namene.
Na ta način se bodo lahko tudi delavci strokovnih služb po 30 letih pridružili vsem tistim delavcem na poslovalnicah, ki delajo v novih sodobnih in ustreznih delovnih pogojih (Maribor, Kranj, Novo mesto, Slov. Konjice itd.).
Z dovolj veliko kvadraturo po zaposlenem od dosedanjih 4—5m2 na 8—9 m2 po zaposlenem, se bodo bistveno izboljšali pogoji dela, temu primerni pa bodo lahko tudi delovni rezultati.
J. R.
PRIREDITVENI PROGRAM KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA-BEŽIGRAD V POČASTITEV LETOŠNJIH POMEMBNIH OBLETNIC
Prireditveni program v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa Komunistične stranke Slovenije, 40-letnice Titovega vodstva Komunistične stranke Jugoslavije in 85-letnice njegovega rojstva je občinski komite sprejel že v marcu mesecu. Program je zajel dva meseca, april in maj, ,s tem, da je v maju mesecu pretežni nosilec prireditev vodstvo občinske konference ZSMS. V programu seveda sodeluje tudi vodstvo občinske konference SZDL in sindikata, medtem ko pri kulturnem programu sodeluje občinska zveza kulturnih organizacij.
Prva občinska prireditev je bila 14. aprila. Občinski komite je imel slavnostno sejo, na katero je povabil vse sekretarje osnovnih organizacij ZK, vse predvojne komuniste iz območja občine in vse nosilce Partizanske spomenice 1941. Slavnostni govor je imel sekretar komiteja tovariš Bojan Zavašnik. Po slavnostni seji je bil izvajan bogat kulturni program. Prireditev je bila v veliki dvorani Ekonomske fakultete Borisa Kidriča za Bežigradom.
V mesecu maju bo veliko prireditev vezanih na 9. maj in 25. maj, to je na dan osvoboditve in Titov rojstni dan, ki ga praznujemo kot dan mladosti.
OCENA POSLOVANJA GLEDE NA STALIŠČA IN OCENE IK PREDSEDSTVA CK ZKJ
1. Reproduktivna sposobnost naše delovne organizacije
Naša DO je ustvarila v letu 1976 naslednja sredstva, ki se lahko uporabljajo v reproduktivne namene:
—	amortizacija po intenzivnih amortizacijskih stopnjah	14,808.558 —
—	sredstva za poslovni sklad	21,836.917.—
skupaj za poslovne naložbe	35,665.475.—
OCENA POSLOVANJA V I. TROMESEČJU LETA 1977
V blagovnem prometu lanskega leta smo ugotavljali, da je bila slovenska industrija (pa tudi industrija po vsej Jugoslaviji) na področju predelave odpadkov zelo dobro založena s tovrstnimi surovinami. Na to stanje je vplivala splošna konjunktura na tržišču odpadkov v svetu in so naše predelovalne organizacije dobile še zaostale količine iz uvoza, kakor tudi redne tekoče kontingente. Razumljivo je, da je ob takih zalogah osnovnih surovin predelovalna industrija ustavila dobave iz domačih izvorov. Proti koncu leta se je prevzem normaliziral in smo v veliki meri nadomestili zamujeno.
Že prvi meseci letošnjega leta kažejo, da je povpraševanje po odpadnih surovinah močno poraslo skoraj za vse artikle, izvzemši za steklo, gumo in železne ostružke. Pregled odkupa v I. trimesečju letošnjega leta kaže porast skoraj v vseh naših poslovalnicah. Problematična pa sta Komercialni biro in poslovalnica Beograd s padcem odkupa na 35 % v primerjavi z lanskim letom pri Komercialnem biroju, a pri Beogradu celo na 38%. Ker je pri Beogradu tudi realizacija le 38 % v primerjavi z lanskim letom v I. trimesečju, je vzrok za zastoj nedvomno v tem, ker poslov-
na enota ne dela v normalnih pogojih.
Pri primerjavi realizacije letošnjega I. trimesečja z lanskim ugotavljamo delen porast skoraj pri vseh poslovalnicah. Realizacija pa je prikazana s ca. 10 % manj, ker smo v lanskem letu od 1. aprila dalje zaključevali mesec z 20. v mesecu. Z ozirom na to, da plasma odpadkov oziroma odpadnih surovin ne bo vprašljiv, bodo nadaljnji rezultati odvisni od predhodne kakovostne priprave surovin pa seveda od intenzivnejšega odkupa od občanov. S kvalitetno pripravo odpadkov le-ti dobijo višjo vrednost in zato vloženo delo ustvari večji dohodek.
S poslovnimi enotami, ki še niso dosegle lanskoletnih rezultatov, bo potrebno opraviti podrobne analize, ki naj bi pokazale na vzroke zastoja, da jih v II. trimesečju s potrebnimi presegi na njihovem področju odpravimo in dosežemo planirane poslovne rezultate.
V naslednjem prikazu navajamo odstotke, ki so bili doseženi ob primerjavi letošnjega I. trimesečja z lanskim, v odkupu in realizaciji:
V. K.
poslovalnica	indeks odkupa	indeks realizacije
Ljubljana	123	119
Trbovlje	108	138
Kranj	205	97
Maribor — podatki nepopolni	53	68
Celje	110	95
Slov. Konjice	86	92
Brežice	180	132
Kočevje	329	106
Novo: mesto	364	142
Nova Gorica	211	89
Koper	106	80
Pivka	53	69
TO Ljubljana	221	119
TO Bohova	58	115
Komercialni biro	53	41
Beograd	38	38
SKLEPI S PRVEGA SESTANKA O ZDRUŽEVANJU V SOZD DINOSA IN SUROVINE
O družbenem pomenu zbiranja odpadnih surovin in pomenu in potrebah povezovanja med obema delovnima organizacijama v SR Sloveniji so razpravljali vodilni delavci obeh delovnih organizacij na sestanku, ki je bil v Mariboru 14.3.1977. Po razpravi so bili sprejeti naslednji predlogi in stališča, ki naj bi v nadaljnjem postopku dogovarjanja v zvezi s samoupravnimi organizacijami obeh delovnih organizacij vključili najprej vse družbenopolitične organizacije in organe upravljanja obeh delovnih organizacij, kjer bi razprava potekala predvsem o naslednjih točkah:
1.	Družbeni pomen zbiranja odpadkov, njihova predelava ter vloga v zvezi z varstvom človekovega okolja.
2.	Program nove samoupravne organiziranosti obeh delovnih organizacij v smislu določil Zakona o združenem delu v sestavljeno organizacijo združenega dela.
3.	Program naše dejavnosti povezovanja v zvezi z zbiranjem odpadnih surovin in njihove predelave na širšem jugoslovanskem območju.
4.	Program povezovanja v reprodukcijsko in dohodkovno celoto.
5.	Skupen nastop na tržišču v prehodnem obdobju do dokončne organiziranosti v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Po razpravi na organih upravljanja naj bi se sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij obeh delovnih organizacij, da bi uskladili stališča do teh predlogov.
RAZSTAVA UMETNIN IZ ODPADNIH SUROVIN NE SME ITI
V POZABO
(Nadaljevanje)
V predzadnji, 68. številki našega glasila, ki je izšla junija 1976, smo pisali tudi o prvi razstavi varjenih skulptur iz odpadnih materialov, ki je ime in ugled naše delovne organizacije ponesla v jugoslovanski prostor povsem drugače, kot smo sicer vajeni. Ta razstava je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, februarja meseca 1976, ko je bila tam tudi prva mednarodna jugoslovanska razstava z naslovom TEHNIKA IN OKOLJE 76.
V zadnji, 69. številki našega glasila, ki je izšla januarja 1977, smo objavili del kritike umetnostnega zgodovinarja dr. Mirka Juterška, v kateri je ocenil razstavljena dela šestih umetnikov. V tej številki nadaljujemo z njegovo oceno. Objavljamo tudi nekaj fotografij s te razstave.
Na razstavi so sodelovali: Janez Boljka — Ljubljana, Jacques Boullier — Uzes, Francija, Bogomil Kotnjek — Lendava, Aleksander Kovač — Maribor, Rudi Stopar — Sevnica, Tone Svetina — Bled, vsi kiparji, in slikarka Seka Tavčar — Ljubljana.
Vse bolj spoznavamo, da ima vsa naša dejavnost določeno odmevnost in vlogo pri oblikovanju življenja, tako ima tudi že samo ponavljanje, kopiranje nekih idej, določeno vrednost za kulturo. V likovni umetnosti je bilo vedno mnogo ponavljanja ter prilagajanja; danes, ko je kot rečeno njeno torišče mnogo širše, je seveda tega še več. Ideja in originalnost sta končno v celotnem sklopu faktorjev samo pomembni vrednoti, ki jima bo, kot vedno, pravičneje sodila šele zgodovina. Ugotavljati na tem mestu pomembnost ene ali druge plastike za podobo ali razvoj sodobne slovenske umetnosti, bi bilo vsekakor prenagljeno, čeprav po drugi strani ne moremo trditi, da so si dela enakovredna. Njih avtorji so si namreč kaj različni po svojem ustvarjalnem hotenju in rezultatih.
Tako vidimo v »totemih« kiparja Janeza Boljke samo kratko prehodno obdobje, ko je klasično kiparsko modeliranje avtor povsem nadomestil s sestavljanjem zavrženega orožja v steber ali relief simbolizirane groze in nasilja. Pomniki te naše boleče preteklosti so tedaj nastali kot logično kiparjevo nadaljevanje spomeniške plastike, na Žalah, pri Kojskem v Brdih in drugod. Seveda so tudi tu prisotni vzori in duh časa. V Boljkovem delu pa ostaja še naprej spomin na sestavljanje raznih kovinskih predmetov v nov umetniški organizem, tako v plastiki kot tudi grafiki.
Srhljivi ostanki vojne industrije so postali tako rekoč nepogrešljivo kiparsko gradivo pisatelju Tonetu Svetini. Njegove, iz raztrganih kovinskih kosov, šrapnelov, sestavljene skulpture torej ne razkrivajo svojega bistva zgolj v likovnem sporočilu. Neizbrisni pečat ji dajejo ostanki oziroma delci pošasti, ki
v miru spodbuja otroke k radovednosti in v nesrečo, v vojni pa ne prizanaša nikomur.
Podobno kot pri Svetini, se tudi pri pevcu Aleksandru Kovaču deli umetniško ustvarjalna nadarjenost v dva dela. Kiparjenje, s pomočjo varjenja je pri njem že dolgo tega preraslo v razmah, ki ni več zgolj hobi, igra, ampak je postalo ob petju nov, nezamenljiv izraz avtorjeve ustvarjalne nuje.
Mala kovinska plastika Rudija Stoparja, polna skrite želje po pripovedništvu in zato skrivnostna in simbolična, na prvi pogled v svo-
jem prilagojenem posnemanju naravnosti, podobno kot pri Kovaču, ne spominja na uporabo kovinskih odpadkov. Na to misel pridemo šele ob opazovanju drobnih detajlov in zavesti, da je surovina kot odpadek mnogo cenejša, cenenost pa je žal v umetnosti stalna postavka
Mladi Bogomir Kotnjek pa s svojo prefunkcializacijo uporabnih predmetov vsekakor zanimivo sledi težnjam »nove figuralike« in »novega realizma« v umetnosti, saj ni daleč od teženj, ki predmet ali stvar ne vključujejo zgolj v umetnino — objekt, ampak ga enostavno, takega kot je v uporabi, proglašajo za umetnino. To so težnje v šestdesetih letih obujenega neo-dadaizma, ki je z veliko hvaležnostjo posegal prav po odpadkih Nanj oprte ameriške pop-artistične tendence pa so imele, kot vemo, tudi pri nas širok odmev.
Da bi torej naš krog umetnikov, katerega ustvarjalnost je vezana povsem hoteno in ne po sili razmer na uporabo odpadkov pri sestavljanju svojih likovnih objektov — umetnin, lahko še mnogo razširili, se še najbolje zavemo ob razstavi, kakršna je ta. Pestrost ustvarjalnih izhodišč iz odpadkov, kot kiparskega ali slikarskega gradiva, pa bi samo potrdila pomen in vlogo odpadkov v vseh oblikah našega življenja. Odpadi so postali predmet filmske industrije, umetniške fotografije in kot kažejo slike Seke Tavčarjeve, tudi slikarsko zanimiv model. Ob podobo človeka, oziroma ob liku človeka, ki ga je najviše ustoličilo obdobje humanizma, se je na pragu našega stoletja, v času naturalizma in impresionizma, enakovredno kot slikarski model, postavila zeljnata glava. Tehniza-cija življenja in standard pa dodajata še odpadke — surovino tudi za kulturne namene.
Dr. JUTERŠEK MIRKO
Predsednik predsedstva Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher z ženo Lidijo Šentjurc prihaja s svojim spremstvom v naš paviljon, kjer je bila razstava umetnin, narejenih iz odpadnih surovin.
Važnejši sklepi iz zasedanj delavskega sveta v letu 1977
Prvo zasedanje delavskega sveta v letu 1977, po številu triindvajseto, je bilo 20. januarja. Na tem zasedanju je delavski svet sprejel naslednje važnejše odločitve:
—	spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov delavcem
—	imenovanje tovariša Matešiča za predsednika komisije delavskega sveta za plan in delitev dohodka.
Drugo zasedanje v letu 1977 oziroma 24. zasedanje je bilo 1. februarja 1977. Na tem zasedanju je bila glavna skrb posvečena samoupravni organiziranosti v delovni organizaciji. Zato je temu zasedanju prisostvoval zastopnik IS Skupščine občine Ljubljana-Bežigrad in zastopnik družbenopolitičnih organizacij te občine. Delavski svet je na svojem zasedanju sprejel v tej zvezi naslednje sklepe:
—	da se sprejme pobuda družbenega pravobranilca o samoupravni organiziranosti v delovni organizaciji;
—	da se uvaja zaključke, ki jih je v tej zvezi sprejel IS skupščine občine Ljubljana-Bežigrad;
—	da se sprejmejo oblikovani sklepi komisije, ki je bila imenovana po DS.
Na tem zasedanju pa je DS sprejel še:
—	prioritetni investicijski program za leto 1977;
—	spremembe in dopolnitve sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke;
—	sklep, da se razpiše delovno mesto tajnika samoupravnih organov.
Naslednje zasedanje delavskega sveta je bilo 15. februarja.
Tudi to zasedanje je bilo osredotočeno na probleme samoupravnega organiziranja v delovni organizaciji. V tej zvezi je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
—	razrešil je na lastno zahtevo tovariša Janeza Ramovša dolžnosti direktorja s 15. 2. 1977 in ga razporedil na delovno mesto direktorja tehničnega sektorja, za v. d. direktorja delovne organizacije pa imenoval tovariša Vladimirja Kralja, pomočnika komercialnega direktorja;
—	vsi vodilni delavci, ki jim je potekel mandat, ostanejo še naprej na svojih delovnih mestih z vsemi nalogami in pooblastili, medtem ko se pravna služba omeji sodelovanja pri konstituiranju TOZD.
Poleg teh sklepov pa velja še omeniti, da je dal delavski svet soglasje k programski zasnovi izgradnje proizvodnih, skladiščnih, pomožnih in upravnih objektov v in-
dustrijski coni BP 8 v času od 1977 —1990 v skupni vrednosti 129.980.000 dinarjev, ter sklep o planu črpanja sredstev sklada skupne porabe za leto 1977, ki znaša 6.000.000,00 din.
Nadaljnje zasedanje delavskega sveta je bilo 18. februarja 1977. Na tem zasedanju je delavski svet sprejel med drugim tudi naslednje odločitve:
—	da se poslovalnici Brežice znižajo, za leto 1976, obveznosti za sklade v višini 186.029,89 din;
—	da se zvišajo obveznosti za sklade za leto 1976;
a)	poslovalnici Slovenske Konjice v višini 97.493,35;
b)	poslovalnici Nova Gorica v višini 184.718,15;
—	do znaša obračun amortizacije za leto 1977 6.528.568,00 din.
DS je na tem zasedanju v zvezi s kadrovskimi spremembami sprejel tudi predlog o spremembi članov komisije za samozaščito.
Naslednje zasedanje DS je bilo 28. februarja, ko je sprejemal zaključni račun za leto 1976. Važnejši sklepi tega zasedanja so:
sprejem zaključnega računa za leto 1976 z bilanco stanja sredstev in njihovih virov;
—	ugotovitev, da so delavci sprejeli samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev, virov, pravic in obveznosti med tozdoma;
—	imenovanje komisije za reševanje predlogov oziroma prošenj za objavljanje reklamnih oglasov.
29. zasedanje delavskega sveta je bilo dne 24. marca.
Na tem zasedanju je delavski svet obravnaval poročilo skupne komisije delavske kontrole in komisije samozaščite v zvezi s sklepom delavskega sveta z dne 8.2.1977. V tej zvezi je delavski svet razpo-delil v. d. vodje splošnega sektorja na delovno mesto samostojnega pravnega svetovalca, ostalim delavcem pa je izrekel opomin.
Med važnejše sklepe tega zasedanja je še šteti:
—	da pristopimo kot člani v interesno skupnost za izgradnjo in razvoj rekreacijskega centra Krvavec, z enim deležem v višini 100.00 dinarjev;
—	da se v zazidalnemu otoku BS 105/1 za potrebe delovne skupnosti skupnih služb v Ljubljani pristopi k izgradnji poslovnih prostorov s 795 m2 površine v vrednosti
9.000.000 din in sklene s kreditno banko Koper kreditno pogodbo, po podpisu pogodbe pa da se seznani o tem delavski svet.
—	da se pri LB najame kredit v višini 621.400,00 din za dobo 15 let za nakup malih stanovanj.
VETROVEC VENCESLAV
Tone Svetina: »Atomski kralj«
Že sedem let poslujem s čeki
Leta 1970 sem imel priložnost videti ček Ljubljanske banke. Začel sem razmišljati o prednosti plačevanja s čeki. Stopil sem v LB in povprašal za poslovanje s čeki. Pojasnili so mi, da moram pri njih ali pri katerikoli drugi banki odpreti tekoči račun. Na tekoči račun lahko prejemam OD, prejemke iz drugih virov, razen honorarjev, potem pa z njega, brez uporabe gotovine, plačujem razne stroške, storitve, obveznosti... Na vprašanje, kako pridem do tekočega računa, so mi odgovorili, da lahko posameznik ali delovna organizacija uredijo vse formalnosti v banki in ko ti banka odpre tekoči račun, moraš imeti na računu nekaj denarja oziroma dobroimetje. To se zgodi takrat, ko prispe na tekoči račun prvo nakazilo. Ko to prispe, da banka čekovno karto in določeno število čekov. Čekovna karta je osnovni dokument imetnika tekočega računa. Čekovno karto prejme tudi oseba, ki si jo pooblastil za razpolaganje z denarjem. Na čekovni karti pa je poleg številke tekočega računa tudi številka osebne izkaznice in podpis imetnika ter na hrbtni strani navodilo za uporabo čekovne karte.
In kako je s plačo?
Plačo lahko dobivam, tudi če sem odsoten, recimo na potovanju, dopustu in mi ni potrebno priti v podjetje ali v banko. Potovalne stroške plačujem S čekom.
Verjetno vas zanima, kako plačujem s čeki: V začetku sem imel težave, ker delovne organizacije niso hotele sprejemati čekov in so na hrbtni strani zahtevale množico podatkov. No, sčasoma se je tudi to uredilo. Na ček napišem znesek računa, nato še ime trgovskega podjetja oziroma prodajalne, na koncu pa se podpišem. Če bi v prodajalni ček odklonili, bi naredili prekršek, ki se kaznuje. V Uradnem listu SFRJ, z dne 7.1.1977 — št. 2, člen 220 piše: »Z denarno kaznijo od 2.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna ali druga organizacija združenega dela ali druga pravna oseba ..., če ne sprejme od občana ček, za katerega izplačilo je porok temeljna banka, hranilnica ah poštna hranilnica, na katero je bil ček izdan (drugi odstavek 23. člena). Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba temeljne ali druge organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki store dejanje iz 1.odstavka tega člena...«
S čekom lahko plačam vse, od bencina na črpalki, registracije avtomobila, carine, gostinskih in hotelskih uslug, do kazni za prometni prekršek.
Aleksander Kovač: »Ribničan Urban«
Izpolnil sem tudi obrazec in s tem pooblastil, banko, da plačuje naročnine in mi ni potrebno čakati doma inkasantov. Prav tako mi tečejo 7,5% obresti in z dovoljenjem banke lahko prekoračim sredstva na tekočem računu za določen čas in določen znesek.
Mnenja sem, da se pri uporabi tekočega računa prihrani na času in denarju.
FRANC GOGALA
MALA STANOVANJA V ŠTEPANJSKEM NASELJU V LJUBLJANI
V	Štepanjskem naselju v Ljubljani smo kupili 15 ležišč tako-imenovanih malih stanovanj, v dveh samskih domovih.
To je prvi korak pri reševanju stanovanjskih problemov naših delavcev, ki sedaj živijo v slabih stanovanjih ali barakah.
Dve garsonjeri, ki imata vsaka po dva ležišča, bosta vseljiva že avgusta. Opremljeni bosta z dvema omarama, kavčem, mizo, in stoloma. V kuhinjski niši bo postavljen Gorenjev blok komplet, ki ima dve električni plošči, pomivalno korito, 851 hladilnik, nad tem pa je viseča omarica. Ti dve garsonjeri imata tudi svoje sanitarije.
V	drugem bloku, ki bo dograjen nekoliko kasneje, smo kupili eno sobo s tremi ležišči in dve sobi s štirimi ležišči. Sobe bodo opremljene z omarami, posteljami, nočnimi omaricami, mizo in stoli. Sanitarije so skupne. V objektu bo tudi čajna kuhinja s štedilnikom, hladilnikom in delovnim pultom, za pripravo manjših obrokov hrane.
V	objektih bo hotelski način bivanja.
Staninvest, ki bo upravljal z obema objektoma, bo skrbel za čiščenje sob enkrat na teden, pranje posteljnega perila bo na deset dni. Receptor v pritličju bo skrbel za spoštovanje hišnega reda itd.
Za vse te usluge bo seveda treba plačati. Orientacijska najemnina za posteljo je 1.000 din na mesec.
ALENKA BAJŽELJ
BIL SEM SLUŠATELJ POLITIČNE ŠOLE RS ZSS IN RK ZSMS
Prepričan sem, da mnogokrat berete ali slišite o raznih političnih tečajih in šolah, katere organizirajo naše družbenopolitične organizacije, morda pa vam je manj znano, čemu so namenjene in kaj se tam učimo.
Meni so pred odhodom v to šolo mnogi nepoučeni rekli nekako takole: »Saj si vendar že delal en tečaj pri OK ZK, pa v brigadi si tudi imel politično šolo, ja al’ se res ne naveličaš sedet’ in poslušat’?« Vsem takim bi rad v nekaj naslednjih odstavkih povedal, da sploh ni dolgočasno, da se tam ne politizira, temveč dobiva znanja iz raznih področij.
Predvsem se v teh političnih šolah izhaja iz stališča, da je marksizem teorija in praksa revolucionarnega spreminjanja sveta, da marksizem ne more biti samo teoretična sila, ki pojasnuje zgodovinsko vlogo in zmago delavskega razreda, ampak je poleg tega še njegovo ustvarjalno revolucionarno orožje. Torej je tudi napotilo, ki ob tem, ko združuje objektivne družbene pogoje z objektivnimi prizadevanji, vodi k uresničevanju družbenih sprememb od družbenoekonomske baze do oblik družbene zavesti.
Program usmerja slušatelje k obvladovanju bistvenih teoretičnih postavk marksizma, k analizi in praktični uporabi Marksove znanstvene metode in k konfrontaciji s sodobno marksistično metodologijo. Vodil nas je h kritični analizi pomembnejših klasičnih in sodobnih marksističnih idejnih in družbenih tokov, k poznavanju naše poti v socializem z družbenimi in teoretičnimi izhodišči, s sodobnimi problemi naše socialistične teorije in prakse kot izvirne in samostojne poti v socializem.
Velik poudarek je dan seveda tudi samoupravljanju, na katerega, ko končaš tako šolo, gledaš takole:
... Samoupravljanje, kot poglavitna značilnost Jugoslovanske družbene ureditve je pridobljeno z revolucionarnim bojem delavcev in drugih delovnih ljudi. Kot najnaprednejši izraz prizadevanj preobraziti družbo neenakosti in privilegijev v skupnost enakopravnih ljudi, ki sami odločajo o svoji usodi po načelih vzajemnosti in solidarnosti, je bilo samoupravljanje od začetka pa vse do danes tarča napadov tistih, katerih privilegiji so tako ali drugače ogroženi ...
Da si boste lažje pridobili sliko programa šole, vam bom nanizal program oziroma učne predmete:
Nadaljevanje na 14. str.
V delovni brigadi — v dolini herojev
Nadaljevanje s 13. str.
1.	Samoupravljanje:
a)	Temelji marksistične sociologije
b)	Delavska gibanja v svetu in pri nas
c)	Samoupravljanje od začetka do danes
2.	Gospodarjenje:
a)	Osnove marksistične politične ekonomije
b)	Ekonomski sistem in gosp. pol. SFRJ — SRS
c)	Gospodarjenje v združenem delu
3.	Subjektivne sile
a)	Družbenopolitična ureditev SFRJ in SRS
b)	Družbenopolitične organizacije pri nas
4.	Družbenopolitična aktivnost
a)	Zakon o združenem delu
b)	Dohodkovni sistem in dohodkovni odnosi
c)	Delovna razmerja
č) Socialna politika
d)	Kadrovska politika
e)	Izobraževalna politika
f)	Samoupravna delavska kontrola
g)	Kulturna politika
h)	Oddih in rekreacija
i)	Ljudska obramba in družbena samozaščita
j)	Obveščanje in samoupravno komuniciranje
5.	Politično delo med ljudmi
a)	Psihologija osebnosti delovnih ljudi
b)	Metode in oblike političnega dela
c)	Osebne ali individualne lastnosti političnega delavca
6.	Aktualne teme
a)	Sodobni ekonomski in socialistični problemi človeka
b)	Varstvo okolja
c)	Inventivna dejavnost — patenti, inovacije
d)	Raziskovalno delo
Nadaljevanje na 16. str.
Preko naše OO ZSMS sem se vključil v zvezno mladinsko delovno akcijo »Sutjeska 76«. Na tisti »zakaj« nisem nikoli dobro odgovoril. Morda za to ker delo krepi zavest in občutek moči. Delno zato, ker so mladinske delovne akcije ena najbolj konkretnih nalog v Zvezi socialistične mladine, ker zahtevajo popolnoma jasna družbenopolitična, nazorska in osebna stališča.
Še nekaj je ob tistem — zakaj. Ne vem sicer, kako si nekateri ljudje predstavljajo bratstvo in enotnost. Morda jo pojasnujejo samo z besedami, pisanimi ali izgovorjenimi, morda je nikoli prav ne občutijo, ker nimajo časa, da bi razjahali zver, ki jih peha v jutrišnji dan, nasičen z materialnimi dobrinami in sebičnostjo. Na delovnih akcijah postaja bratstvo in enotnost nekaj elementarnega, nekaj kar se vidi, sliši, kar je navzoče v vsakem trenutku.
Starost ne dela pomladi. Dežela brez mladih je kakor pokopališče. S sleherno hišo, ki postane mrtev kamen, s sleherno vasjo, ki ostane mrtva in zapuščena, umre kos našega sveta, naše domovine. Mi mladi ne maramo smrti. Na vprašanje želimo odgovor, po akciji hočemo rezultate, zaupanje želimo upravičiti in v vsem želimo poiskati bistvo. Takšni so tudi pravi brigadirji, taki, ki jim ni mar vloženih napo-nov.
Sutjeska je v BIH, nekako na tromeji Bosne, Hercegovine in Črne gore. To je lepa dolina med Zelen goro, Vučevom, Magličem, Vo-
lujkom in Ozrenom. Sutjeska je reka, ne pa ime kraja, ki se imenuje Tjentište. Zato ker se je tu odigrala posebna krvava stran zgodovine Jugoslovanskih narodov, je celotno območje nacionalni park.
In kaj še je Sutjeska, ki ji pravijo dolina herojev?
To je, ko Dalmatinci v polovičnem sestavu javljajo z Bara, da se z njimi računa, kot da so v polnem sestavu.
To je, ko Užičani ne morejo zavzeti Košur, toda ne dajo niti sovražniku, da ga zapusti.
To je, ko Črnogorcem izgine cela četa na Ljubinem grobu.
To je, ko stari Hercegovec objema mrtvega sina in reče: »Rajši te vidim tu mrtvega, kakor živega med izdajalci.«
dQ{](Jd	ddQ[E
_doDGd	_d°DGB
dinos dinos
srn	srn
CLcefe [Lcefe
To je, ko ni več komandanta Save Kovačeviča, pisca Veselina Maslaše, pesnika Ivana Gorana in še nekaj tisoč borcev, proletarcev, komunistov.
To je strahotni ples esesovcev nad ranjenci.
Sutjeska je grobnica narodov in narodnosti Jugoslavije. Nad dolino stoji veličasten spomenik iz dveh ogromnih belih blokov, ki ponazarjata preboj naše vojske na Sutjeski. Pred njim pa je kostnica, sestavljena iz šestih enakih kvadrov, ki predstavljajo bratske narode Jugoslavije. V njej so posmrtni ostanki 3001 borca. Vseh padlih borcev po planinah okrog Sutjeske pa je bilo 7600.
In prav zato, ker je Sutjeska — dolina herojev, svetišče naših narodov, so se domenili mladi iz vseh krajev Jugoslavije, da bodo tu vsa dela opravljena z rokami mladih proletarcev — brigadirjev.
Naša izmena, v kateri je bilo deset brigad iz vse Jugoslavije, je gradila vodovod, ter širila cesto na Ozren do mesta, kjer je bil ranjen tovariš Tito. Bežigrajska brigada je imela ime »Rašiška četa« ki ima domicil v bežigrajski občini. Delali smo dobro, žulji so se pokazali, pa izginili, dozorelo pa je spoznanje, da nismo gradili samo vodo-
CEPLJENJE — OSNOVNO VARSTVO OTROK!
SVETOVNI DAN ZDRAVJA — 7. APRIL 1977
Doaffi
DaDCB
dinas
33 CD
OoCgfe
vod-cesto, temveč tudi naj lepše mostove na svetu, mostove bratstva, edinstva, ljubezni in prijateljstva med narodi. V malem človeku, ki se udeleži MDA, mora priti do kvalitativnih in pomembnih »notranjih sprememb«. V mislih imam tisto, kar lahko pozneje v mnogočem vpliva na osebno življenje, na svetovni nazor, na odnos do družbenih dogajanj.
V mesecu dni, kolikor je trajala naša izmena, smo naredili mnogo, saj tu »zabušantov« ni. Kdor pride, pride prostovoljno. Pa bi bilo zmotno mnenje, če bi menili, da se tu samo fizično dela. Ne, brigada je tudi šola samoupravljanja, prilika, da se vključiš v razne tečaje in krožke, da se naučiš to in ono. Pa tudi družbenega življenja ne manjka, saj zvečer ob zvokih zabavne glasbe in siju tabornega ognja kar hitro pozabiš na znoj s trase.
Zadnji večer akcije, po zaključni slovesnosti, ko je zahajajoče sonce risalo nad dolino obrise Zelen gore, Vučera in okoliških vrhov, si ob siju tabornega ognja videl objeta brigadirja iz Dobo j a-Beograda, Lju-bljane-Peči, iz šibenika-Banja Luke. Solze prijateljstva na licih so bile dokaz, da je mladina res enotna in temelj bratske Jugoslavije.
Brigadirstvo ne omejujem samo na dan, ko gre nekdo na akcijo in na dan, ko se od tam vrne. Brigada je nekaj več! Brigada je šola za uspešno delo v naši osnovni celici v delovnem kolektivu, krajevni skupnosti, mladinski in partijski organizaciji...! Včasih je bila obnova domovine osnovni cilj ali motiv za brigado. Danes je nekoliko drugače. Odveč je govoriti o tem, če so mladinske delovne akcije ekonomsko upravičene ali ne. Vzgoje z denarjem ni mogoče ovrednotiti. Naša družba bo tudi v bodoče potrebovala mladinske delovne brigade, ali še bolje povedano: mladina potrebuje delovne akcije. Potrebno je bilo samo poiskati najprimernejšo obliko, da je brigadirsko življenje organizirano zaživelo, da je postala akcija stalen proces izobraževanja, prenašanja izkušenj in vzgoje novih brigadirjev.
Mladinska delovna akcija ni dopust. Zakaj na akcijo? Pridi in boš spoznal.
IVAN PETERNEL
Tudi letos bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani jugoslovanska mednarodna razstava z naslovom:
»Tehnika za okolje 77“
V Ljubljani bo na Gospodarskem razstavišču od 10. do 15. maja II. mednarodna razstava »TEHNIKA ZA OKOLJE«. Ker so odpadki v človeškem okolju stalni spremljevalec, bodo ti našli tudi svoje mesto na razstavnem prostoru. Seveda bo naša delovna organizacija predstavila obiskovalcem koristne odpadke, ki jih industrija še kako potrebuje pri svojem proizvodnem procesu in so predmet naše dejavnosti. Razstavili bomo tudi nekaj proizvodov, ki nastajajo iz odpadkov, sicer pa naj jih kar naštejemo: paketi stisnjene pločevine, bakra in aluminija, bala stisnjenega papirja, čistilna bombaževina, čistilne krpe in razvlaknjeno blago, aluminijske zvezdice in granulat steklenih črepinj v beli, zeleni in rjavi barvi ter oluščeni in neolu-ščeni kabli.
Poleg tega bodo še panoji s slikami naših strojnih naprav, dalje panozemljevid Slovenije z vrisanimi kraji naše odkupne mreže ter pano delovanja naše panoge z dobavitelji in odjemalci — predelovalno industrijo, kar bo prikazano kot reciklacija odpadkov v odpadne surovine.
Prepričani smo, da bo tako pripravljen pregled naše dejavnosti na tej razstavi obiskovalce dodobra seznanil z našim delom.
D. J.
Nadaljevanje s 14. str.
Že iz programa vidite, da je učenje zelo pestro ter da vsebuje zanimivo tematiko, če pa temu pridam še to, da nas uče predvsem ljudje, ki se na teh področjih poklicno ukvarjajo oziroma delujejo, si lahko predstavljate, da je res zanimivo.
Pa tudi v šoli nismo samo sedeli, temveč smo obiskovali razne družbenopolitične organizacije in se pogovarjali s predstavniki političnega in samoupravnega življenja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Politična šola ima samo enega profesionalnega vodjo tečaja. Ta skrbi za stike s predavatelji in z RS ZSS v Ljubljani, šola je organizirana popolnoma po samoupravnem načelu. Vsi slušatelji predstavljajo zbor slušateljev ki ima svojega predsednika. Iz te sredine se izvoli svet slušateljev, v katerem so predsedniki raznih komisij, zapisnikar in predsednik zbora slušateljev.
Seveda ima šola tudi svoj aktiv ZK, ki usmerja delo šole in skrbi za nenehen idejnopolitični napredek članstva.
Toda s tem ko šolo končaš in se vrneš v svojo DO, se tvoje delo pravzaprav šele prične. Če hočeš upravičiti tiste, ki so ti šolanje omogočili, to se pravi delovne ljudi v DO, ter tiste ki so ti znanje podajali z namenom, da se uresničuje v praksi, moraš marsikdaj kritično nastopati proti pomanjkljivostim in napakam. Od tu dalje se samo še kališ.
(RS ZSS = Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije)
(RK ZSMS = Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije)
I. P.
Informacija pred vhodom v naš paviljon na Gospodarskem razstavišču, kjer so bila razstavljena dela, narejena iz odpadnih surovin. Poleg informativne table je stala velika skulptura iz polomljenega orožja z naslovom: »Slovenski totem I«, umetniško delo akademskega kiparja Janeza Boljke.
***-+***)<-****-j*-*********-**-***-***-****-***-*******-*****-**-***
*
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
djsem. dela o kam. in. delavcem, "dbin&Sa
isktene čestitka za:
—	praznik OF
—	praznik dela
—	praznik osvoboditve
—	praznik mladosti
★
*
★
★
★
★
★
*
★
★	★
★	★
fr*****************************************************
★
★
★
*
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
k
★
Podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije in predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja, dr. Avguštin Lah s spremstvom, si ogleduje razstavljene umetnine, narejene iz odpadnih surovin.
Bliža se čas letovanja
Na osnovi zbranih prijav sta na skupnem sestanku počitniški odbor in komisija za letovanje dne 11. aprila razdeljevala počitniška stanovanja.
Seznam prijavljencev po PE za Savudrijo:	prijavljencev
Uprava	29
Kom. biro	4
PE-Ljubljna	5
TO-Bohovo	2
TO-Ljubljana	5
PE-Kranj	4
PE-Maribor	5
PE-Slov. Konjice	1
PE-Kočevje	3
PE-Trbovlje	2
PE-Novo mesto	1
PE-Brežice	2
PE-Nova gorica	2
Seznam prijavljencev za kamp-prikolice:	prijavljencev
Poreč	2
Umag	1
Savudrija	7
Bohinj	7
Zaradi premajhnega števila prijav odpade letovanje v Poreču in Umagu.
Za Zambratijo se je prijavilo tudi samo 8 kandidatov in tako letos po sklepu počitniškega odbora in komisije za letovanje, letovanje v Zambratiji in Malinski odpade.
Na zadnji skupni seji je bilo tudi sklenjeno, da se nabavi še ena prikolica oziroma se nadomesti tista, ki je bila uničena v Posočju. Za pravočasno postavitev in prestavitev kamp-prikolice je zadolžena OOZSMS v naši delovni organizaciji.
Počitniški odbor prosi vse koristnike naših počitniških stanovanj, da se držijo reda in čistoče, kot zahteva pravilnik oziroma osebni čut do skupne imovine.
Za vse nepravilnosti v času letovanja se obračajte na oskrbnika Štebe Miho, ki vam bo rad ustregel.
Prijetno letovanje vam želi počitniški odbor