CELOVEC ČETRTEK
VESTNI!
Celovec je avstrijski

V soboto, 6. decembra, ob 17. uri bo pri Cingelcu imela otroška skupina SPD Borovlje premiero igre »Čarovnik iz Oza«. Na eni od vaj smo naredili tole gasilsko sliko skupaj z režiserjema Marjanom Bevkom in Magdo Kropivnik. Kdor bo v soboto zadržan, pa si igro lahko ogleda v ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri!
Sosvet za »Senza confini«
DAJ je tudi uradno potrje-mm no: Avstrija bo predlagala Celovec za kandidata zimskih olimpijskih iger 2006. Projekt, ki ga Koroška namerava izvesti skupaj s Slovenijo in Italijo, je znan pod naslovom »Senza confini« (Brez meja), predstavljali pa so ga predvsem pod vidikom združevanja narodov in preseganja nacionalnih nestrpnosti. Odločitvi avstrijskega olimpijskega komiteja je botrovala misel, na kakšen način so možne največje šanse pred mednarodno komisijo.
Da ne bo nesporazuma: zdajšnja kandidatura Celovca še ne pomeni, daje olimpijada 2006 tako rekoč že v žepu. Sele septembra leta 1999 bo mednarodni olimpijski komite odločal med več državami kandidati; šele če se bo ta odločil za Avstrijo, bodo igre tudi zares na stičišču treh držav in več narodov.
Vsekakor pa izbor pomeni, da bo treba kaj hitro razmišljati o potrebni infrastrukturi, halah, smučiščih in žičnicah, ki so deloma že potrebne obnove, o možnostih prenočevanja za športnike in za obiskovalce, o prometnih vezeh in še in še.
Ne gre pozabiti, da bo do leta 2006 Slovenija po vsej verjetnosti že članica Evropske
Iz vsebine:
CELOVEC - SLOVENIJA Težave pri finansiranju
Krčevite težave slovenskih struktur ob negotovem financiranju iz Slovenije v komentarju analilizira tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle na 2. strani
KOROŠKA Posojilnica- Bank Železna Kapla
Občni zbor kapelške posojilnice je ugodno ocenil dosedanje delovanje in začrtal smernice za naprej. Poročilo poslovodstva preberite	na 3.strani
ŠKOFIČE
Devetdesetletnica
»Edinosti«
V verigi devetdesetletnic jo je preteklo soboto praznovalo tudi Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Škofičah. Obširno poročilo v sliki in besedi najdete	na 5. strani
unije, s tem pa bodo tudi meje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo manj problematične. (Saj bi s takšnimi kontrolami, kakršne so zdaj na meji, bil potek iger ogrožen, že če ne onemogočen.)
Tirolski Kiztbiihl 'in Salzburg, ki sta se prav tako potegovala za kandidaturo, sta ostala praznih rok in tamkajšnji politiki so pokazali svoje razočaranje. Igre pomenijo seve-
da za vsako regijo pretok velikih denarjev, povečanje zaposlenosti in zboljšanje proračuna, novozgrajeni objekti ostanejo v korist regije, reklama za turizem pa je seveda ogromnega in neprecenljivega pomena.
Med koroškim prebivalstvom vlada veliko veselje, saj so bile letos kar volitve v malem za ali proti olimpijadi in ljudje so se takrat z veliko večino odločili za igre.
Sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja se je na svoji seji 28. novembra soglasno izrekel za koncept olimpijskih iger »Senza confini«. Izvedba teh zimskih iger 2006 v regiji Koroška - Furlanija - Julijska krajina / Benečija - Slovenija bi poleg športne dimenzije bila pomemben impulz v smislu razumevanja med narodi, za mir in sodelovanje preko meja. V vseh treh državah živijo namreč tudi narodne manjšine.
V odprtem pismu Avstrijskemu olimpijskemu komiteju je predsednik sosveta dr. Marjan Sturm sporočil ta sklep sosveta v smislu zavzemanja za olimpijske igre treh dežel.
Slovenska predstavitev v Bruslju
Pretekli ponedeljek je Slovenija kot prva čakajoča pridružena članica za vstop v Evropsko unijo predstavila Evropski komisiji v Bruslju svojo strategijo stopanja v EU. Obrazložila je svoj program harmonizacije zakonodaje, gospodarski in socialni program, ki naj bi bil končan nekako do leta 2001, saj leta 2002 že pričakuje sprejem v polnopravno članstvo. Poleg ministrov za ekonomske odnose in razvoj in za evropske zadeve Marjana Senjurja in Igorja Bavčarja so v predstavitvi sodelovali še mnogi slovenski strokovnjaki. V Bruslju je bila predstavitev zelo pozitivno ocenjena, izjave članov evropske komisije so potrdile resno pripravljenost Slovenije, da nadomesti zamujeno, ki je nastalo ob dolgih razpravah o zaščitni zakonodaji pred ratifikacijo pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Roberto Spe-ciale, poročevalec Evropskega parlamenta za slovensko kandidaturo, je ob tem izjavil, »da bi morala Unija pogajanja s Slovenijo začeti čimprej«.
Kot zadnje v letošnjem letu je svojo devetdesetletnico proslavilo škof iško Slovensko prosvetno društvo »Edinost«. Prireditve preteklo soboto se je udeležila množica obiskovalcev. Spet jo je zaznamoval domači mešani pevski zbor (slika zgoraj) in s tem potrdil, da slovensko zborovsko petje v Škofičah še ni zamrlo. Več na strani 5.
PREBLISK
\Ta Koroškem praznujejo,
1V kakor da bi bila olimpijada 2006 že zagotovljena. Optimizem je vsekakor potreben in pravilen - in zakaj pravzaprav ne? Ideja o igrah, ki segajo preko meja, je nova in v smislu združevanja Evrope.
Cmok v grlu
pa nastane, če Ljudje 50 človek pomisli na nedavne peripetije okoli resolucije koroškega deželnega zbora, na nenehno prisotno Željo koroških politikov, kako »točkovati« pred volitvami z vpletanjem etničnih konfliktov v dnevno politiko, na silno majhno voljo in dejavnost, da bi se v javnosti priznavali k tej dvojezični deželi. Koroška bi rada postala gospodar-
sko močna; sicer ne manjka poudarjanja sodelovanja, a hkrati je treba mrzlično iskati razlike, postavljati zahteve in kopati jarke. Tega se bo treba kaj hitro odvaditi, če Koroška resnično želi te povezovalne igre. Vloga »nadučitelja« v
važnejši kot objekti
mednarodnih kontaktih je vse prej kot koristna.
V torek zvečer smo videli zanimivo TV oddajo, ki je jasno pokazala, na kakšen način se gojijo predsodki in kako je nacionalna mržnja še vedno množičen šport. Ukrepi medsebojnega zaupanja bi morali biti del priprav na olimpijado!	S. W.
KONCERT
■OB NEDEUA
Mm 12. 19-30 farna dvorana
Šentjakob
PONEDELJEK
Ob 12. 19-30
kulturni dom
Šentprimož
Pretekli petek je sosvet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja zasedal zadnjič v svojem mandatnem obdobju. Zato je bila glavna točka dnevnega reda rezime delovanja sosveta v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju. Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je v svojem poročilu izpostavil kot uspeh, da bo na predlog sosveta prišlo do razširitve sosveta. V naslednjem mandatnem obdobju bodo v njem zastopani tudi štajerski Slovenci. Nadalje je poudaril, da je na predlog sosveta v teh štirih letih Urad zveznega kanclerja izplačal pribl. 66 milijonov ATS, ob tem, da je spoštoval predloge sosveta. Dr. Sturm je kot pozitivno navedel tudi nekatere inovacije: tako je sosvet zasedal tudi na Koroškem, še posebej v dvojezičnih občinah. Kot najpomembnejše je iz-
SOSVET KONČAL MANDATNO OBDOBJE
»Previdno pozitivna bilanca«
postavil izdelavo Spomenice vseh avstrijskih narodnostnih sosvetov, ki predstavlja skupno platformo vseh avstrijskih manjšin.
To Spomenico so vsi avstrijski sosveti sprejeli in potrdili. V naslednjem mandatnem obdobju bo torej v ospredju njena realizacija. Seveda sosvet v nekaterih vprašanjih (otroško varstvo, dvojezična topografija in uradni jezik) ni prišel naprej. Ta vprašanja bo sosvet moral reševati v naslednjem mandatnem obdobju. V celoti je dr. Sturm ocenil delovanje sosveta kot »previdno pozitivno«. Obžaloval je, da so predstavniki NSKS v sosvetu občasno delovali preveč destruktivno.
Podpredsednik sosveta mag. Pipp je ocenil delovanje sosveta bolj »trezno«. Kritiziral je, da razen zadeve štajerskih Slovencev, finančnih podpor sosvet ni kaj premaknil. Dvojezična topografija, otroško varstvo in uradni jezik so ostali nerešeni.
Predstavnik SPÖ Ludvig Ogris je podal pozitivno oceno delovanja sosveta. Tudi predstavnik FPÖ mag. Kuglitsch je poudaril, da je sosvet deloval pozitivno. Predstavnik ÖVP mag. R. Grilc je podal bolj zadržano oceno delovanja sosveta. Poudaril pa je, da je sosvet edini organ dialoga med manjšino in večino. Napetosti znotraj manjšine so se izražale tudi znotraj sosveta. Novi sosvet bo
moral te zadeve rešiti. Predstavnik cerkve dr. Marketz je poudaril, da so vsi predstavniki strank v tem mandatnem obdobju postali zagovorniki manjšin. To je pozitivno. Tudi on je ugotovil, da so notranjeslo-venski spori hromili delo sosveta. Bilanca dela sosveta ni pozitivna.
V nadaljevanju seje se je sosvet soglasno izrekel za olim-piado »Senza confini«. Nadalje se je sosvet dogovoril za to, da naj bi društva vložila prošnje za finančno podporo za leto 1998 do 15. januarja 1997.
Sosvet je obravnaval tudi vprašanje kritike nekaterih organizacij na račun Urada zveznega kanclerja glede kontrole in izplačila finančnih podpor. Zna-
no je, da je Center avstrijskih narodnih skupnostih v tej zadevi izdal zelo kritično tiskovno izjavo ter interveniral pri odboru za računsko kontrolo pri avstrijskem parlamentu. Vodja oddelka V/7 Urada zveznega kanclerja dr. Achleitnerjeva je obrazložila način delovanja Urada in zavrnila vse tozadevne očitke. Sosvet se je nato z večinskim sklepom distanciral od tiskovne izjave Centra (8 za 2 proti in 5 vzdržanih).
Ob koncu se je predsednik sosveta dr. M Sturm zahvalil vsem članom sosveta za sodelovanje, izročil dvema članoma (L. Ogris in H. Koschat), ki ne bosta več zastopana v naslednjem sosvetu, priložnostno darilo, ter se zahvalil uradnicam Urada zveznega kanclerja za konstruktivno sodelovanje s šopki rož ter zaključil sejo sosveta.
Q*korajda vse strukture koro-čjških Slovencev tožijo, da so v težavnem eksistenčnem položaju. Primanjkuje finančnih sredstev za vzdrževanje osnovne infrastrukture in za delo, pri tem pa so najbolj prizadete tiste ustanove, ki so že od osamosvojitve Slovenije soočene z dejstvom, da jih republika Slovenija ne podpira z enakimi merili kot druge slovenske ustanove. To so doslej bili Slovensko šolsko društvo z Mladinskim domom in z otroškimi vrtci, založba Drava ter Zveza slovenskih organizacij. Od lanskega leta naprej sta žrtev te politike tudi obe osrednji kulturni organizaciji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, ki sta kar na mah.že leta 1996 prejeli ca. 40 odstotkov manj podpore kot prejšnja leta. Kaj bo letos, še ni znano, čeprav je leto pravzaprav že pri kraju.
Dejstvo je, da republika Slovenija koroške Slovence podpira v znatno večji meri (tri- do štirikrat več) kot republika Avstrija. Višina dotacij za celotno manjšino je v zadnjih petih letih ostala s strani obeh držav približno enaka (Avstrija je sprva subvencije nekoliko zvišala, letos pa v okviru varčevalnih ukrepov spet
znižala). Zato se zdi na prvi pogled čudno, zakaj naj bi nekatere slovenske ustanove zabredle v finančne težave, če pa je dotok finančnih subvencij v glavnem ostal nespremenjen!
Izhodišče za razumevanje te diskrepance sta različna odnosa Avstrije in Slovenije do manjšinskih struktur koroških Slovencev. Medtem ko Avstrija priznava obe osrednji politični organizaciji (NSKS in ZSO) kot enakovredna legitimna zastopnika koroških Slovencev in jima daje možnost, da kon-
senzualno, sporazumno (v narodnostnem sosvetti) predlagata, kako naj Avstrija deli finančno podporo manjšini, pa Slovenija tega pravila, da samo konsenzualni predlogi med osrednjima organizacijama pomenijo tudi moralno obvezo za enakovredno podporo vsem strukturam manjšine, doslej ni upoštevala. Osnovni problem je torej v tem, da Slovenija z izdatnejšo podporo eni politični opciji med koroškimi
Janko Malle
Slovenci omogoča, če ne celo pomaga, izgrajevati neenakopravni položaj med osrednjima organizacijama koroških Slovencev. Za razliko s Slovenijo so avstrijski politični mehaniz-
mi naravnani tako, da naravnost silijo obe osrednji organizaciji h kompromisnemu in med seboj usklajenemu finančnemu predlogu in s tem k odgovornemu ravnanju s subvencijami v prid vsem strukturam koroških Slovencev. V Avstriji to funkcionira, zato je vprašanje upravičeno, zakaj se republika Slovenija tega mehanizma ne poslužuje?
Osnovni problem ni višina manjšini dodeljenih suvencij, s
katero bi ob pravični razdelitvi bolj ali manj lahko živele in delovale vse manjšinske strukture, problem je tendenciozna, enostransko usmerjena razdelitev. Očitno je to opcijo okrepila še finančna podpora pliberške-mu kulturnemu domu s strani republike Slovenije. Leta 1996 je Slovenija pliberškemu kulturnemu domu dodelila kot dodatno obveznost k rednemu proračunu za Slovence po svetu višjo vsoto, vendar pa je prav za višino te vsote skrajšala redni letni proračun za koroške
Slovence. Ta primanjkljaj pa je skoraj v celoti (ca. 80%) prizadel Zvezo slovenskih organizacij in obe slovenski osrednji kulturni organizaciji. Čeprav so se osrednje politične in kulturne organizacije prav v vprašanju pliberškega kulturnega doma dogovorile in zavzele enotno stališče, da finansiranje projekta ne sme obremenjevati obstoječih struktur (domovi, otroški vrtci in kulturno delo) koroških Slovencev, se je zgodi-
lo, kar se zgoditi ne bi smelo. Tiste Strukture, ki so prikrajšane že od osamosvojitve Slovenije, so s kulturnimi organizacijami vred prejele še hujši udarec, ki postavlja njihov obstoj pod eksistenčni vprašaj.
Tak razvoj povzroča veliko zaskrbljenost. Upali smo, da bo republika Slovenija razvila tak državniški odnos do manjšinskih struktur, ki bo zagotovil obstoj in nadaljnji razvoj vsem vzgojnim in kulturnim ustanovam manjšine. Čeprav smo prav na kulturnem področju priča večjemu in kakovostno zanimivejšemu delovanju na eni strani, na drugi pa prav kultura presega politične in ideološke konflikte znotraj manjšine, smo soočeni z dejstvom, da je krajšanje sredstev prizadelo prav tisti dejavnik v njegovem obstoju in razvoju, s katerim se koroški Slovenci najbolj učinkovito uveljavljamo. Drastično zniževanje sredstev za kulturo gre v breme kakovosti odnosov med republiko Slovenijo in koroškimi Slovenci, prav tako pa gre na račun razvoja kulturnega, pa tudi političnega pluralizma, ki ga slovenski narod nujno potrebuje, če želi participirati ob vstopu v kulturno pestro in raznoliko skupno Evropo.
Eni so bolj enaki od drugih Problemi v načinu financiranja iz Slovenije
VROČA TEMA V SLOVENIJI
Slovo od preteklosti
Javnost vznemirja zahteva desničarskih političnih strank, da bi morali v Sloveniji sprejeti zakon o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima. Skupaj s tem pa naj bi parlament podprl tudi resolucijo o protipravnem delovanju komunističnega režima. V času predsedniške predvolilne kampanje sta zahtevo po takih zakonih vložila stranki krščanskih demokratov in socialdemokratov. Vroča zagovornika sta torej Lojze Peterle in Janez Janša, poslanci in privrženci njunih strank ter organizacije in predstavniki združevanja tistih, ki so bili v času druge svetovne vojne med poraženci.
Od uvedbe večstrankarskega sistema in demokracije v Sloveniji je bilo že več proto-
kolarnih in spominskih dejanj, ki naj bi dokončno med ljudi vnesla spravo in dostojanstveno ter humano slovo od tragičnih in tudi napačnih dogajanj v novejši zgodovini slovenskega naroda. Predlagatelji - opozicija z desne - so mislili, da bodo z obuditvijo žigosanja zablod komunizma ogrozili kandidaturo Milana Kučana. Zmotili so se. Dosegli so prav nasprotno in to ne samo kar zadeva volilni izid, temveč so tudi so izgubili zaupanje med svojimi privrženci. Ljudje imajo dovolj obujanja spominov in neprestanih očitanj o napakah. Ljudje si želimo poglefta naprej in tolerantnih politikov, pa čeprav različnih političnih opcij.
Prvo dejanje, ki gaje naredil novi predsednik republike, je bil javni protest proti sprejetju omenjenih zakonov. Pobuda o »lustraciji« (tako imenujejo predlagani zakon) je časovno in politično prišla 7 let prepozno. Ostanek politične slovenske pomladi se nikakor ne bo mogel zopet povzdigniti z istimi potezami, kot je to uspelo v začetku desetletja Demosu. Ljudje, ki so bili takrat na oblasti, tega niso storili, ampak , hočejo svoje napake popravljati sedaj. To so že dobro spoznali v ljudski stranki in tudi z novi-riii potezami nase navezali večino bolj konservativno in de-
sno prepričanih ljudi. Upal bi se trditi, v kolikor sedanja desna opozicija ne bo hitro našla kakšne bolj prepričljive in v prihodnost usmerjene programske politične opcije, seji bliža politični poraz.
Politična kontinuiteta s prejšnjim sistemom je bila prekinjena s prihodom Demosa na oblast oz. z zmago strank, ki niso bile naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij (prenovitelji, socialisti in liberalci). Tudi trenutna sestava državne oblasti praktično onemogoča, da bi predlagatelji lustracijskih zakonov lahko zlorabili oblast in po volji strankarskega ukaza o dvigovanju rok sprejeli nekaj, kar so
ljudje z že kar nekaj volitvami dokazali, da jim ni pogodu. Še posebej, če gre zgolj za onemogočanje političnih nasprotnikov. Kazniva dejanja zoper človeštvo kakor tudi pregon vojnih zločinov praviloma ne zastarajo, zato je mogoče takšna ravnanja obravnavati v okviru obstoječih inštitucij sistema in v skladu z načeli pravne države. Na politični ravni je bilo že dovolj simbolnih dejanj, s katerimi je bila izražena politična obsodba komunističnih zablod. Bivši komunisti so ta korak zmogli, cerkev in domobranci še ne povsem.
Strpnosti in sprave ni mogoče doseči z oživljanjem že presežene ter na srečo pozabljene nestrpnosti.
Aleš Kardelj
EVRO
Ljudska zahteva pod pričakovanji
Ljudska zahteva, ki jo je sprožila svobodnjaška stranka o tem, ali naj bi se Avstrija pridružila skupni evropski valuti Evro ali ne, ni dosegla kaj prida odziva. Okoli 250.000 podpisov je bilo zbranih, kar pomeni, da niti vsak peti nasprotnik Evra ni šel na občino podpisat.
Za obravnavo v parlamentu je potrebnih sicer le 100.000 podpisov, zato se bodo poslanci s tem slej ko prej morali ukvarjati, a rezultat je že danes jasen. Sploh pa - Avstrija se je že ob vstopu v EU obvezala za skupno valuto, zato bi tudi boljši izid ljudske zahteve bržkone ne spremenil ničesar.
Ob anketi časopisov, kaj ljudje menijo o vzroku te zahteve, pa je velika večina izjavila,
da so jo svobodnjaki sprožili zato, »da bi se Jörg Haider postavil v sceno«. Svobodnjaki seveda kljub slabemu odzivu govorijo o »uspehu«, medetm ko sta SPÖ in ÖVP mnenja, da je bila zahteva gladek poraz.
Avstrija brez atomske energije
Vzporedno z zahtevo o Evru pa je BGÖ (Bürgerliche Grüne Österreichs - Meščanski zeleni) iniciirala zahtevo po »brezatomski« Avstriji, torej nobenih jedrskih elektrarn in nobenih radioaktivnih odpadkov. Akcija, ki je potekala skorajda brez reklame v javnosti, je ob tem dejstvu še kar dobro izpadla in je v ševilkah le nekoliko za Evrom.	S. W.
DELOVNI TRG
Čedalje več brezposelnih
Po podatkih statističnega urada pri koroški deželni vladi je bilo meseca oktobra tega leta 190.970 zaposlenih, kar pomeni porast za 0,9 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Vzroki za to vidijo statistiki v tem, da se je položaj v jeklarski in lesni industriji in na nekaterih področjih storitvene dejavnosti znatno izboljšal. Zal pa je tudi število brezposlenih, kljub manjšemu številu oseb, ki so iskali zaposlitev, spet naraslo. Razveseljivo pa je, da se je to
število v primerjavi z drugimi zveznimi deželami na Koroškem zmanjšalo.
Največ brezposelnih so našteli v turizmu, pisarniških in pomožnih poklicih, v elektro panogi in gradbeništvu. Število brezposelnih pri mladih (od 15. do 25. leta) pa je konec oktobra znašalo 3.394, kar je za 14,5 odstotka manj kot lani. V avstrijskem poprečju se je v tej starostni skupini brezposelnost zmanjšala za pičlih 5 odstotkov.	M. Š.
SCHENGENSKI SPORAZUM
Strožje kontrole na mejnih prehodih med Avstrijo in Slovenijo
Od 1. decembra dalje je Avstrija polnopravna članica skupnosti držav schengenskega sporazuma. To pomeni, da bo v naslednjih mesecih postopoma odpravila mejne kontrole potnikov na mejnih prehodih z drugimi državami, ki so podpisale schengenski sporazum, hkrati pa bo poostrila kontrolo na tako imenovanih zunanjih mejah.
Po podatkih deželne komande koroške obmejne žendarme-rije se za Slovence, ki bodo potovali v Avstrijo, postopek ne bo bistveno spremenil, saj so na mejnih prehodih potne liste že doslej kontrolirali s pomočjo računalnika, le da so bili do sedaj priključeni na nacionalni informacijski sistem, od 1. 12. dalje pa so priključeni na sistem
schengenskega sporazuma.
Avstrijska stran bo tam, kjer bo prostorsko mogoče, uvedla posebne pasove za državljane schengenskih držav, za državljane tretjih držav in poseben pas za slovenske državljane, če bodo potrebne daljše čakalne dobe. Zal pa bo to zaenkrat mogoče le na mejnem prehodu pri predoru Karavanke.
PRED ZIMSKO SEZONO
Kmetje spet vabijo
Pred kratkim je izšel nov katalog kmetijske zbornice, v katerem je predstavljenih nad 60 kmetij iz sedmih različnih koroških regij z svojo ponudbo za vse tiste, ki želijo preživeti dopustniške dneve na kmetijah. Kmetije nudijo poleg sodobno
urejenih sob tudi biološka živila iz lastne proizvodnje in še mnogo več. Informacije in kataloge lahko dobite na kmetijski zbornici pri Deželni zvezi kmečkega turizma v Celovcu, Museumgasse 5, tel. 0 46 3/ 58 50- 393
KONFERENCA O KLIMI
Razlike v pogledih
Svetovna konferenca o ozračju, ki se je v tem tednu začela v japonskem mestu Kioto, je že vnaprej obsojena na neuspeh. Razlike v stališčih med nerazvitimi in razvitimi državami sveta so prevelike. Nerazviti se zavzemajo za občutno zmanjšanje emisij strupenih plinov in s tem za ustavljanje t. i. tople grede, razviti, predvsem Združene države Amerike, pa kljub spoznanju nevarnosti enostavno ne pristajajo na velikanske izdatke za čistilne naprave in prestrukturiranje industrije. Tako je onesnaževanje ozračja še vedno podvrženo ekonomskim in političnim faktorjem, ki so očitno za razvite še bolj odločilni kot vsesplošna ogroženost človeštva.
Kmetije nudijo prijeten dopust	fo»:arhiv
,V četrtek, 20. novembra 1997, so se člani Posojilnice-Bank Železna Kapla zbrali na rednem občnem zboru v hotelu Obir v Železni Kapli, kjer so razpravljali o preteklem poslovnem letu 1996. Okoli 50 zainteresiranih zadružnikov je poslušalo poročila upravnega in nadzornega odbora ter poslovodij.
Predsednik upravnega odbora Vladimir Prušnik je poročal, da so odborniki in poslovodji na svojih rednih sejah delali vestno in konstruktivno po gospodarskih načelih. Iz poročila je bilo razvidno, da se je Posojilnica-Bank Železnd Kapla s podružnico v Miklavčevem tudi v preteklem letu dobro razvijala v domačem okraju. Bilančna vsota je narasla za 5,4 odstotka na 250 milijonov šilingov, letni promet pa je znašal 1.360 milijarde šilingov.
Tudi pri računu dobička in izgube je bil dosežen lep uspeh, saj je obratni rezultat, ki je najboljši kazalec uspešnega poslovanja, znašal 2.454.000 šil. ali 1,03% od povprečne bilančne vsote.
Predsednik je poročal, da je število insolvencc v zadnjem letu naraslo, ter da bo treba v bodoče iskati nove firme, ki bodo nudile nova delovna mesta. Sicer so se ljudje prisiljeni odseliti v kraje z boljšo infrastrukturo. Nadalje je predsednik Prušnik poročal, da je poslovodstvu banke kljub težki gospodarski situaciji uspelo pridobiti nove poslovne partnerje na domačem
OBČNI ZBOR POSOJILNICE- BANK ŽELEZNA KAPLA
Uspešno preteklo leto in optimizem za naprej
trgu, v Sloveniji in na Hrvaškem. Z zadovolstvom pa je poročal, daje Posojilnica-Bank Železna Kapla s podružnico Miklavčevo poslovno leto 1996 zaključila z lepim dobičkom. Tako je bilo tudi mogoče podpreti domača kulturna in športna društva in v bližnji okolici.
dobro zavarovani in vlagatelji so lahko prepričani, da so njihove vloge v posojilnici varno naložene. Pravila, zakoni in poslovniki so bili upoštevani, nadzorni odbor je dal vsa potrebna soglasja.
Strokovni revizor Hanzi Dra-gaschnig je občnemu zboru po-
Občni zbor je soglasno potrdil letni računski zaključek za leto 1996 in sklenil, da se dobiček pripiše rezervnemu skladu.
Poslovodji Peter Kuchar in Berti Furjan sta še podala poročilo o stanju ter poslovno poročilo za leto 1997. Iz poročil je bilo slišati, da so se posli s Slovenijo
WäOjIiÄit»
		J
		ul ÄiSl
	1 ,	M J	Jgjffi J 1
		l A
Delovno predsedstvo občnega zbora kapelske posojilnice
Foto: P. K.
Poročilo za nadzorni odbor je podal predsednik Miha Kuchar, ki je poročal, da je nadzorni odbor redno pregledoval tekoče poslovanje in opravljal kontrolno funkcijo v Posojilni-ci-Bank Železna Kapla kakor tudi v podružnici v Miklavčevem. Poudaril je, da so krediti
sredoval revizijsko poročilo, katero je bilo od zadružnih članov potrjeno. Računski zaključek za poslovno leto 1996 pa je obrazložil poslovodja Peter Kuchar. Na osnovi bilančnih številk je bilo razvidno, daje Posojilnica-Bank Železna Kapla s svojim gospodarjenjem na pravi poti.
v zadnjih letih močno razširili in da je sodelovanje s Slovenci v stalnim porastu. Uspelo pa je že tudi pridobiti nove poslovne partnerje iz Hrvaške. Hranilne vloge kot tudi krediti so se ponovno zvišali. Tako je zagotovljeno, da bo tudi poslovno leto 1997 uspešno zaključeno.
Z vstopom v Evropsko unijo se bodo tudi v prihodnosti odnosi na denarnem področju spreminjali, kot npr. načrtovana vpeljava skupnega denarja EURO.
Z določeno negotovostjo in z različnimi mnenji gledajo ljudje na to spremembo. Poslovodstvo pa je povedalo, da gre pri tem samo za navadno vpeljavo skupnega denarja, ne pa za kako globljo finančno reformo. Kljub nekaterim trditvam, da bodo preživeli samo večji bančni koncerni, je posvodstvo mnenja, da bodo ljudje v bodoče radi zahajali v lokalne domače banke, kjer je postrežba individualna in še osebna.
Ob koncu je na temo »Potek in priprava na novo valuto EURO« referiral prokurist mag. Rudolf Urban od Zveze Bank Celovec. Na to temo so udeleženci diskutirali z velikim zanimanjem. Glede Pavličevega sedla pa je občnemu zboru trenutno stanje obrazložil občinski odbornik Lado Hajnžič.
V imenu Zveze-Bank Celovec je Posojilnici-Bank Železna Kapla k uspehu čestital dir. dipl. trg. Joža Habernik in ji tudi v bodoče želel uspešnega razvoja.
Za posrečeni glasbeni okvir občnega zbora je letos poskrbel mešani pevski zbor SPD »Zarja« pod vodstvom Slavka Mežka. S skupno večerjo in pesmijo se je občni zbor končal v prijetnem vzdušju.
Poslovodstvo Posojilnice-Bank Železna Kapla
PROTI POZABLJENJU
Razstava Anne Frank
V bivši Ritterjevi dvorani v Celovcu je od preteklega tedna naprej na ogled razstava o Anne Frank, ki jo skupaj s kulturnim referatom dežele Koroške prireja amsterdamski muzej Anne Frank. Razstava je naravnana na današnji čas, na vprašanja sedanjega človeka, ki hoče dobiti vsaj okvirni odgovor na pereče in odprto vprašanje, kako in zakaj da se človek iz zgodovine ničesar ne nauči ali noče naučiti. Predvsem za Avstrijo in njeno prebivalstvo je razstava poseben izziv, saj so od leta 1940-1945 Avstrijci v vrstah nacistov odigrali srhljivo vlogo na Nizo-
zemskem. Seyss-Inquart je bil nacistični Statthalter, ki je ukazoval in podpisoval transport nizozemskih Judov v nacistična taborišča smrti, žandar z Dunaja je zajel Anno Frank v njenem skrivališču in jo odpeljal na komisariat, odkoder so jo odvedli v Bergen Belsen, kjer je bila umorjena. Edini iz družine je preživel holokavst oče Anne Frank.
Posebej za razstavo so dijaki Bachmannove gimnazije pripravili razmišljanja o pomenu Anne Frank za danes. Njihova osebno obarvana sporočila so pretresljivo sporočilo razstave še poglobila.
Kulturni referent dr. Michael Ausserwinkler, ravnatelj muzeja Anne Frank in dijaki na razstavi	Foto: sv
KONCERT
»Black voices« na Koroškem
Pod geslom »Minority art goes Europe« vabi društvo Dvojezični zbor glasbene pedagoge in glasbenike iz vse Evrope, da jim prisluhnejo in da se od njih tudi kaj naučijo. Zbor želi posredovati v raznih glasbenih seminarjih pevsko kulturo in glasbeno umetniške sloge narodov sosedov.
Ženska vokalna skupina »Black voices« je ena najbolj uspešnih v Angliji. Repertoar petih umetnic vsebuje pesmi mednarodne skupnosti črncev. S spirituali, gospel, reggae, Ca-
lypso, blues in sodobnimi pop pesmimi skupina nagovarja ljudi vseh starosti in kultur.
Vrhunski »črni glasovi« so v najkrajšem času uspeli na turnejah po Španiji, Nizozemskem, Franciji, Nemčiji, ZDA, Kamerunu, Ugandi, Keniji, Tamzaniji in navdušili mednarodno publiko. Obe zgoščenki skupine »Black voices« sta v mnogih državah zelo priljubljeni.
Ne zamudite edinstvene priložnosti v Šentjakobu in Šent-primožu!
DUNAJ
Razstava v študentskem klubu
Otvoritev razstave slik umetnice Jožice Medle je bila prva tovrstna prireditev v tem študijskem letu. Ne samo zaradi tega so se številni obiskovalci odzvali povabilu, tudi program je obetal izredno zanimiv večer.
Po pozdravnih besedah predsednice Nade Zerzer se je kustos novomeške galerije v krajšem nagovoru posvetil delu umetnice in med drugim dejal: »Plemenite barve, s katerimi dosega atmosfersko vzdušje, so v idealni harmoniji v prepletu z - pogojno rečeno - divjimi barvami, ki jih zaslutimo v podsli-kavi barvne ploskve.« Zares tudi manj zahtevnega gledalca slike pritegnejo s svojo estetsko dognanostjo, ki jo lahko zasledimo na prvi bežni pogled.
Po strokovni razlagi J. Matijeviča se je glasbeni duo s Petrom Božičem na violini in Brankom Rožmanom na harmoniki podal na pot glasbene interpretacije slik in atmosfere, ki jih izžarevajo umetnine. Vsekakor uspeli nastop glasbenika, ki sta navdušila občinstvo, je pomenil konec uradnega programa, ki seje poluradno nadaljeval ob kruhkih in dobrem cvičku, ki so ga gostje iz Novega mesta pripeljali na Dunaj. Se dolgo po dvanajsti uri so se prišleki zabavali ob »lajf« glasbi in prijetni družbi, dokler, ja - dokler ni šla spat še poslednja slika in dokler se ni njihova atmosfera spet povrnila v platna sama.
RAZSTAVA V k & k
Umetnost Ivana Klariča
V šentjanškem k & k centru se je Ivan Klarič predstavil kar z več plati; s slikami, video-inštalacijo, inštalacijo in še z branjem lastnih tekstov. Po poklicu snemalec za televizijo in film ima seveda izostreno oko in tako je že njegov pristop do vsega vizualnega nekoliko drugačen kot običajno. Vprašanje, ki ga pozna vsak: kaj je na koncu neskončnosti? tare tudi Klariča. Ničesar se ne da domisliti do konca, vedno znova se odpirajo novi pogledi in nove možnosti.
»Omejeni smo v gibanju in v miselnem svetu,« pravi umetnik, ki ima za seboj kar precej velik »lobby«, kot se o občinstvu izraža sam.
Prišlo je namreč izredno veliko obiskovalcev na to vernisažo, ki jo je odprla Trude Wieser.
Zelo zanimiva in nekaj nenavadnega je bila
tudi video-inštalacija. V nasprotju s filmskimi prikazi, ki smo jih vajeni iz vsakdanjega življenja, je kamera statična in omogoča resnično opazovanje narahlejših premikov, pa tudi podrobnosti, ki jih sicer ne vidimo oziroma jih prezremo.
S. W.
OBČNI ZBOR SPD GORJANCI
Podpora za napis v cerkvi
Preteklo soboto, 29. novembra, je kotmirsko Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci« opravilo svoj redni občni zbor. Potekal je v društveni sobi v stari šoli. Na sporedu so bila poročila predsednika, tajnika in blagajnika, kar so člani brez posebnih pripomb sprejeli in potrdili.
V diskusiji je Kristi Laj-čahar, pd. Marinjak, vprašal, kdaj bo dobil odgovor na svoje pismo odboru društva izpred dobrih dveh let, v katerem je društvo prosil, da ga podpre pri ordinariatu krške škofije v zvezi s svojo zahtevo po obnovitvi slovenskega napisa v kotmirski farni cerkvi, ki so ga po napadu na Jugoslavijo prebelili nacisti. Odbor je Marinjaku obljubil, da bo povabljen na prihodnjo sejo.
Ivan Klarič pred svojim platnom Foto: sv
Novi slovenski filmi v Celovcu
Na pobudo kinoateljeja »Film-Video-Monitor« iz stare Gorice v Italiji bodo letos 3. in 4. decembra v Celovcu predstavljeni najnovejši slovenski filmi. Ta kinoatelje ima že dolgoletno tradicijo. Leta 1981 je v Italiji prvič predstavil retrospektivo slovenskega filma, od leta 1986 naprej pa vsako leto na posebnem festivalu predstavlja najnovejše slovenske filme. Namen teh festivalov je, kakor pravi Alberto Pešce, »prikazati živahno filmsko in televizijsko produkcijo, ki jo prežema srednjeevropski duh, odraža pa tudi sugestije italijanske kulture, še posebej trža-
ško-istrske in furlanske. Slovenska filmska ustvarjalnost tako prestopi kulturne in etnične okvire.
Pričetek slovenskih filmskih dnevov je bil včeraj, v sredo, 3. decembra, ob 15. uri na slavističnem inštitutu celovške univerze. Med 15. in 18. uro 3. in 4. decembra si je bilo in si danes bo bo mogoče ogledati krajše slovenske videofilme v raznih prostorih slavističnega inštituta, v teh dveh dneh pa je vsakič ob 19.15 uri in 21. uri na sporedu celovečerni slovenski film. V četrtek ob 10. uri pa bodo na okrogli mizi na to temo spregovorili filmski in
kulturni ustvarjalci iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Filmske dneve v Celovcu pripravljajo skupno s Kinoatelje-jem iz stare Gorice celovška univerza, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.
Program:
Četrtek, 4. decembra, na univerzi: ob 10. uri okrogla miza »Novi slovenski film«, vodita Horst Ogris in Aleš Doktrič, sod. avtorji predstavljenih filmov; ob 15. uri »Vrtoglavi ptič«, »Ameriški sen«, »Bravo-Laibach«, »Bo bilo« (Andrina Mračnikar), »Parabola«. Celovečerna v Volkskinu: ob 19. uri »Outsider«, ob 21. uri »Felix«.
LITERATURA V MLADINSKEM DOMU
Tone Partljič je bral iz svojih del
Ml A slovenskem je prav golil tovo najbolj ploden dramatik povojne dobe, pisatelj, ki je šel med državne poslance zato, ker je mnenja, da tam lahko kaj stori za male ljudi, tiste, ki so tudi nenehni »glavni junaki« njegovih del. V Mladinskem domu je bral iz svojega romana zgodbo o dekletcu, ki
Pisatelj, dramatik in politik Tone Partljič	Foto: sv
je petletno odšlo samo od sebe k tujim ljudem in se dalo tako rekoč samo posvojiti, ker je bilo tako samo, trpinčeno in izdano - bila je to zgodba pisateljeve stare matere.
Tudi zanj tipičnega humorja ni manjkalo, ko je bral iz spominov na svoja otroška leta in ko je pridal še nekoliko pripovedovanja o svojem življenju
■ STVARJANJE z glino v porabne namene je svoj-čas na Koroškem bilo zelo razširjeno, in črna posoda je pri ljudeh bila zelo priljubljena. Potem pa so novi materiali, predvsem aluminij in jeklo, izrinile glinasto posodo in marsikatera veščina o žganju gline je šla v pozabo. Toda človek je radovedno bitje, umetniško nadarjeni ljudje pa še posebej. In tako ne čudi, da so se zadnja leta predvsem mlajši začeli spet zanimati za
kot poslanec. Občinstvo se je iz srca nasmejalo dvema »verzijama« življenjepisa: ena še iz Jugoslavije, s poudarjanjem politične »zanesljivosti«, druga pa je iz nove države Slovenije, z vsemi značilnimi opozarjanji na »trpljenje« zaradi političnih pritiskov in s spretno vnešeni-mi »katoliškimi« elementi ... Res ne gre za to, ali je to Partljičev življenjepis ali ne, stil srečujemo danes vsak dan ...
glino in jo odkrili kot osnovo za umetniško izražanje in ustvarjanje. V tej zvezi naj omenimo znano in priznano umetnico Nežiko Novak. Med nami pa je dosti talentov, ki se bolj ali manj v zatišju ukvarjajo z glino in ustvarjajo zavidanja vredne objekte. Med te talente sodi Rezika Kolter iz Bilnjovsa, ki je za razstavo v šentjanškem k&k centru prispevala številne vaze, skulpture in torze.
S. W.
k&k CENTER
Vaze Rezike Kolter
DEVETDESETLETNICA ŠKOFIŠKE »EDINOSTI«
Z delom zazrti v prihodnost
O dveh devetdesetletnicah Wi ob koncu predpreteklega tedna (kapelska »Zarja« in žitrajska »Trta«) je preteklo soboto svoj devetdesetletni jubilej praznovalo tudi Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Skofičah. Nanj se je kar dolgo in temeljito pripravljalo. V sklop priprav je namreč sodila tudi izdaja obsežne brošure »Na poti skozi čas«, v kateri je prvič obdelana zgodovina ško-fiške občine nasploh (dr. Avguštin Malle) in seveda društva in njegove dejavnosti (Jože Rovšek), dodatno pa še kronika v občino vključenih vasi (Terezija Pörtsch).
Tudi priprave na svečano prireditev so bile dokaj zahtevne, saj so slonele na vizualno akustični predstavitvi devetdesetih let z vmesnimi nastopi kulturnih skupin.
Prireditev je bila v večnamenski dvorani ljudske šole, ki sprejme do dvesto obiskovalcev. No, nekako toliko jih je tudi bilo, saj je bila povsem zasedena.
Predsednica Magda Errenst je v uvodu med obiskovalci lahko pozdravila tudi generalnega konzula republike Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja, škofiškega župana Valentina Happeja, tajnika Slovenske prosvetne zveze Janka Malleja, predsednika Krščanske kulturne zveze Janka Zerzerja in mnoge občinske odbornike in predstavnike sosednjih društev.
V pozdravnem govoru in ob čestitkah za visoko obletnico je župah Happe poudaril velik pomen in zasluge društva za ohranitev slovenskega jezika in kulture v škofiški občini. Ob tem je obljubil, da bo občina kot svoj prispevek k prireditvi odkupila večje število izdanih brošur in da je sklenila za letošnje leto podvojiti svojo podporo društvu. Dolgoletnemu predsedniku in občinskemu odborniku Hermanu Jagru in sedanji predsednici Magdi Errenst pa je izročil spominski darili.
Tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle je kot predstavnik centralne kulturne organizacije in kot član društva spregovoril o odpiranju nasproti nemško govorečim v občini, o skupnih prireditvah kot potrebi za razvijajnje plodnega sožitja in o sodobnih trendih v kulturi, katerim društvo že sledi in se z njimi odpira do mladine in v širši kulturni spekter.
Program prireditve je tekel tako rekoč v enem kosu. Slonel je na slikovno-glasbenem scenariju. V njem so bile prikazane dejavnosti vse od ustanovitve Pevsko izobraževanega društva «Slavček« leta 1904 oz. 1905 s prvim predsednikom župnikom Štefanom Singerjem, ponovna ustanovitev in preimenovanje v »Edinost« leta 1917 s prvim predsednikom Arnol-
Predsednica društva »Edinost« Magda Errenst	Foto:sv
dom Alleschem in pozneje pod dolgoletnim vodstvom Lovra Kramerja-Janšeja vse do prepovedi delovanja od nacionalsocialističnih oblastnikov in požiga društvenih nad štiristo knjig.
SiTSi.
Na poti skozi čas
Auf dem Weg durch die Zeit
SulMe I eteXte M tat
(Iretfiug	M JIM IDM UM
Mn I« Ja» »n •*« wd umgekuM
V sliki in besedi smo videli izseljensko taborišče Hesselberg, povojno ponovno obnovitev in delovanje pod vodstvom Mira Mischkulniga in nato probleme po letu 1955. Predzadnje obdobje je zaznamoval Herman Jäger, zdaj pa po letu 1988 društvo vodi Magda Errenst. Slike vrtca, sodelovanja z ljudsko šolo, številnih prireditev za mladino in otroških dejavnosti na glasbenem in gledališkem področju so rezultati zadnjega desetletja.
Za ta del prireditve sta diapozitive pripravila Hanzi Weiss in Paul Skant, luč je vodil Matej Rovšek, dvojezični spremljajoči tekst pa sta posnela Danica Urschitz in Klaus Ebner.
Poleg domačega mešanega pevskega zbora »Edinost«(Si-mona Rovšek), ki se je za obletnico ponovno pripravil, so v prireditvenem sporedu nastopili še moški zbor bilčovške »Bilke«, ško-i fiški MGV »Liederkranz, domači »Kvartet Rož«, bobnarski Duo Bazalt - Nataša Konzilia in Klaus Lipitsch, instrumentalni duo Nadja in Smilja Pörtsch ter škofiška otroška plesna skupina pod vodstvom Alenke Hain.
Obletnica je tako po iß oblikovni kot vsebinski plati lepo uspela, odraz uspeha pa je bilo veselo in dolgo v noč trajajoče poprireditveno družabno srečanje v društvenih prostorih.
Brošura ob 90-letnici	Foto: sv
J. R.
KOMENTAR
TREŠČIČA aktiv-L nih Slovencev, množica ljudi na Jože Rovšek svečani prireditvi, zraslih iz istih narodnih korenin, množica slovensko govorečih, tistih z domačim jezikom, in tudi nemško govorečih, ki jih drugačnost ne moti. Veselje ali malodušje?
Veliki napori za delo z mladino, veliko dejavnosti v zadnjem desetletju, ohranitev, nazadovanje ali napredovanje so stalna vprašanja, ki se pojavljajo v dilemah škofiških prosvetarjev.
V	ponižanju porojeni, z delom pre- _
rojeni, v prihodnost PrGSGCI UllGITIG usmerjeni.
Je to utopija? Upirati se vsem družbenosocialnim, ekonomskim in narodnopolitičnim hotenim ali nehotenim pritiskom ni lahko. Včasih je to boj Don Kihota proti mlinom na veter. Bolj kriliš z rokami, več vetra daješ nekim pogubnim silam.
V	Škofičah naj ne bi bilo tako. Iz skromnih zavestnih ostankov porojeno društvo je v zadnjih letih nekako utrdilo
svojo zavest. Postalo je dejavnik v svojem okolju.
Sobotna prireditev ob 90-letnici duštva je izražala previdni optimizem, saj se dodobra začeto delo zadnjega desetletja lahko spet sprevrže v nekakšno melanholijo, v pasivnost z zunanjim izražanjem, brez vsebinske 'polnosti. Oblika nad vsebino torej! To pa je lahko spet zelo nevarno. Na vsebino pa vplivajo poleg zavzetosti tudi mnogi drugi dejavniki. Predvsem odprtost, tolerantnost
(dopuščanje in sprejemanje novih idej), poznavanje družbenih, socialnih in kulturnih vplivov, trenutnih trendov med mladimi in še mnogokaj.
Kaj torej storiti?
Z vztrajnostjo delovati naprej v zavesti, da se odnosi v družbi spreminjajo v prid večkulturnosti, večjezičnosti, v prid večjega medsebojnega razumevanja in spoštovanja med jeziki in kulturo sosedov.
Župan Valentin Happe je počastil dolgoletnega predsednika Hermana Jagra
Vedno na visoki ravni - Kvartet Rož
Foto: SV
Talentirani pianistka Nadja in violinistka Smilja
Mlada plesna skupina z mnogo izraženega ritma
Nataša in Klaus sta navdušila na mah
Foto: sv
PRIREDITVE
ČETRTEK, 4.12.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
9.00	Dopoldansko izobraževanje-ženske bolezni vseh starostnih skupin; predavateljica: dr. Silvija Velik; traja do 11. ure
DUNAJ, Albertgasse 48, 8. okraj - SKC Korotan
17.00	Razstava slik Tomaža Perka. Razstavo bo odprl univ. prof. dr. Janez Bogataj
CELOVEC, Dvojezična TAK - Dvojezična TAK
17.30	Dan staršev (do 19.30); ob 17. uri občni zbor TAK
ŽITARA VAS, v kulturnem domu KUMST - SPD »Trta«,
KUMST, Društvo pisateljev
19.30	Literarno branje, sod. Janko Messner, Andrej Kokot,
Anita Hudi, Herman Germ, Stanko Wakounig,
Tonči Haderlap, Cvetka Wuttej
GRADEC, Klub KSŠŠ, Mondscheing. 9 - KSŠŠ/G
20.00	Novi prevod svetega pisma, pred. J. Krašovec
PETEK, 5. 12.
BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje
14.00	Kmečki trg; prodaja kmečkih pridelkov
RADIŠE,-SPD Radiše
16.00	Miklavževanje po domovih. Prijave: A. Lampichler, tel. 740156
SOBOTA, 6. 12.
CELOVEC, v Mohrojevi Ij. šoli - Mohorjeva Ij. šola
8.00	Božični bazar (do 16. ure)
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
17.00	J. F. Baum: »Čarovnik iz Oza«. premiera igre za otroke. Nastopa domača otroška igralska skupina.
Režija M. Bevk in M. Kropivnik. Po igri miklavževanje
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše
19.00	Občni zbor. Po občnem zboru bo počastitev Radišanov, ki v tem letu praznujejo okrogle obletnice
NEDELJA, 7. 12.
DOBRLA VAS, Rutar-Lido - Društvo upokojencev Podjuna
11.00	Adventno srečanje. Glasbeni program bo prispeval MoPZ SPD »Vinko Poljanec«
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
11.00	Miklavževanje
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu
11.00	Lutkovna igra: »Kužek in muca«.
Gostuje: Lutkovno gledališče UŠ iz Ljubljane
SELE, v farnem domu - KPD »Planina«
14.30	Miklavževanje; sod. otroci Ij. šole, igrica s petjem »Hudobni potepin«
GLOBASNICA, pri Šoštarju - SKD Globasnica
15.00	Miklavževanje; nast. otroška skupina in igralci SKD Globasnica
SP. LIBUČE, v cerkvi - MoPZ »Kralj Matjaž«
15.00	Adventni koncert z MoPZ »Kralj Matjaž« in drugimi zbori
ŠENTJAKOB V ROŽU, v farni dvorani - SPD Rož in Dvojez. zbor
19.30	Koncert skupine BLACK VOICES
PONEDELJEK, 8. 12.
ŠENTJAKOB V ROŽU, v farni dvorani - Društvo upokojencev
14.00	Božičnica
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
16.00	J. F. Baum: »Čarovnik iz Oza«; ponovitev
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica
19.30	Koncert skupine BLACK VOICES
TOREK, 9. 12.
CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7 - Društvo »Pri Joklnu«
19.00	Občni zbor društva »Pri Joklnu«
SREDA, 10. 12.
ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž in k & k
20.00	Koncert »Ole bit e s um Fazeiung«. Nastopa Hortus Musicus
ČETRTEK, 11. 12.
GRADEC, v Klubu, Mondscheing. 9 - KSŠŠ/G
20.00	Redni občni zbor Kluba koroških študentk in študentov
PETEK, 12. 12.
CELOVEC, na Zvezni gimnaziji
16.00	Dan staršev (do 20. ure)
DUNAJ, v klubu KSŠŠ, Mondscheing. 11 - KSŠŠ/D
18.00	Redni občni zbor Kluba koroških študentk in študentov
SOBOTA, 13. 12.
PLIBERK, v mestni cerkvi - VOX iz Pliberka
19.30	Adventni koncert. Sodelujejo: Ženski kvartet Borovlje,
MePZ Gorotan; Burschenquintett Petzen; VOX;
Sonja Pototschnig (pesmice); Albert Messner (razstava slik)
NEDELJA, 14. 12.
ŠENTJANŽ, k & k - k & k in SPZ
10.30	Muzikal za otroke »Kosmata žaba«.
Gostuje: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice
•ŠMIHEL, v farni cerkvi - KPD v Šmihelu in MePZ »Gorotan«
14.00	Adventno petje
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica
19.30	Muzikal za otroke »Kosmata žaba«. Gostuje: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice
DOM V TINJAH
Izobraževalno potovanje v Grčijo
Od 7. do 14. februarja 1998
prireja Tinjski dom potovanje v Grčijo. Polet bo z Dunaja najprej v Solun, rojstno mesto Cirila in Metoda. V Tesaliji bo ogled samostanov Meteora, ki čepijo kot orlova gnezda v skalovju. Stoletja so bili dostopni le po lestvah in z vrvmi. Sledi ogled Delfov, najslavnejšega
Apolonovega preročišča. Atene so bile eno najstarejših kulturnih središč. Atenska akropola je enkratna tudi v svoji razpad-losti. Korint je bil bogato trgovsko mesto, v Epidavru pa je staro gledlišče. Mikene so bile sedež mogočnih vladarjev itd.
Potovanje s polpenzionom stane 10.950 šilingov (doplači-
lo za enoposteljno sobo 1.900 šilingov). Vožnja z vlakom na Dunaj in nazaj (ali polet) stane dodatnih 500 šil. Potovanje spremlja prof. Jože Wakounig, v Grčiji pa bo vodila rojakinja Tita Artemis Kovač.
Prijave na Dom v Tinjah najkasneje do 20. decembra!
SLOVENIJA-AVSTRIJA
Novosti v zakonu o tujcih
Varnostna direkcija za Koroško sporoča, da bo v Avstriji s 1. januarjem v veljavi nov zakon o tujcih, po katerem si bodo morali dijaki in študentje iz Slovenije za čas šolanja oziroma študija v Avstriji pridobiti »bivalno dovoljnenje«. Zanj je treba prvič zaprositi pri avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani. Bivalna dovoljenja bodo izdale pristojne oblasti za tujce v kraju šolanja oz. študija, prvič pa bo treba po vinjeto v avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljano.
Krščanska kulturna zveza vabi na izlet v Ljubljano z ogledom gledališke predstave »Tri visoke ženske« v ponedeljek, 8. decembra '97. Cena: 250.- šil. (avtobus in predstava), 350,- šil. (avtobus, večerja in predstava) Informacije in prijave: KKZ, 10. Oktoberstr. 25/IM, Celovec, tel. 0463/516243
KOROŠKO PRVENSTVO v kik boksu
v soboto
6. decembra 97, ob 13.30
ob 17. uri finalne tekme
ob 18. uri dvoboj Koroška - Zgornja Avstrija
V športni dvorani Mladinskega doma v Celovcu Vabljeni!
ŠE DANES:
FILMSKE DNEVE V CELOVCU so pripravili skupno s Kino-ateljejem iz stare Gorice celovška univerza, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.
Četrtek, 4. decembra, na univerzi:
ob 10. uri okrogla miza »Novi slovenski film«, vodita Horst Ogris in Aleš Doktrič, sod. avtorji predstavljenih filmov; ob 15. uri »Vrtoglavi ptič«, »Ameriški sen«, »Bravo-Laibach«, »Bo bilo« (Andrina Mračnikar), »Parabola«.
Celovečerna v Volkskinu: ob 19. uri »Outsider«
ob 21. uri »Felix«.
Franc Opetnik iz Konovec — 40. rojstni dan; Štefka Apovnik iz Borovij - rojstni dan; Frida Flödl iz Črgovič - rojstni dan; Franc Hafner iz Večne vasi -rojstni dan; Štefka Kert z Letine - rojstni dan; Štefka Visočnik iz Nonče vasi - rojstni dan; Marija Kuhar iz Črgovič - rojstni dan; Pavla Kulterer iz Ra-kol - osebni praznik; Barbara
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 4. 12.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 5. 12.
18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 6. 12.
6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 7. 12.
6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten 18.00 Glasbena oddaja
PONEDELJEK, 8. 12.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. H. Rosenzopf) 18.00 Praznična (P. Zunder) TOREK, 9. 12.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 10. 12.
18.10 Glasbena mavrica 21.04 Primorski obzornik
PRAZNUJEJO
Matic iz Srej pri Škocijanu -88. rojstni dan; Katarina Berchtold iz Črgovič - 67. rojstni dan; Breti Kučnik z Obir-skega - 52. rojstni dan; Mihi Amruš iz Šentjakoba - osebni praznik; Peter Kuchar ml. iz Železne Kaple - 40. rojstni dan; Marija Blažej iz Zalibič pri Šmihelu -21. rojstni dan; Neži
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 7. 12.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 8. 12.
2.00	ORF 2 (Ponovitev)
15.55 TV SL01 (Ponovitev)
I »Na poti skozi čas!« Škofiče z okolico 90 let
I Pisatelju Florijanu Lipušu v čast in zadoščenje: prva izdaja celotnega dosedanjega opusa in strokovni simpozij o njegovem ustvarjanju v celovški hiši literature
I Poklican in izbran: skladatelj Hugo Wolf
Prutej iz Celovca - 60. rojstni dan; Jelica Fugger iz Šentpetra pri Šentjakobu - 45. rojstni dan; Kristina Stropnik iz Pliberka-rojstni dan; Milan Küpper z Gorij nad Vrbo - rojstni dan; mag. Roman Verdel iz Borovelj - rojstni dan; Danilo Küpper v Pod Rejtrah - rojstni dan; Hanzi Kežar ml. s Horc - rojstni dan. Iskreno čestitamo!
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE................Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32)...............šport, oglasi
Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba
Tajništvo..................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba............Milka Kokot (-40)
Prireditve..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
--------------------VSI--------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
GLEDALIŠČE
Deseti Čufarjevi dnevi na Jesenicah
Letošnji Čufarjevi nagrajenci: (z leve) Andrej Malenšek, Ivan Tušar in Jože Fabjan	Foto: l. k.
^SLAVNOSTNIM nagovo-3rom pisatelja in poslanca Državnega zbora Republike Slovenije Toneta Partljiča in s premierno uprizoritvijo Partljičeve komedije »Gospa poslančeva« v režiji Alenke Bole-Vrabec so se 14. novembra v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah začeli 10. jubilejni Čufarjevi dnevi in so trajali vse do 22. novembra. Že deseto leto se na Jesenicah srečujejo ameterski gledališki ustvarjalci in ljubitelji gledališke besede iz vse Slovenije. V tem obdobju so se jim pridružili tudi sosedje onkraj meje - Slovenci iz av'
strijske Koroške. Zdaj že tradicionalni lutkarski dan s slovenskimi lutkarji in z gosti iz Avstrije in Italije daje Čufarjevim dnevom dodaten čar. Čufarjevi dnevi so dobili ime po jeseniškem rojaku, pisatelju, pesniku in dramatiku Tonetu Čufarju. Njegovo literarno delo predstavlja našo preteklost, vendar ta ni tako daleč, da njftj spomin ne bi segel v današnji čas.
V okviru prireditve, s katero so proslavili tudi sto let gledališke dejavnosti na Jesenicah, so se poleg Gledališča Tone Čufar z Jesenic (vključno z gojenci njegove gledališke šole in
otroške skupine) občinstvu predstavila naslednja nepoklicna gledališča in skupine: Gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z »Lepo čevljarko«, Gledališče Bohinjske Bistrice z »Jest idiot«, ZKO-Center kulturnih dejavnosti Kranj z »Vilinček z lune«, Loški oder Škofja Loka z »Naši trije angeli«, Šentjakobsko gledališče Ljubljana z Linhartovo igro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Gledališče sklepih in slabovidnih Nasmeh z igro »Dan oddiha« in KUD Zarja Trnovlje pri Celju z Nušičevo »Gospo ministrico«. 20. novembra so bila v okviru posebnega lutkovnega dne tudi štiri lutkovna gostovanja, 22. novembra pa je bila v Kosovi graščini okrogla miza o ljubiteljskem gledališču na poti v novo tisočletje, ki jo je vodila direktorica jeseniškega gledališča in igralka Alenka Bole Vrabec. 10. Čufarjevi dnevi so se zaključili s podelitvijo občinskih priznanj za kulturo. Plaketo občine Jesenice za področje kulture sta prejela Jože Fabjan in Ivan Tušar, diplomo občine Jesenice za področje kulture pa je dobil Andrej Malenšek. Letošnje Čufarjeve dneve pa je v zaokroženo celoto sklenila Nušičeva »Gospa ministrica« z igralci KUD Zarja Trnovlje pri Celju.
L. Kerštan
6 X ÖSTERREICH
Ceija Stojka pri Joklnu
Pri Joklnu je bilo prejšnji teden branje iz del romske pisateljice Ceije Stojke, ki je kot dvanajstletna deklica preživela holocaust Auschwitza in ki danes opravlja osveščevalno delo v smislu humanistične družbe. Njena izpoved o trpljenju, pa tudi o veri v človeka, je pretresljiva, pa vendar: Ceija (beri Čeja) Stojka izžareva neverjeten optimizem, njene slike, ki so na ogled v zgornjih prostorih Pri Joklnu, prenašajo ta optimizem na opazovalca. Slike so polne nostalgije po nekdanjem svobodnem načinu življenja Romov, ki je bilo sicer revno, a polno topline in domačnosti.
Z nasmehom je dejala: »Romi smo si ohranili nekaj skrivnosti samo zase, to pa zato, da lahko preživimo.«
JNjena snaha je brala iz njene knjige, ki jo je napisala o
trpljenju v Auschvvitzu, potem pa je sledil koncert romskih pesmi. Slike Ceije Stojke so tudi naprodaj, informacije pa dobite pri kulturnem društvu ' Pri Joklnu.	S. W.
Ceija Stojka s svojo snaho
Foto: SV
IZ ZENSKEGA VIDIKA
Dr. Štefka Vavti
g^BČUTEK strahu zagoto-VFvo prav dobro poznate. Od našega zgodnjega otroštva so nas namreč spremljale življenjske situacije, ki so nas ustrahovale, naloge, ki so v nas zbujale občutek strahu in nemoči. Strah pred porazom, strah pred šolsko nalogo, pred (prvim) javnim nastopom -da jih omenim samo nekaj.
Vsem tem situacijam je skupno, da nam zapirajo sapo, da nas ne pustijo mimo dihati... Skrčimo se in včasih nam celo od samega strahu zmanjka glasu, tako da ne spravimo iz sebe besede ali celega stavka. Ta fenomen prav dobro poznajo šolarji, ki so se sicer doma pripravili za izpit, a jim kar naenkrat ne pade na misel beseda ali stavek, ki bi ga morali povedati.
Dejstvo je, da je - kot to velja za v.se druge občutke! -občutek strahu nekaj stalno (latentno) prisotnega v našem življenju. Tudi če smcf se naučile vrsto strategij, kako živeti s tem velikokrat nezaželenim občutkom, pa nas le vedno znova ujame, nas preseneti v novih, še neznanih situacijah, v življenjskih okoliščinah, o katerih še ne vemo, ali jih bomo zmogle ali ne. Včasih se poraja neke vrste panika ravno na življenjskih prelomnicah, za katere še nismo našle ustrezne poti in rešitve.
Za vse Iß primere je na (knjižnem) trgu vrsta pri-poročnikov in knjig, ki nam dajejo napotke in nasvete,
kako ravnati v takih situacijah, ki nam povzročajo strah, ali pa kako sodelovati s tem nadvse človeškim občutkom.
Kaj torej storiti, če se nenadoma znajdemo v situaciji, ko nam od strahu zledeni v žilah kri? Mislim, da se prav ženske lahko kar hitro znajdejo v kakšni takšni situaciji: kadar pozno ponoči gredo skozi mesto same domov - saj se veliko bere o napadih, možnih posilstvih ipd. Prav zato je tem bolj pomembno, da razvijemo in si najdemo strategije, ki nam bodo v nevarnih situacijah pomagale. Ali veste, kje se pri vas zbere vsa energija, ko ste se ustrašile? V želodcu? Pri srcu? Je najbolj prizadet vaš glas? Seksualna- in psihoterapevtka Rotraud Perner
Premagajmo svoj strah!
ima za situacije, ki nam povzročajo strah, pri roki več nasvetov: Če se počutite majhne in potrebne zaščite, vam bo na primer lahko v pomoč, če si v mislih predstavljate človeka ali pa žival (na primer psa!), ki vam pomaga in vas ščiti. Ta »pomočnik v fantaziji« ima prednost, da lahko občutek agresije izživlja. To pa si same velikokrat prepovemo, ker se tako ne spodobi! Namesto da bi napadalca ugriznile, ga opraskale, glasno zakričale, brcale in teple okoli sebe, smo raje tihe in onemimo od strahu - kakor da bi se soočale s kakšno kačo. S pomočjo naše fantazije pa bomo lahko razvile strategije in našle več možnosti ravnanja, s kate-rim(i) se bomo navsezadnje lahko otresle napadalcev.
KULTURA
Priznavalna nagrada za UNIKUM
Kulturno društvo UNIKUM, ki ima svoj sedež na celovški univerzi, je prejel pospeševalno nagrado 1997 Urada zveznega kanclerja »za izredne dosežke na področju regionalnega kulturnega dela ter posredovanja umetnosti in kulture«. Nagrado (v višini 150.000 šilingov) so letos podelili prvič.
Državni sekretar za kulturo dr. Peter Wittmann je ob podelitvi rekel. »S kontinuiranim in visoko kvalificiranim kulturnim delom tekom enajstih let je
društvo prepričalo tudi širšo zainteresirano publiko, posebej še s projektom »An der Grenze des Erlaubten - Kunst und Zensur in Österreich«. Zato z veseljem soglašam s predlogom, da se društvu podeli nagrada.«
»An der Grenze des Erlaubten« (koncept Gerhard Pilgram) je potujoča razstava na temo cenzura v umetnosti v drugi republiki. Razstavo si bo mogoče ogledati tudi v Salzburgu in na Dunaju, katalog pa lahko naročite tudi po telefonu 0463/262621.
PLANINSTVO
Ekspedicija v Himalaji - popravek in pojasnilo
Po Dnevniku smo v Slovenskem vestniku 20. novembra povzeli poročilo, da so vrh 7855 m visokega Nuptseja (prvenstvena smer) osvojili štirje slovenski alpinisti v družbi z Mehičani. Ta vest je bila preuranjena in zmotna.
Res je, da sta vrh osvojila samo Tomaž Humar in Janez Jeglič. Slednji je na vrhu iz
neznanega vzroka, po vsej verjetnosti pa zaradi sunka vetra, omahnil v globino. Koje kratko za njim priplezal na vrh Humar, je tam našel samo Jegličev nahrbtnik. Humar se je nato sam pod najtežjjimi pogoji brez pijače in hrane vrnil v bazno taborišče.
Še preden se'je zgodila ta tragična nesreča, je trojica Jeg-
lič, Humar in Mehičan preplezala še prvenstveno smer v vzhodnem Lobutseju (6119 m). Res pa je tudi, da so se Humar, Berčič, Kovač, dr. Kokalj in Jeglič v ledenem mrazu po klasični smeri povzpeli na Pumori (7165 m), kar je bilo po vsej verjetnosti vzrok napačnega Dnevnikovega poročanja, kakor da bi bilo šlo za Nuptse. Š. L.
BLEŠČEČA - OBVESTILA
I Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči je odprta vsako nedeljo in ob praznikih.
I Planince obveščamo, da je koča za Silvestra zasedena s tržaškimi planinci.
I Skupine, ki bi rade obiskale kočo, naj to pravočasno (vsaj 14 dni prej) javijo gospodarju koče Tomažu Miklu, tel. 04253/8181. Pri njem boste izvedeli, kakšna je situacija glede obiska koče.
I Vrelec pri Solnicah na Bleščeči je še vedno suh, zapadlo pa je toliko snega, da ni več problema z vodo.
Slovensko planinsko društvo
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
ODBOJKA-CEV POKAL
Na turnirju v Sofiji Aich/Dob dobil en niz!
Ekipa po pristanku na sofijskem letališču	Foto:sv
^■POMEMBNO zmago v ^9 torbi proti Gleisdorfu (3:1) so se odbojkarji SK Aich/Dob pretekli četrtek zjutraj podali na pot na Dunaj, od koder so poleteli z letalom v Sofijo.
Zjutraj ob pol osmih, bil je meglen in vlažen dan, so se zbrali pred požarno brambo v Dobu dobro razpoloženi igralci Bojan, Ožbej, Tejo, Jožef, Peter, Marko (sotrener), predsednik Gerhard Matschek, blagajnik Christian »Kiko« Matschek, trener Bojan Ivartnik, zvesti navijači Fridl, Robert, Stefan in novinar Ernst Karl. Pogovor je tekel o pomembni zmagi nad Gleisdorfom in o nadaljnjem razpletu prvenstva. Nekaj čez osem je bilo tako daleč, prtljaga je bila naložena in popotniki so se podali s tremi avtomobili na dunajsko letališče. Med potjo so v Gradcu pristopili še štajerski igralci Christian, Helmut in Robert. Po kratki pavzi na avtocesti so opoldne prispeli na dunajsko letališče Schwechat. V veliki hali je med skupino stopil po slučajnem naključju nekdanji zvezni kancler Franz Vranitzky, katerega je pozdravil na-
Slovenski atletski klub (SAK) ima novega predsednika. Novinar in dosedanji menedžer kluba Jurij Perč (37) je na rednem občnem zboru nasledil dosedanjega predsednika dr. Rolanda Grilca. V predstojništvo kluba pa so bili izvoljeni še naslednji odborniki: dr. Ivan Ramšak, Silvo Kumer, mag. Stanko Gregorič, mag. Lovrenc Kreutz, Milan Blažej, Mirko Isopp, Lojze Lach, Karl Kul-mesch in dr. Roland Grilc.
Občni zbor je potekal v znamenju vzpona članskega moštva SAK v 2. najvišjo avstrijsko nogometno ligo (1995/96) in padca v regionalno ligo, izrednih uspehov na področju naraščaja (SAK je s 14 ekipami s skoraj 200 igralci najmočnejši klub na Koroškem). Žal klub bremenijo hude finančne stiske, v katere je zabredel predvsem v zadnjih dveh letih. Vzroki za
smejani »Kiko« Matschek. Le ta je klubu v kratkem razgovoru zaželel dober uspeh in vse najboljše na turnirju v Sofiji in se poslovil, ker je odpotoval v neko tujo državo.
Čakanje
Vsi skupaj smo bili malo nervozni, kajti nihče ni vedel, kaj nas čaka, kako bo s poletom, kako bo v Sofiji ... Ožbej in Marko pa sta z mešanimi občutki nestrpno čakala na njun prvi dvig v zrak. Po formalnih opravkih in raznih kontrolah smo vstopili v jeklenega ptiča, v starejšo, vendar dobro ohranjeno letalo tipa MD 80, ki nudi prostor 120 potnikom. Po startu in mirnem poletu, ki je trajal nekaj več kot uro preko Budimpešte, Beograda in Niša, smo ob 16.30 mehko pristali v glavnem mestu Bolgarije, Sofiji, ki danes šteje nad milijon prebivalcev.
Sofija -
propadajoča metropola
Po pristanku so nas že čakali in pozdravili organizatorji in predstavniki turnirja kluba Sla-vija Sofija in nas z busom pripeljali skozi tipične mestne
finančno krizo pa so med drugim manjkajoči sponzorji in močen upad finančne pomoči iz Slovenije in tudi s strani sosveta za koroške Slovence, je bilo poudarjeno na občnem zboru.
Novi predsednik Jurij Perč je kot najbolj nujen ukrep napovedal hitro sanacijo financ, »če bo potrebno tudi z bolečimi ukrepi pri članskem moštvu, kajti bodočnost kluba je vsekakor naraščaj, iz katerega naj bi se v štirih, petih letih napajal novi SAK.«
Občnega zbora so se udeležili tudi številni častni gostje, med njimi podpredsednik SSZ Danilo Prušnik, podpredsednica ZSO Sonja Wakounig, konzul RS mag. Anton Novak, ter dipl. trg. Joža Habernik, dir. Zveze-Bank, glavnega sponzorja kluba.
I.L.
okraje s številnimi visokimi stanovanjski bloki v klubski hotel Slavije, ki se nahaja približno 10 km izven centra balkanske metropole. Žal smo morali vsi ugotoviti, da se celoten športni kompleks (dvorana za odbojko, košarko, s tenis igrišči in stadion nogometnega kluba Slavije) nahaja v zelo zanemarjenem stanju. V zadnjih dvajsetih letih ali celo več nihče ni opravil potrebnih sanacijskih del na objektih. Vse nezadržno propada, ker enostavno ni denarja. Po namestitvi v sedemnadstropnem hotelu s skromno, vendar solidno opremo je bil še isti večer trening.
Izredno močne ekipe
Moštvo Aich/Dob, ki je neobremenjeno potovalo na turnir v Sofijo, je moralo že v petek ob 17. uri popoldne igrati proti favoritu tega turnirja, Slaviji, ki je bila ustanovljena že leta 1913. Dobljani, še utrujeni od naporne tekme proti Gleisdorfu
^^o devetih kolih zasedajo Wl namiznoteniški igralci iz Sel, ki letos tekmujejo v L razredu vzhod, izvrstno drugo mesto. Ekipa v postavi Tone Novak, Mirko Oraže in Marti Uschnig je doslej izgubila šele eno tekmo in to proti najslabšemu moštvu TTC Gurnitz, ker seje Novak poškodoval, s 4:6. Selani so premagali GSC Liebenfels z 9:1, BSK Kelag, SCA Šentvid in VST Velikovec A pa s 6:4. Nato so dvakrat remizirali s 5:5 proti VST Velikovec B in WSG Brückl, ki šteje v najožji krog favoritov za prvo mesto. Predzadnjo tekmo pa so Selani igrali proti Labotu in ga visoko premagali s 7:3. Zadnjo tekmo pretekli petek roti četrtemu na lestvici DSG entvid so zaključili neodločeno s 5:5. Točkovali so Novak (3), Oraže in Uschnig vsak po eno točko.
in dolgega potovanja, so prva dva niza proti tej profesionalni ekipi, ki šteje v evropski vrh gladko izgubili s 5:15 in 3:15. V tretjem nizu pa so se varovanci trenerja Bobija Ivartnika le opogumili in zaigrali nekompromisno in celo šli v vodstvo s 6:4! Slavija z nad dva metra visokim 20-letnim igralcem Chri-stom Madevem je postala za nekaj minut zelo nervozna. Po izredno napetih akcijah in lepi odbojki je močnejša Slavija dobila niz s 15:10. To tekmo je neposredno prenašala Bolgarska televizija! Fridl, Robert, »Kiko«, Stefan in naši dve simpatični bolgarski spremljevalki Ani in Diana so skozi vso tekmo navijali in spodbujali Dob-ljane in bili po tekmi ob »dober glas«. V soboto je bil nasprotnik klub Ribnica iz Kraljeva, ki je v Jugoslaviji trenutno drugi na lestvici. Gostje iz Srbije so Dobljane prepričljivo premagali po enourni tekmi s 3:0 (-2/-7/-4). V nedeljo ob 12. uri sta
DSG Sele s petimi zmagami, tremi remiji in enim porazom ter s 13 točkami zasedajo za visokim favoritom KAC, ki še ni izgubil nobene tekme, senzacionalno drugo mesto.
Deželno prvenstvo DSG in Union v Šentvidu
Tega prvenstva sta se v skupini šolarji-začetniki posamezno udeležila Martin Oraže in Stefan Willmann. Igral je vsak proti vsakemu. Senzacionalno v dobri formi je bil tokrat Martin Oraže, ki je vse tekme zmagal in je v svoji skupini postal koroški škofijski prvak. To je bil doslej največji uspeh za mladega športnika.
Pri odraslih pa je na tem prvenstvu DSG Sele zastopal Mirko Oraže. V skupini seniorjev je v tretjem kolu podlegel zmagovalcu Mlekuschu iz Vrbe in tako dosegel 5. mesto. M. O.
se pomerili Strumica iz Makedonije in Dob, obe moštvi še brez zmage. Dobljani so že nekoliko sanjali o zmagi, kajti moštvo iz Strumice je gladko podleglo Ribnici in Slaviji. Z glasno podporo svojih malošte-
PRVENSTVENI DERBI
Hypo VBK -SK Dob
v soboto ob 15. uri
v športni dvorani v Šentpetru
Navijači vabljeni!
vilnih navijačev so šli zasluženo v vodstvo s 6:2! Žal pa so po nepotrebnih napakah, kijih pač naredi amatersko moštvo v polju in bloku, niz dobili Stru-mičani tesno s 15:13. Drugi niz so dobili Dobljani s 15: l L Vse je bilo še odprto. V tretjem in že odločilnem nizu so spet točkovali Strumičani 15:11, Dob pa je bil v zaostanku že z 2:10. V četrtem nizu so že nekoliko izčrpani Dobljani zbrali vse moči in celo šli v vodstvo z 2:0! Žal pa niso zdržali tempa in pritiska nasprotnika. Končni rezultat se je glasil 3: l za Makedonce, tekma pa je trajala več kot dve uri in je bila najdaljša od vseh tekem.
L Slavija Sofija, ki ni izgubila seta, 2. Ribnica Kraljevo, 3. Strumica, 4. SK Dob.
Bojan Ivartnik: »Od štirih ekip smo bili mi edina amaterska ekipa. Igrali smo po naših sposobnostih in sem zadovoljen. Za nas je bil to velik dogodek, da vidimo, kako se drugje dela, kakšen je pristop do tega športa. Zadnji dan smo dobro igrali, pokazala pa seje utrujenost. Te tekme so bile dober trening za nadaljnji boj v prvenstvu. Z veseljem se vračamo domov.«
Marko Trampusch:« Ekipo sem spemljal kot sotrener, tekme so bile napete. Moštvo seje dobro izkazalo in upam, da se bo ekipa le kvalificirala za play-off tekmovanje. Znamenitosti mesta Sofije so mi bile všeč in pa tudi gostoljubnost.«
Christian Matschek:« Nastop Dobljanov je bil tak kot smo pričakovali. Slavija in Kraljevo sta bila za dVa razreda boljša. To seje videlo v igri.«
Bojan Mlakar:« Turnir je bil za nas dobra šola.« M. Š.
KOŠARKA JUNIORJI
SUK - Koš	62:64
Koš - Piraten	69:80
MLADINCI
Koš - WSG 80:53
Dobljani (v svetlih dresih) so se dostojno izkazali proti zmagovalcu Slaviji	Foto: sv
SAK	NAMIZNI TENIS
Juri] Perč novi predsednik	DSG Sele na drugem mestu