Ezdajalca domovine. Povest. Spisal Vaclav Kredba. Poslovenil in za slovensko ljudstvo priredil H. Podkrajšek. V Ljubljani. Založil in izdal Taziez; G-ioaatini. 1889 . Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Dolje, Vas Dolje šteje 30 hiš. Ime je dobila brž ko ne od tod, ker se razprostira v dolini, katera se vleče dve uri daleč od zahoda proti vzhodu. Proti severu meji dolino strma z jelovino poraščena Greda. Najvišji vrh tega pogorja, po imeni Srobotnik, je z jarki raz¬ trgana gora, obraščena z jelovino in listnatim drevjem. Na južnej strani se razprostira vzvi¬ šena ravan, ki se polagoma spušča proti Dolji. Od zahoda teče v vas potok; gosto vrbovje raste ob njegovih bregovih. V sredi vasi se zavije proti severu ter teče tako do pod Sre¬ botnika, kjer se izliva v drug potok, kateri se vije ob vznožji tega hriba. Ta potok se izliva pol ure hoda pod Doljem v ribnjak Kolmež. Ob robu tega ribnjaka raste vodna rastlina kolmež, in zato ga ljudstvo tako imenuje. Skozi Dolje pelje lepa cesta. Zgradili so jo bistriški graščaki zato, "da imajo lepo pot med svojimi pristavami. Doljani pa ne ho- 1* 4 dijo in se ne vozijo zastonj po njej, kajti tudi oni jo morajo nasipatL- Doljani so premožni ljudje. Tam je pet¬ najst velikih in sedem malih posestnikov ter pet kočarjev. Pastirjeva in kovačeva koča ste srenjska last in ju ima kovač v najemu. Pod številko 30 je šola; ondu se poučuje vsa vaška mladež v jednej sobi. — Cerkve v Dolji ni; Doljani hodijo k službi božji v Branik; tam tudi mrliče pokopavajo. Sredi Dolja stoji na vzvišenem prostoru kapelica z malim zvonikom, raz kateri zvoni «Zdravo Marijo* in zapoje mrtvaški zvon. Pri vsakej hiši je vrt, tu večji, tam manjši. Kočarji imajo le majhne vrte; vendar pa ima vsak nekaj polja, ki je njegova last, ali pa je ima v najemu. V vasi je tudi nekaj gostaških rodbin, ki stanujejo pri posestnikih. Če tudi ti ljudje nimajo nikakeršnega posestva, zaradi tega vendar niso žalostni, kakor tudi niso žalostni kočarji, da niso posestniki, in ti zopet, da niso graščaki ali kaj tacega. — In čemu naj bi bili žalostni? Tudi po mestih žive go¬ spodje, ki nimajo svojih hiš ter si morajo zato stanovanja najemati, in vendar stopajo ponosno. Zakaj naj bi se torej ravno vaški gostač žalostil zaradi tega, ker nima lastne hiše! — Niti ne misli na to, kajti ves dan je pri delu in to ga bodri. On dela pri kmetu ali pa v grajskih pristavah. Premožen kmet rad privošči svojemu gostaču gredico, kjer si nasadi krompirja. Pa tudi pri grajščaku se takemu dninarju ne godi slabo. Graščina ne pobere ob času žetve zadnje bilke raz njivo; kar grablje ne dosežejo, ostane dni¬ narju. Otroci se razgube po strnišči ter po¬ birajo klasje in je vežejo v snope. Tako je tudi dninar deležen božjega blagoslova; tudi njega doleti božja radodarna roka. -—- Zato pa Doljani ne poznajo niti lakote niti po¬ manjkanja. Dninar se giblje vedno le v naravi, v katerej se je utrdil, živi zmerno ter je vedno čil do visoke starosti. Ako ga Bog obišče s kako boleznijo, skrbi zanj cela vas; vsak mu rad prinese, kar more, in svetuje kakor ve. Kadar pa umre, spremi ga cela vas kakor posestnika. Sploh pa umrje v Dolji malo ljudi, ki bi svojim otrokom ničesa ne zapustili; na¬ sprotno pa si je že marsikdo opomogel, da si je kupil hišico in nekaj zemljišča. Obrtnikov v Dolji ni dosti. Omenili smo že vaškega kovača, in temu naj zdaj dosta¬ vimo še krojača in čevljarja, katera naprav¬ ljata vaščanom potrebno oblačilo in obuvalo. Mesarja Doljani nimajo, kajti mesa ne jedb drugače kakor ob cerkvenem žegnanji ali na 6 ženitovanjih in ob drugih slovesnostih; takrat pa ga kupijo v Braniku. Zato pa po zimi mesa preostaje. Kmetje koljejo pitane pre- šiče, v boljših hišah zakoljejo celo kako go¬ ved in potem posuše meso, da je imajo ob času košnje in žetve. Tudi gostilno imajo v Dolji, toda toči se tam le ob nedeljah, ker čez teden nikdo ne pije. In da bi se tudi komu zljubilo polič vina, ga ne dobi, ker bi se krčmarju, vestnemu kmetovalcu, škoda zdelo časa, gostom med tednom streči; go¬ stilna mu je le postranska obrt. Ko bi ne bilo cerkvenega žegnanja, ženitovanj in pred- pusta, ko mladina rada poskoči, ne trebalo bi v Dolji gostilne. Toda ta gostilna stoji že od nekdaj, in zato se zbirajo ondu ob nedeljah popoludne vaščani, da se pomenijo o gospodarstvu in sploh o lem, kar je no¬ vega po svetu. Po zimi sede v hiši, po letu pa na dvorišči v senci košate lipe. Ivan Čelešnik. Dolje sedaj poznamo. Oglejmo si še malo nekatere hiše. Na zgornjem koncu vasi, ravno poleg gostilne, stoji lepa hiša z vrtom. Iz pred- durja te hiše se pride na obzidano dvorišče, iz dvorišča pa na vrt. Stopimo v hišo! Na 7 levo je soba z dvema oknoma na cesto, a z jednim na dvorišče in na vrt. Na desno je izba z malim okencem; za izbo pa hlev, v katerem stoji lepa, dobro rejena krava. Za hlevom stoji mali skedenj. V sobi nabija čevljarski mojster kopita. Enajstleten deček pride ravno iz šole, stopi v sobo in pozdravi očeta: «Dober dan !» — Čevljar, sedeč na svojem stolu, se zgane, kakor bi ga nekaj pičilo. Mesto da bi dečku odzdravil, ga zavrne rekoč: «Pepe, ali si ne moreš zapomniti, da reci ,guten tok? 1 Koliko¬ krat sem ti že to povedal.* «Oče, v šoli ne govorimo nemški,» od¬ govori deček; «vsi otroci pozdravljajo slo¬ venski in zato pozabim vselej nemški po¬ zdravljati.» «Jenjaj mi vendar s tvojo nemščino, Ivan, ne muči dečka,* reče žena, ki je v hiši šivala. «Tega ti ne umeš, Barba,* odgovori moj¬ ster. «Jaz vem, kako dobro je, da zna člo¬ vek nemški. Da bi bil znal nemški, ko sem prišel k ,militer‘, bil bi danes lahko kaj dru- zega. Koliko časa je trebalo, da sem si pri¬ svojil nekaj nemških besed! Ko sem pa znal nemški, postal sem takoj ,frajtar‘ in kmalo na to ,koprol‘. Kako bi bil ,avanziral‘, da bi bil takoj nemški znal. Zato hočem, da se uči naš Pepe nemški, inače ne bo iz njega nič.* 8 «Saj ni taka sila, > odvrne žena. «Kaj pa še hočeš? Lepo hišico imaš, sveta za dva mernika posetve, obrt, mene in Pepeta. Vse to po mojem mnenji ni nikakoršna nesreča. — Kako vesel bi bil sosed Anžin, ko bi mu bila sreča tako mila kakor tebi; toda on re¬ vež mora na tujem živeti in vender ne go¬ drnja. Tudi naših kmetov ne zna nihče nem¬ ški, in vender žive vsi dobro.» «Povem ti, Barba, ti si pridna gospodinja, toda o teh rečeh ne umeješ nič, ker v svojem življenji nisi prišla dalje, kakor do domačega plotu. A jaz, ki sem obhodil ves svet, vem, kaj se po svetu godi. Zato hočem, da se Pepe uči nemški.» «Lačen sem, mati,* reče deček, «prosim kruha . » «Idi z menoj, Pepček moj! Kmalo bi bili zaradi očetove nemščine pozabili na tvoj lačni želodec,* reče žena, prime dečka za roko in ga pelje v izbo, kjer mu odreže kos belega, kruha. — «Sedaj pa pojdi pogledat, kaj počno naše gosi, a jaz grem v hlev, da kravi po¬ ložim klaje.* S temi besedami odide. Mož je med tem ostal pri svojem delu; njegove roke so pač opravljale posel, a duh njegov je bil razburjen. Po glavi mu je šu¬ melo, kakor bi čebele rojile. Hipoma zgrabi namočen podplat ter ga začne z vso močjo 'V 9 nabijati, kakor bi hotel reči: Pokazal vam bom, kdo je Ivan Čelešnik. Ivan Čelešnik je bil mož kakih 40 let. Njegova postava, njegova hoja, vse je ka¬ zalo, da je bil dolgo časa vojak. Vedno je bil čedno napravljen in lepo počesan. Nikdar ni stopil čez prag svoje hiše raztrgan ali zamazan. Čelešnik je pa dobro vedel, da je ljudem to všeč. Ker je bil nekdaj korporal, stopal je jako ponosno, in tega pri vaških čevljarjih ne opazujemo povsod. — Čelešnik je mislil v istini, da mu v vsej vasi ni para; štel se je naobraženim, a vsi drugi so mu bili «neumni Doljani», kakor se je nekoč iz¬ razil. Toda nevednost in prevzetnost ste se¬ stri, pravi pregovor, in Čelešnik je pokazal, da je to res. Sam ni imel niti pojma o iz¬ obraženosti; pri njem je bilo znamenje iz¬ obraženosti znanje nemškega jezika. Kdor je znal nemški, bil mu je izobražen človek, kdor ni znal nemški, bil mu je nevednež, če tudi je bil dober in pameten človek. Vsaka slo¬ venska knjiga mu je bila neumost, a vse, kar je bilo nemško, je bilo lepo in vzvišeno, če tudi ni umel niti nemške niti slovenske knjige. — Svojo domišljevano izobraženost je kazal na dva načina. Kadar se ..mu je nudila pri¬ lika za nemški pogovor, to je, kadar je prišel v dotiko s človekom, ki je umel nemški, takoj 10 je začel nemški govoriti; govoril pa je tem raje, čim več je bilo poslušalcev, ki niso umeli nemški. V duhu se je veselil, češ, da ga vsi občudujejo in se jeze, ker ne vedo, o čem govori. Toda njegova nemščina je bila grozovita; človeku, ki je znal dobro nemški in je moral poslušati Čelešnikovo nemščino, se je zdelo, da posluša voz, ki drdra po na- sutej cesti. Zato se je vsak bal njega in nje¬ gove nemščine. Še veliko slabše pa je go¬ voril slovenski, kajti vedno je vpletaval nem¬ ške besede in reke, a to le zato, da je po¬ kazal, kako zna nemški. Mislil je, da je tako govorjenje Bog zna kako lepo, a v resnici je bilo prav grdo in je spričavalo njegovo ne¬ vednost. V Dolji in po okolici so se ljudje že pri¬ vadili tej Čelešnikovi nespodobnosti in zato ga niso nič bolj čislali, kakor vsacega pre- napeteža; šaljivci pa, kakeršnih se v nobenej vasi ne manjka, vganjali so čestokrat z njim' burke. Sploh je bil Čelešnik pameten človek; ljudje so ga zaničevali le zaradi tega, ker je mislil, da je boljši mimo drugih, ker zna nekaj nemških besedij. Ker je bil sicer pošten mož, imel je v Dolji dosti opravila; poprav¬ ljal je stara obuvala in izdeloval nove črevlje. Doljani niso hoteli časa tratiti s tem, da bi hodili k drugemu čevljarju v bližnjo vas. Če- 11 lešnik je naredil obuvalo trdno, če tudi ne posebno lepo, kajti pri vojakih je svoje roko¬ delstvo popolnoma zanemaril in vsled tega tudi veliko pozabil. Pozneje pa se ni naučil nič novega in zato je delal vse, kakor pra¬ vimo, na jedno kopito. Hišico je podedoval Čelešnik po svojem očetu; ker je bil, kakor smo že omenili, mož lepe postave, oženil se je lahko pri Barbi Hudnikovi, če tudi je bila hči večjega po¬ sestnika in je imela 500 goldinarjev dote. Barba je bila dobra žena, umna in delavna gospodinja. V obče se je Čelešnikovej dru¬ žini prav dobro godilo. Bilo je poletno jutro. Ker je bila nedelja, hiteli so Doljani s svojimi družinami k prvi maši v Branik. Iz zgornjega vaškega konca pelje pot v Branik mimo čevljarjevega doma. Navadno se ni nihče oziral po tej hiši, a ta dan se je ustavil vsak, kdor je šel mimo, ter pogledal na hišno pročelje. Nekateri so se čudili, drugi zopet so se., smejali, še drugi majali z glavami. Ker pa ni bilo časa obo¬ tavljati se, da ne zamude maše, šli so hilro 12 dalje. Zato pa so imeli vso pot dovolj pri¬ povedovati o tem čudnem možu. Kmalu se je zvedelo po vsej okolici, da ima čevljar nekaj novega na svojej hiši. Vaški otroci, hlapci in dekle, s kratka, vse je vrelo skupaj. Dobrinova Anica je nesla koš detelje v hlev, ko zasliši vrišč pred čev¬ ljarjevo hišo. Hitro jo zmeče v jasli in teče na cesto. Ob tistem času je Dolinarjev France konje štrigljal; kar ga pokliče Kopačev Janez, da naj gre čevljarjevo hišo gledat. Celo stara Veronika, ki je že davno izročila svoje po¬ sestvo sinu, in je že tako oslabela, da ni mogla več v cerkev, je prišla, da nasiti svojo radovednost. V kratkem času je nastala pred čevljarjevim stanovanjem prava gnječa malih in velikih gledalcev. Kaj je bilo videti na čevljarjevi hiši? Kaj je nakopičilo toliko radovednega občinstva? Nad oknom Čelešnikove delalnice je visela deska z napisom: «Johann Tschelleschnigg Schuhmachermeister.» Slovenski se glasi to: Ivan Čelešnik, čevljar. Kaj tacega v Dolji še ni nihče videl, kajti vsak je dobro vedel, kje stanuje čevljar, krojač ali kovač, in ga je našel brez napisa nad vrati. Ako pa je hotel kak tujec to zve¬ deti, vprašati mu je bilo le kakega otroka, IB in vsak mu je to z veseljem pokazal, ali pa ga celo tja peljal. Čelešnikov napis je bil torej popolnoma odveč in da bi bil tudi slovenski. Ker je bil pa nemški v zgolj slo¬ venski pokrajini, bil je še tem nepotrebnejši. Poleg tega je pa Čelešnik svoje slovensko ime, da bi se glasilo nemški, tako popačil, da niti Nemec niti Slovenec pravega njego¬ vega imena ni poznal. Ta napis je torej radovednost vaških gledalcev popolnoma opravičil. Čelešnik je sedel pri oknu ter smehljaje zrl med množico, kakor bi hotel reči: Le glejte, neumni Doljani! — Doljani pa niso bili tako neumni, da bi ne vedeli, kaj to pomeni; smejali so se le tej novotariji in pa popačenemu slovenskemu imenu. Vsak si je tolmačil nemški napis po svoje, in zato ni bilo smehu ne konca ne kraja. € Poslušaj te, > reče Miha, kovačev pomoč¬ nik. «Tudi jaz sem se učil nekaj časa nem¬ ški. Spominjam se, da se v nemščini sem in tja nekatere črke ne izgovarjajo in ne¬ kateri zlogi drugače berč, kakor pa pišejo. Tako na primer se izgovori slovenska beseda ,žganci 1 , ako se zapiše nemški ,knodel‘.» «Jenjaj mi s takimi razlagami!» zavrne Andrej Miho. «Ta napis znači slovenski: Tu se izdelujejo nemški čevlji. > H «Ti nisi prave pogodil,* popravi Peter Andreju. odgovori Markec sladko. «Kako bi bilo mogoče slabo govoriti o možu, ki je prehodil veliko sveta in je bil pri vo¬ jakih korporal.» Čelešniku so se veselja oči svetile. Če tudi je bil jako domišljav, vender ni mislil, 2 * 20 da bodo tako kmalo ponižani vsi oni, ki so ga zjutraj zasmehovali. Toda Markec je bil prekanjen človek: poznal je človeške slabosti in je vedel, kaj mu je storiti, da pridobi ljudi za se. »Za pečjo nisem sedel in slep tudi nisem ,rajžal‘,» odgovori porogljivo Čelešnik. Hrast je tak Oj vedel, kaj hoče čevljar reči; odgovori mu: »Človeku ni treba ravno daleč izza peči, da si ogleda rokodelčičevo desko; nisem bil pri vojakih, a videl sem vender marsikaj, tako na primer gospode v frakih s cilindrom na glavi in z zlatimi očali na nosu. Zato pa mi ni prišlo na um, da bi jih posnemal.* «A kdo bi vam mogel to zabraniti, oče župan?* vpraša priliznjeno Markec. »Gotovo bi se znali tudi vi gosposki obnašati, in go¬ tovo bi se vam tako oblačilo bolj podalo, kakor vsakemu mestnemu gospodiču, ki ima svojo obleko na dolgu.* »Prav gotovo,* odvrne župan, »prepo¬ vedati bi mi tega ne smel nihče, toda pre¬ povedati bi tudi jaz ne mogel, da se mi ne smeje vsa soseska.* Čelešniku je bilo še živo v spominu, kako so ga zjutraj zasmehovali. Ni bilo torej težko uganiti, kaj župan meni. Od¬ govoriti je hotel, a je obmolknil, ker je 21 ravno prišel vaški učitelj. — Vsi so vstali ter prijazno pozdravili prišleca. Gospod učitelj je bil mož srednje veli¬ kosti in blizu 60 let star. Sivi lasje so mu pokrivali glavo; z obraza pa mu je sijala dobrota. Vsak, kdor ga je videl le enkrat, moral ga je spoštovati tako, kakor ga je spoštovala vsa soseska in vsa okolica. — Navadno je prihajal pod lipo veselega obraza; to pot pa je bil nekako potrt. Zato je pri¬ pomnil zgovorni vaščan Ribič: «Naš gospod učitelj prihaja danes nekako potrt. > »Kaj vam je danes?* vpraša posestnik Apnen čar. «Gospod učitelj se bode že med nami razvedril,» dostavi župan. «Kdo bo vedno vesel! Vsak ima svoje težave; včasih nam je bolje, ako moremo komu potožiti, včasih nam je pa še hujše, ako zapazimo, da več ljudi naše bridkosti vidi; nimamo pa radi, ako nas takrat kdo sili, da bi se mu raz¬ odeli. » « Gospod župan govori kakor knjiga;* pritrdi priliznjeni Markec. »Kakor slovenska knjiga,* dostavi učitelj s povdarkom. »Kakor Slovenec,* reče župan, ki je hotel s tem Nemca ponižati in mu povedati, kaj učitelj meni. 22 «To bi bilo slabo,> nasmeje se prijazno Slivar, »vsaj smo tu vsi Slovenci.» «Poglejte na številko 25! Tam imate na pročelnej hišni steni zapisano, kakšni Slo¬ venci smo tu,* odgovori učitelj resnobno. «In zato sem nevoljen, kakor ste opazili. Prišel pa sem le z namenom, da govorim z vami o tej zadevi.* «Ravno smo o tem govorili, gospod uči¬ telj,* dostavi župan. »Prav ljubo mi je torej, da ste prišli; s svojo možato besedo bote gotovo veliko pripomogli, da se kaj tacega ne zgodi več, kakor se je danes zgodilo.* «Kaj pa se je zgodilo, možje?* vpraša Markec. «Vprašajte mojstra Čelešnika; ta bode vedel kaj več povedati, kakor mi,* odvrne na kratko župan, potem pa nadaljuje: «V srce me je bolelo, videčega, da se šali mladina na nepravem mestu. Toda odpustil sem ji, kajti brez pravega vzroka bi se gotovo ne bila tako razposajeno obnašala.* «Tudi jaz sem govoril danes v nedeljskej šoli z mladino o tem, kar je napravilo to¬ liko hrupa,* dostavi učitelj. »Razlagal sem jej, da mi ta nemški napis ni v posmeh, ker je razobešen na sramoto našega materi¬ nega jezika, katerega nam je tako spoštovati, kakor naj spoštujemo očeta in mater, ki sta 23 nas učila ta jezik. In, kakor gresta dober sin in dobra hči z veseljem k svojim sta- rišem, in da je to v domačem kraji ali kje drugod, istotako sta tudi dober Slovenec in dobra Slovenka ponosna jezika, katerega go¬ vore njuni stariši; ponosna sta na svoj materini jezik. — Nikdar ne bota mislila, da je kak jezik boljši, vzvišenejši od slo¬ venščine. Če bi slišala o tem jeziku porog¬ ljivo govoriti, užalostilo bi ju to tako, kakor da bi kdo sramotil ali preklinjal njune sta- riše in pradede. — Kakšen bi bil ud družine, ki bi mirno poslušal, da se sramote njegovi stariši, bratje, sestre, ne da bi pri tem za- rudel, ne da bi se zanje potegnil? Kakšen bi bil sin, ki bi govoril sramotilno o svojih stariših? Kakšen bi bil Slovenec, ki bi svoj jezik zaničeval, zametoval? Tak Slovenec bi preklinjal grobove svojih pr adedov. »/ Učitelj je končal svoj govor nr smrtna tihota je nastala med družbo. Vse so te besede globoko presunile. Čelešnik je sedel kakor na žarjavici, a pri vsem tem se je pre¬ magoval, da bi nihče ne vedel, kako so ga te besede pekle. Molčal je. K sreči ga je rešil iz te zadrege sosed Gašper, ki je vprašal: «Prosim, gospod učitelj, kaj je rekel na to moj Anton?» «Vaš Anton je jokal in z njim vred je jokalo več dečkov in deklic. Jenjal sem o 24 tem govoriti in začeli smo se učiti,* od¬ govori učitelj. ^Verujem vam,* reče Gašper jecljaje; «moj Anton je mehkega srca.* — Mož je komaj govoril, kajti tudi njemu je zaigrala solza v očeh. Vstal je, stopil k učitelju, prijel ga za roko ter jo vroče pritisnil nase in rekel: « Hvala vam, gospod učitelj!* «Tudi jaz se vam zahvaljujem v imenu vse soseske za lepe nauke, katere ne le naša mladina, temveč tudi mi od vas dobi¬ vamo,* reče župan in še dostavi: «Dokler se bode naša mladina tako vzgojevala, ne bode med nami razposajencev, ki bi Doljane sramotili; tega sem prepričan.* Do sedaj je molčal radovedni Markec, to pa ne iz spoštovanja do učitelja, temveč iz previdnosti, da se prepriča, kam večina teh govorov meri. Ko je župan svoj govor končal, oglasi se, rekoč: «Res je; take soseske, kakor je Dolje, človek ne bode prav lahko našel. To pa ni čuda, kajti, kjer. županuje tako pravičen in učitelj uje tako izobražen mož, ondu ne more drugače biti. Govoru gospoda učitelja si dovoljujem dostaviti samo to, da ima slehern na svoji hiši lahko nemšk napis, a je pri vsem tem dober Slo¬ venec.* ! 'i s 25 «Tak Slovenec bi bil enak vojaku izza 1848. leta, ki se je skril pod streho, da mu ni bilo treba na vojsko,» ugovarja župan. «Dober Slovenec ne skriva svoje narodnosti za nemškim napisom.» . Govoreč o vojaku-junaku, dotaknil se je župan Čelešnikove vojaške časti. Nič več ni mogel molčati; oglasi se in reče: «Mislim, da v S.na Koroškem tudi vedd, ,vas sihs gehert und vas niht‘ (kaj je prav ali ni prav) in mogoče tudi boljše, kakor v Dolji, in vender imajo tam tudi nemške ,šilde‘. Ti so torej vsi slabi Slovenci.» «Za narodnost vseh teh ,šildarjev l ne dam niti počenega groša ,* odvrne župan. «Kadar pridem v mesto in hočem tam v gostilno, da se okrepčam, ali če grem v prodajalnico kupovat, ogledam si vselej na¬ pis. Ako je napis samo nemšk in ni tudi slovensk, ne stopim čez prag. Zdi se mi, kakor bi samega sebe s pestmi v obraz bil, ako bi nesel denar v hišo takih ljudi, ki naš materini jezik in nas Slovence zasra¬ mujejo. » «No, tako hudo pa vender ne bo,» to¬ laži Markec župana. «Zaradi malostnega nem¬ škega napisa vsaj ne bote mojstru Čeleš- niku prijateljstva odpovedali in ne bote svo¬ jega obuvala drugod naročevali. Čelešnik ume 26 svojo obrt tako dobro, kakor je umel svojo vojaško službo.* «Ne vem, zakaj bi živel s Čelešnikom v prepiru; ne vem pa tudi, zakaj naj opu¬ ščam na deželi to, kar mi je v mestu pra¬ vilo,* dostavi župan. «Dokler bo imel moj¬ ster Čelešnik nemški napis nad vrati, toliko časa ne dobi od mene in moje družine dela,* reče župan odločno. «Zato pa tudi ne bom ,tehten 1 šel,» od¬ govori jezno Čelešnik, «in da boste vedeli, jaz ,šilda‘ za ,truc‘ (nalašč) ne bom snel.* «Vsacega izmed nas obvaruje naj Bog beraške palice,* pravi resno župan. «V Dolji se bomo že sporazumeli,* opomni zgovorni Gašper, «vsi imamo na¬ pake in zato si jih moramo odpuščati.* «Vsaj sem rekel, da ne bo tako hudo,* oglasi se zopet Markec. «Jaz mislim, da bi tu na Slovenskem ne bilo treba prepirov zaradi slovenske in nemške narodnosti, ko bi vsaka stranka nekaj odjenjala. Meni, na primer, je vse jedno, kupčujem li s sloven¬ skim ali z nemškim kmetom, da se mi le kupčija posreči. Ko bi torej vsak Slovenec umel tudi nemški, živeli bi tu lehko vsi mirno drug poleg druzega; vse jedno bi nam bilo potem, jemo li nemški ali slovenski kruh. To bi bila najboljša jednakopravnost. 27 Verujte mi, da bi se potem nihče ne hu¬ doval nad človekom, ki ume nemški go¬ voriti.* cTudi mojemo vrancu je vse jedno, če zoblje oves po nemški ali po slovenski, in nemški konj živi ravno tako, kakor sloven¬ ski,* pretrga Apnenčar govorico, na kar se vsi prav iz srca zasmejd. «Dobro ste jo pogodili,* reče učitelj; «toda to, kar je povedal Markec, je jako zamotana stvar; treba je, da jo nekoliko pojasnim. Markcu je narodnost na videz tako malostna stvar, da mu je vse jedno, je-li Slovenec ali Nemec. Kadar se mu dobro godi, ni niti Nemec, niti Slovenec. Da je pri potujočih kupcih in prodajalcih to mogoče, pride od tod, ker morajo med svetom tako ravnati. — Dandanes se ljudstvo povsod zaveda svoje narodnosti, in zato bi ravnal slehern potujoči kupec ali trgovec jako nespametno, da bi po tujih krajih obešal svojo narodnost na veliki zvon. To bi nje¬ govemu poslu gotovo jako škodovalo. Ti ljudje o tem predmetu na tujem najraje nič ne govore. Celo ako bi jih kdo izzival, o tem kaj govoriti, ne povedo veliko, ali pa le kaj tacega, kar gotovo'" ugaja onim, ki jih vprašajo. — Tudi naš Markec je take baže mož. Njemu je slovenska narodnost 28 hud trn v peti. Da bi on mogel, ponemčil bi to uro vse Slovence. A ker tega storiti ne more, in mora v kupčijskih zadevah večkrat med nas goriške Slovence, ne reče rad tukaj med nami kaj žalega o nas Slo¬ vencih. Drugače pa se obnaša doma na Koroškem med svojimi nemškimi brati. Ondi poje z drugimi vred slavo velikemu nem¬ škemu narodu, čegar sin biti mu je velik ponos. Toda tega mu v zlo šteti ne smem. Prav je, da se zaveda svoje narodnosti, da bi le poleg tega druzih narodnosti ne sra¬ motil. Ker smo pa mi vsi prepričani, da nam Nemci ne privoščijo, da bi se izobra¬ ževali na podlagi našega materinega jezika, ker nam žele našo narodno smrt, zato smemo reči, da so nam oni veliki sovraž¬ niki. Oni nas zatirajo v narodnostnem obziru ravno tako, kakor uničujejo po Istriji laški Karnieli naše rodne brate v gmotnem ob¬ ziru. Doma iz Vidma in okolice, naseljujejo se ti ljudje po Istriji, posojujejo kmetom denar na visoke obresti ter jim slednjič, kadar ubogi trpini ne morejo več obrestij plačevati, prodado posestva. Spravijo jih na beraško palico, sami pa bogate ter se rede potem ob žuljih nesrečne, pregnane slo¬ venske raje. — Da bi pa mi Slovenci hre¬ peneli po nemškem jeziku in nemškej omiki, 29 meneč, da je ona boljša od naše, bilo bi prav neumno in nemožato, kajti mi imamo svojo narodnost, svoj jezik in svojo domo¬ vino; nam ni treba teh bogastev pri drugih narodih iskati. Povem naj vam še to-Ie priliko. Andre¬ jevo in Jožefovo posestvo skupaj mejite. Naenkrat bi si domislil Andrej, da je Jože¬ fovo posestvo boljše od njegovega, od onega posestva, katero so obdelovali njegov oče, stari oče, praded, sploh vsi njegovi pred¬ niki. Na to bi šel Andrej k Jožefu in bi mu rekel: Meni moje posestvo ne dopade, meni dopada, tvoje posestvo; prosim te torej, da me vzameš za gostača; z vso svojo dru¬ žino ti bom delal za to.» «Kaj tacega vender ne bom storil ,» seže Andrej v besedo, «kaj ti to ni res, da je Jo¬ žefovo posestvo boljše od mojega; in da bi tudi bilo, zadovoljen sem, da imam to po¬ sestvo, katero sem podedoval po očetu, katero bo, če Bog da, tudi moj sin za mano podedoval. Naš Čelešnik je le kočar, in kako je vesel, da je pod svojo streho; on ima le za dva mernika posetve in kako se trudi, da kaj več pridela. Kdo bo torej najemal stanovanje, če mu tega treba ni? Resnična je prislovica, ki pravi: Povsod dobro, doma najboljše.* 30 «Prav imate, Andrej, tako je!» pritrdi učitelj. «Čelešnik in Markec nas pa vender le silita med Nemce.» «Tega nisem govoril,* reče Markec. Vsi vstanejo, kakor na povelje, vzdignejo čaše in ponove navdušeno trikrat «hoch». Na to je izpil vsak svojo čašo. Veselo je zadonela nemška, napitnici primerna pesem. Ko so odpeli, vstal je drug mladenič, vzel list popisanega papirja iz žepa in na¬ znanil, da bo prebral pesem, katero je sam zložil. «Beri, tovariš!* navduševali so ga drugi. Mladenič je stopil na stol ter prebral naslov pesni «Slovenski Janez na potovanji*. Kratka vsebina te pesni je ta: Janez, županov sin z Vrbenj, gre na potovanje, da vidi, kakšna je izobraženost. Odloči se, da jo gre gledat v velika mesta. Za pot Sč ni niti počesal, kajti lasje so se mu ježili, iz čevljev pa mu je gledala slama. Nohtje so bili podobni Izdajalca domovine. 4 50 krempljem. Smrkav nos si je obrisal včasih v rokav svoje suknje. Ust ni zaprl svoje žive dni. Dokler je hodil po vaseh, ni se mu nič čudno zdelo, kajti povsod je bilo vse tako, kakor v Vrbnjah; povsod je sre¬ čaval le sebi podobne Janeze. Stoprav ko je prišel v mestno obližje, so mu prihajali nasproti umiti in počesani ljudje, ki so imeli tudi robce v žepih, kajti v tem mestu so stanovali Nemci. Hodeč po ulicah se je vstavil pred vsako prodajalnico ter z rokama sploh tako mahal, da je vsacega mimoido¬ čega sunil. S kratka: po ulicah se je vrtil, kakor petelin na strehi. Kar zadene nek trgovinsk učenec z vozom vanj. Janez telebi po tleh ter si razbije nos ob kamenji. Ko zapazi, da je krvav, začne jokati ter pobegne proti domu. — Zarotil se je, da noče nikdar videti človeške izobraženosti. Med gromovitim odobravanjem in ploska¬ njem, ki je veljalo govorniku, vstopi krčmar ter reče, da gospoda Čelešnika zunaj neka ženska čaka. «Za vraga, to bo draga pesen,» smejali so se nekateri govorniku Čelešniku. Mladenič je vstal ter odšel, za njim pa nekateri zvedavi tovariši. Dekla one gospe, pri katerej je Čelešnik stanoval, mu je prišla povedat, da so nje- 51 gova mati tukaj, pa ta naj pride takoj do¬ mov. — Čelešnik se je vstrašil ter obledel. Na to reče eden izmed onih, ki so za njim prišli, dekli: «Povejte gospej materi, da nje častitljivi sin še ne more domov, ker mora dokončati važno predavanje, katero bo njegovo ime oveličalo ter vsej Čelešnikovej rodbini po vseh nemških krajih čast dona- šalo.» Še drug dostavi: «Gospa Čelešnikova naj po dolgem potovanji malo počije in se po domače naredi, potem bo njen sin kot ven- čan pesnik domov prišel.» Slednjič je eden dekli naročil, da naj pove samo to, kar je slišala; na to je prijel Čelešnika in ga peljal v sobo. Čelešnik ni zinil niti besedice, kajti iznenaden je bil tako, da ni vedel, kaj naj stori. Ko so se dijaki vrnili v gostilno, pri- povedaval je eden izmed njih drugim, da je prišla Čelešnikova mati, in da se on sedaj boji, tepen biti. — Glasen smeh je vzdramil Čelešnika iz njegovega premišljevanja. Nevoljen reče: «Jaz nisem otrok, in zato vam prepovem, da bi se meni smejali.» «Čelešnik ima prav,» zagovarja ga pred¬ sednik. «Da je za palico prevelik, priča njegov mah pod nosom. Sploh smo pa mi vsi, kar nas je tu, kazni naših mater že 4 * 52 odrasli in se zaupamo naši močni, visoko- spoštovani materi ,Germaniji‘.» «,Hoch‘, naša mati ,Germanija',» zado¬ nelo je po sobi, in vsi so izpraznili kozarce. V tem trenutku je v njem mati ,Germanija 1 premagala pravo slovensko mater. Čelešnik si da še enkrat natočili. Kako, da je prišla tako nepričakovano Čelešnikova mati? — Kdor pozna bridko žalost materinega srca, kdor ve, kako velika je materina ljubezen, kdor pozna brezmejne nje žrtve in ve ceniti solze njenih oči za svoje otroke, ta ve, kaj je napotilo ubogo ženo k svojemu sinu. Čelešnikova mati je že dolgo bolehala; vsled silnih muk je, bila že taka kakor smrt. Skrbi in žalosti za ljubega moža in sina ni mogla spati. Kadar pa je vsled velike utru¬ jenosti vender oči zatisnila, strašile sojo grozne sanje; toda tako spanje gotovo ni krepilo nje utrujenega trupla in nje trpin¬ čene duše. — Ker je pa nekoč v sanjah videla svojo rajno mater, ki ji je prikimala, prepričana je bila v svoji domišljiji, da se ji bliža zadnja ura. — Pred smrtjo je želela še enkrat videti svojega edinega sina, da ga pritisne na svoje slabe prsi, da ga poljubi z umirajočimi ustnami in ga s svojo suho, tresočo se roko blagoslovi. Zato se je podala 53 na pot. Svojega moža je prosila, da ne sporoči tega Pepetu, kajti hotela ga je iz- nenaditi. Iznenadena pa sta bila v resnici oba. V tistem času, ko se je pripravljala žena na pot, pisal je nje sin ono, slovenski narod sramotilno pesen, in takrat, ko je dospela žena do cilja svojega potovanja, ko se je utrujena na stanovanji svojega sina zgrudila na klop, ravno takrat je odpadel nje sin, takrat jo je zaničeval. V srcu nemškega dijaka ni bilo prostora za slovensko mater. Ko je prišla dekla domov, je povedala, da Čelešnik ne utegne priti; rekla je, da ima tam nekaj opraviti, da pa ni razumela vsega, kar so ji dijaki pravili. Gospodinja je vse to takoj umela; vedela je, da Pepe zato ne utegne domov, ker mora s svojimi tovariši popivati. Vender pa je imela toliko usmiljenja do matere, da ji tega ni povedala, temveč je sina izgovarjala, ko¬ likor se je dalo. Ker pa ni znala slovenski, raztolmačila ji je to dekla. Uboga žena je njenim besedam vse ver¬ jela, kajti svojega sina je tako ljubila, da ni mislila kaj slabega o njem. ^ Na to ji je pripravila gospodinja postelj v Pepetovi sobi, da ondi- odpočije. Ker je bila utrujena, ja kmalu legla. Počitka je bila potrebna, kajti večinoma je hodila peš z 54 doma, a to le zato, da je več denarja za sina ostalo. V lem pa, ko je Pepe v gostilni prepeval in se kratkočasil ter sanjaril o ma¬ teri Germaniji, ga je rodna njegova slovenska mati nepopisljivo težko pričakovala. Prišla je, da se loči ž njim za vselej na tem svetu. Dasiravno je ženi čas jako počasi pote¬ kal, bila je ura že jednajst in Pepeta še ni bilo. — Groza jo je obšla, mislečo, da se mu je kaj hudega pripetilo. Da bi bilo to v Dolji ali v Braniku, ne mogla bi uboga mati v postelji ležati; vstala bi in ga sama poiskala. A tu, v tujini, v nemški tujini, kam naj bi šla reva v temnej noči! Če je slišala koga po cesti korakati, mislila je, da prihaja nje sin; toda ni ga bilo. V zvoniku je ura polnoči odbila. Kar se odpro vežna vrata. Nekdo prihaja, ne gre, opoteka se po stopnicah .... Noč je in in zato tema po stopnicah; gotovo je Pepe, kateri v veliki naglici ropoče. Kako vesel hiti, da bi videl — in ne ve, da bo zadnji¬ krat videl svojo mater. Že je prijel za kljuko, že odpira vrata .... on je ... . «Moj Pepe, dragi moj Pepe! Ali, moj Bog, kaj ti je? Ti se opotekaš; ali si bolan? Kaj se ti je zgodilo?» govori skrbna mati. «Pustite to do jutri zjutraj,* jeclja Pepe. — Niti k materi ne gre, , ne poljubi ji roke, 55 ne vpraša jo, kako in od kod je sem prišla. — Ne vpraša po očetu, po Dolji. — Noge ga ne morejo nositi, jezik je trd, ne gre mu beseda iz ust. Vrže se na posteljo in že smrči. Tudi mati se spat vleže. Oči ji zastajajo, srce ji poka. Nezavestno obleži in se sto- prav proti jutru zave. Gleda okolu sebe .... v tujini je ... . premišljuje — spomni se, kje da je. Vstane. Pepe leži v postelji in smrči. Vleče se k njemu, poljubi prijazne ustne, zaznamena z znamenjem svetega križa ljubo čelo. Vroča solza pade Pepetu na lice. Zbudi se, odpre oči in ... . «ste-li vi, mati?» vpraša ne¬ voljno. Pepe se je vstrašil; sramoval se je svo¬ jega vedenja. Zadnja iskra naravne sinovske ljubezni, katera je še tlela na dnu njegovega srca, je vzplamtela, da bi za večno ugasnila. «Mati,» reče potrto, «ne umrite.» «Vsi smo v božjih rokah, in On mi že na¬ miguje,» vsklikne uboga mati. «In ti, moj sin, ne zavrzi ga, potem bo dobro.» Ura je bila sedem. Gospodinja je prinesla zajutrek. Mati se je odpravila na pot proti domu, a Pepe v šolo. Ni je pridrževal, ni je šel spremit — sramoval se jo je, kajti bila je slovenska mati, a on je vse svoje življenje posvetil materi Germaniji. 56 Čez tri tedne je dobil Pepe od očeta pismo, da je mati umrla. Pisal mu je tudi, da naj ostane v C ... . in naj se pridno uči. Pisač. Po smrti zveste soproge je Čelešniku vse upanje po vodi splavalo. Do sedaj je oskrbovala Barba vso hišo, polje in kravo. Ker jima ni ničesa manjkalo, živela sta oba prav srečno in brezskrbno v svojej hišici. Sedaj je stal kakor tujec v rodnem kraji. Kaj naj začne? Kravo je moral prodati, ker ni imel nikogar, ki bi jo opravljal; tudi njive je prodal, ker tudi teh ni nihče ob¬ deloval, a Čelešnik ni imel časa v to. Toda izkupljenega denarja ni mogel naložiti na obresti, ker je bilo njegovo posestvo zadol¬ ženo. Ko so upniki zvedeli, da Čelešnik prodaja, silili so ga, da naj plača, ter žugali, da mu drugače prodadb hišo. Zato jih je moral Čelešnik zadovoljiti z denarji, katere je dobil za prodano polje in kravo. In kaj s hišo? Strašno bi bilo, ko bi moral tudi to pro¬ dati. Lastno domovje zgubiti in po tujih hišah hoditi, zdelo se mu je, da nima do¬ movine , da mu ne kaže druzega kakor 57 beraška palica. Bil je sicer v službi, a take službe so le od danes na jutri. Sedaj je šele spoznal, kako odvisen da je, kako ga ima Markec v pesteh. Sedaj je šele uvidel, kako grenak je kruh, katerega uživa od protestan¬ tove milosti. Dokler je imel Barbo, dokler je imel lastno gospodarstvo, dokler se je vedel ob času sile kam obrniti, tako dolgo ga niso obhajale take misli. Sedaj pa so ga trle kakor skale. Ce tudi je bil glo¬ boko presunjen o smrti svoje soproge, če tudi je strahoma zrl v bodočnost, vendar ni uvidel, da sta le on in njegova nemščina vsega tega kriva, temveč je dolžil te svoje nesreče župana Hrasta in druge Doljane, ki so mu njegovo obrt uničili. In kaj je s Pepetom? Ta je dovršil šele šesto šolo in v.ender ni bilo misliti na daljno študiranje. Stari Čelešnik bi moral pač do¬ bivati po nekoliko odstotkov; toda on je le kupoval, a prodajal ni, in zato je določil Markec vsoto čistega dobička sam. Zato pa so bili odstotki za Čelešnika tako neznatni, da so komaj njemu v življenje zadostovali. Vrh tega je bilo na hiši 200 gld. dolga, od katerih je bilo treba obresti plačevati. Kaj naj začne sedaj 'S Pepetom, kateri edini mu je bil up boljše bodočnosti? S kom naj bi se posvetoval, pri kom iskal pomoči, 58 ker ni imel nobenega prijatelja, ker je bil tuj med svojimi? — Dobri duh, pokojna njegova žena, ki ga je vodil po potih nje¬ govega življenja, šel je v kraljestvo blaženih. Markec je bil takoj pripravljen svetovati in pomagati. Rekel je, da Pepe že sedaj lehko dobi uradniško službo, da bi bilo torej odveč še v šolo hoditi. «Ker ste toliko let cesarju služili, mora se okrajni glavar na vas ozirati,* dostavi kupec. «Zato vzemite s sinovimi spričevali tudi svoja seboj. Če tudi se bo moral Pepe iz početka zadovoljiti z malo plačo, bode vender v kratkem času kaj več dosegel. Ako bo pa spreten v pisanji, zaslužil bo lehko še razven uradnih ur toliko, da se mu ne bo slabo godilo.* Čelešnik je bil teh nasv^ov prav vesel, in res čuda, da ni padel Markcu okolu vratu in ga imenoval svojega največjega dobrot¬ nika. Markec se je kazal na videz prav ve¬ selega, da bo Pepe preskrbljen, a njegovo smejanje je bilo tako čudno, da je Geleš- niku srce trgalo. Toda tudi to ga je kmalu minulo. Druzega dne za rano sta korakala stari in mladi Čelešnik iz Dolja proti Slavji. Ondi dospevši kreneta v gostilno, da se odpočijeta in okrepčata. Ker sta bila namenjena k 59 okrajnemu glavarju, osnažita svoja oblačila in obuvala. V gostilni nista imela obstanka, kajti najraje bi bila že vedela, kako bota opravila. Zato ju najdemo čez pol ure že pred vrati glavarjeve pisarne. Stari Čelešnik potrka. — «Dalje,» se oglasi nekdo v sobi. Oba vstopita in stojita pred okrajnim glavarjem. Niti časa nista imela ugibati, zakaj tako omikan človek ne reče ,herajn‘. — Ko ju pa še prijazno slovenski vpraša, česa želita, bila sta prav v zadregi, kajti stari Čelešnik je hotel z glavarjem nemški govoriti, in je zato že doma ves svoj govor nemški osnoval; a mladi Čelešnik je menil, da sanja, ko je slišal glavarja slovenski govoriti. Glavar je opazil njuno zadrego in zato je mislil, da ima pred sabo Nemca. Vpraša ju torej nemški, česa želita. Vsled te neljube zmešnjave je prišel stari Čelešnik še bolj v zadrego, in glavar je iz njegove grozovite nemščine komaj posnel, kaj da hočeta. — Ko je pa stari Čelešnik privlekel svoja spričevala iz žepa, menil je okrajni gla¬ var, da želi za se službe pri okrajnem glavarstvu. Mladi Čelešnik je opazil, da se ne raz¬ umejo. Privleče torej svoja spričevala iz žepa in razjasni vso stvar. 60 Glavar zmaje z glavo, rekoč, da je to težko. Pred vsem, da ni v njegovi moči, uradnike nastavljati, drugič, da ni nobeno mesto izpraznjeno, in tretjič, da ta prosilec za uradniško službo nima postavne sposob¬ nosti. Da bi nastavili prosilca avskultantom, moral bi dovršiti pravne študije, a teh Če- lešnik ni imel. Nastavili bi ga torej lehko praktikantom, toda brez plače. Po teh besedah sta bila oba prav po¬ parjena, kajti brez plače mladi Čelešnik ne bi mogel služili. Jokajočim glasom razloži stari Čelešnik glavarju, da je za šolanje svo¬ jega sina vse žrtoval, da sedaj nima nič, in mora zato njegov sin sam gledati, da se preživi. Glavar je bil tudi sin revnih starišev in mož dobrega srca, zato se mu je stari Če¬ lešnik smilil. Razven tega je pa tudi uva- ževal to, da je bil stari Čelešnik vojak; zato je ponudil mlademu Čelešniku službo pisarja, katere je lehko sam oddajal. Ker je bilo slučajno veliko dela, prosil je že dovoljenja, da sme najeti pisarja, in je pričakoval od dne do dne potrdilnega odgovora. Pisač je dobil po en goldinar na dan. To ni bila uradniška služba, temveč pogodba, ki je veljala toliko časa, dokler je bilo pisača treba. — Dobro je bilo za pisača pri tem 61 le to, da je lehko postal nižje vrste uradnik, ako je bil sposoben za to in se je kje kako tako mesto izpraznilo. Pri tej ponudbi se je odvalil obema težak kamen od srca; vsprejela sta jo z velikim veseljem. Toda stvar še ni bila dobljena. Do sedaj so se razgovarjali le nemški. Naenkrat pa se obrne glavar k mladeniču in ga vpraša: «Znate li tudi dobro slovenski in laški? V vaših spričevalih ne najdem nikjer za¬ pisano, kako znate slovenski in laški.» Ako bi bilo v tem trenutku poleg nju treščilo, ne bila bi se moža strele tako vstrašila, kakor tega vprašanja. Glavar opazi nju prestrašenost in reče mladeniču: «No, ako ne znate dobro slovenski in laški, vas ne morem vsprejeti, kajti v našem okraji govore ljudje slovenski, nekateri tudi laški, in moramo zaradi tega s strankami slo¬ vensko in laško občevati, inače bi nas ne umele. Sploh pa tudi postava to zahteva.» Pa kakor bi se bil nečesa domislil, se obrne in reče: «Saj ste Slovenec; sramotno bi bilo, da bi ne znali slovenski. V pisarni bote iz početka le prepisovali, in to bote vsaj znali? Med tem se- bote pa že toliko privadili, da bote tudi sami kaj zapisali. — Mladi ste še; vzel vas bom na poskušnjo 62 takoj, ko dobim dovoljenje, da najamem pisarja. Čez teden dni se oglasite.» Stari Čelešnik se zahvali glavarju za njegovo prijaznost, ter mu zatrjuje, da je njegov sin pameten človek, pa da bo gotovo zadovoljen ž njim. Na to otideta. Opravila nista tako, kakor jima je Markec pravil. Pri vsem tem pa je bilo vender gotovo, da bo dobil sin pri uradu službo, da bo plačan, in sme upati, da postane uradnik. Toda slovenščina, ta jima je delala pre¬ glavice. Stari Čelešnik ni mogel umeti, kako je mogoče slovenski uradovati, kajti pri ,mi- liter 1 je bilo vse nemški, in on kot kor- poral je bil tudi kos nekakega urada. Mladega Čelešnika je strašila misel, da je Slovenec, ker se je šolal nemški. Glavar pa je celo rekel, da bi bila sramota, biti Slovenec, a ne slovenski znati. Po njegovih mislih je bil ves svet narobe. Jedva je prestal vse muke, katere mu je bilo pretr¬ peti, predno se je naučil nemški in pozabil slovenski, in že naj bi se učil zopet slo¬ venščine ter poleg tega še laščine. Kako naj bi se to ujemalo z njegovim poklicem, slovenski narod z nemščino osre¬ čevati. Čudne misli so ga obhajale, kadar je premišljeval glavarjeve besede, da se mora s slovenskimi strankami slovenski občevati. 63 Po njegovem mnenji bi se moralo vse ljud¬ stvo učiti nemški, da bode umelo nemške dopise, ne pa, da mora uradnik ljudstvu na ljubo slovenski znati. Med takimi pogovori sta dospela v Bra¬ nik. Ondi ju je pričakoval Markec. Odhaja¬ jočima je naročil, da se na potu proti domu ondu oglasita in mu povesta, kako sta opra¬ vila, veleč, da hoče mladega Čelešnika še nekoliko poučiti. Kako ga je poučil in v nesrečo pripeljal bomo pozneje slišali. Markec ju nenavadno prijazno pozdravi, pelje v svojo najeto sobo ter jima ukaže sesti. Tako prijazen mož še ni bil nikoli. Prav na drobno hoče vse zvedeti. Ko sta Čelešnika vse povedala, kar se je pri gla¬ varju godilo, reče kupec polglasno: «Bindi- šer,» ter še dostavi: «Zaradi slovenščine si vama ni treba glave razbijati; ne bo se dolgo tu šopirila. > Pri vinski kapljici jim je hitro potekel čas. Pozno v noč sta prišla Čelešnika domov. Čez teden dni je sedel mladi Čelešnik v pisarni. Tudi za starega Čelešnika so prišli boljši časi. Markec je nakupil nenavadno veliko živine. Čelešnik je moral vsled tega daleč okolu, da je sklepal kupčije; imel je torej boljše dohodke, kakor poprej. 64 Čez nekaj časa so obhajali v Slavji slav¬ nost blagoslovljenja zastave pevskega društva v zvezi z ljudsko veselico. Ne-le ves trg je bil na nogah, temveč tudi iz okolice je pri¬ šlo mnogo ljudij. Kmalu na to je prinesel nek nemšk list lažnjiv popis te slavnosti, na katerej se je pokazal leni narod neumnih «Slobenarjev», kakor je trdil dopisnik. Temu poročilu je bil porogljivo dostavljen slovanski izrek: «Svoji k svojim.* Ta dopis je provzročil v Slavji in po vsej okolici veliko nevolje. Ker je pa za tem dopisom prišel kmalu drugi, tretji itd., v katerih so se sramotili za narod zaslužni možje in slovanska narodnost v obče, ni bilo težko uganiti, kdo je to pisal, kajti mladi Čelešnik svojega velikonemškega miš¬ ljenja in svojega sovraštva do Slovencev niti prikrival ni. Strastno njegovo veselje za dopisovanje ga je navdajalo z zavestjo, da izpolnjuje svoj kulturni poklic, katerega si je kot dijak v G . . . . izvolil. — Nasproti tem nemškim dopisom pa je razglašalo okrajno glavarstvo po tistem Čelešniku se¬ stavljene slovenske razglase, ki so bili prav slabo pisani. Včasih so bili pogreški tako veliki, da spisa niti umeti ni bilo mogoče. Ni torej čuda, da so slovenski listi zahtevali, 65 da se tako nezmožne osebe iz uradov od¬ stranijo. Na to je poklical glavar Čelešnika pred se; rekel mu je, da naj ne dela v trgu raz- porov, pa da naj se raje uči slovenske slov¬ nice, da ne bo delal uradu sitnosti, inače ga bo moral iz službe odpustiti. «Imel sem z vami usmiljenje,» dostavi ne¬ voljno glavar, «a zdi šemi, da ga niste vredni.» Čez nekoliko dni prinese nek večji nem¬ ški list zopet dopis iz Slavja. V tem dopisu je dopisnik opisoval glavarja kot panslavista, ki zatira nemški jezik in preganja uradnike, ki so nemškega mišljenja. Istega dne so mladega Čelešnika iz službe odpustili. Čelešniku ni bilo žal zato, ker mu je Markec naklonil boljšo službo. Postavil ga je svojim tajnikom ter mu plačal po dva goldinarja na dan, kajti Čelešnika ni več potreboval v uradu, ampak za vse kaj dru- zega — za grdo izdajalstvo. Od tega časa je bil Markčev tajnik večkrat v Vidmu v kup- čijskih zadevah, kakor je navadno rekel. Vojska, Nasprotje med Avstrijo- in Prusijo zastran prevage v Nemčiji je prišlo leta 1866. do vrhunca. Sicer sta se Avstrija in Prusija Izdajalca domovine. 5 66 t leta 1864. skupno bojevali zoper Dance ter jih spodili iz Holštajna in Šlezvika. Avstrija je potem zasedla Holštajn, Prusija pa Šlez- vik. Pri vsem tem ni bilo prave odkritosrčne prijaznosti med tema državama. Avstrija ni hotela prostovoljno odstopiti prevage v Nem¬ čiji, a Prusija ni hotela prijenjati, niti druga biti v nemški zvezi. Prusija si je znala pridobiti naklonjenost tedanjega francoskega cesarja Napoleona UL, ki tako nikdar ni bil odkritosrčen prijatelj Avstrije; z Italijo pa je sklenila zvezo na napad in odboj. Tako se je imela Avstrija ob enem boriti na jugu ob reki Minčiji in na severu ob Krkonoških gorah. Avstriji na strani so bile sicer nekatere nemške dežele, recimo Bavarsko, Virtemberško, Saksonsko in Hanoveransko. A kakor se je pozneje pokazalo, so bili ti zavezniki Avstriji bolj k pogubi kakor h koristi, ker je Avstrija v svojih bojnih načrtih računila na pomoč teh zaveznikov, a jo ni dobila. Na Laškem je zapovedoval nadvojvoda Albreht, ki je 24. junija v odločilni bitvi pri Kustoci zmagal italijansko armado. — Tako srečna pa avstrijska armada ni bila na Češkem. Pruske vojne so pridrle čez Krkonoško gorovje, kjer jim ni nihče uhoda branil, in so na več krajih v manjših bit- A 67 vah zmagale in nazaj potisnile avstrijsko armado. V glavnej bitvi pri Kraljevem Gradci dne 2. julija je bila severna armada popolno zmagana in je na vse kraje bežala. Tako tedaj tudi zmage na Laškem niso koristile. Cesar Franc Jožef, da bi imel na eni strani mir, je odstopil beneško kraljestvo Napoleonu, nadejaje se, da bodo zdaj Lahi mirovali, in južna avstrijska armada je hitela na severno bojišče. Takoj za njo so hodili laški vojaki, posedli zapuščene kraje na Benečanskem in se pomikali proti cesarski meji na vseh krajih, vzlasti na Goriškem, da bi tako prišli v sredo avstrijskih dežel. Nevarnost za Avstrijo je bila ogromna. Ven¬ dar je morska bitva pri otoku Visu ob dal¬ matinskih bregovih rešila Avstrijo. Pa tudi na suhem so se povsod pripravljali, spodobno vsprejeti verolomnega in potuhnjenega so¬ vražnika. Če tudi je stalo ob Soči pod poveljništvom generala Marojčiča 30.000 vojakov, da za- branijo sovražniku vhod v naše dežele, je bilo vendar povsod vse na nogah. Meščani so nabirali denarje, da se oblečejo «planinski strelci»; po deželi so se'“ ustanavljale oboro¬ žene srenjske straže. K sreči sovražnika ni bilo v naše kraje, deloma zaradi tega, ker 5 * 68 je po avstrijskih trdnjavah naletel na hude zapreke, deloma tudi zaradi tega, ker se je prej primirje sklenilo. V taboru južno-avstrijske armade. Odhajajoč na severno bojišče popustila je avstrijska armada po trdnjavah precej močne posadke. Tudi v Vidmu je bilo veliko vojaštva zbranega. Več adjutantov je imelo službo; prinašali in odnašali so poročila in povelja. Zbog pomanjkanja prostora so bili le častniki po hišah nastanjeni, moštvo pa je počivalo na trgu, po dvoriščih in vrtih, sploh povsod, kjer je bilo kaj prostora, ki ni bil zastavljen z vozovi za strelivo, živež in druge vojaške potrebščine. Vsaka kom- panija je postavila svoje puške v piramide ter po tleh nakopičila svojo prtljago. Ondu so vojaki kuhali v velikih kotlih kosilo. Zna se, da so pri takej množici vojakov tudi branjevci imeli obilo zaslužka. Pač bogata žetev za take ljudi! V nekej hišici na trgu je bila vojna pošta. Tudi tu je bilo vse živo. Vojaki so prinašali pisma, katera so napisali svojim dragim v slovo, v katerih so naznanjali, da se jim so¬ vražnik vedno bolj približuje. Pač, kdo bi 69 ne pisal! Vsaj je imel vsak doma ljubeče srce, katero je strahoma zanj bilo. Kdor je imel uro, prstan, denar ali sploh kako vrednostno stvar, poiskal si je prijatelja ali tovariša, kateremu je to za slučaj smrti podaril, ali pa mu naročil, da jo izroči svojim dragim, ako mu bo mogoče. * tj Nekateri častniki, posebno oženjeni,/ so pisali svoje oporoke ter je oddajali z vred¬ nostnimi rečmi vred avditorjem. Sredi glavnega trga je stal med množico mladenič, kakih 20 let star. Lepo je bil na¬ pravljen. Njegov obraz je bil duhovit. Soditi je, da je prišel v mesto, ker se je bal so¬ vražnika. Gledal je okolu sebe, kakor bi iskal prostora, kjer se odpočije in okrepča. V tem zagleda branjevčev voz; hitro stopi tja. Branjevec, da ga sodimo po obličji, jako premeten človek, je bil takoj pripravljen prišlecu postreči. Natočil mu je žganja ter dal kos kruha. Toda mladenič tega ni plačal, baš narobe, branjevec mu je dal bankovec, katerega, je le-ta previdno spravil v svojo listnico.,, Na to je sedel na zaboj poleg voza. Začela sta se prijazno pogovarjati in vedno na vse strani pogledovala. Toda kdo se briga v takej množici ljudi in vojakov za to, kaj da počne ubog branjevec. Ako 70 pride vojak, mu da, česar želi; ta povžije, plača in gre. Ne daleč od branjevčevega voza je ležal na tleh utrujen vojak. Glavo je imel naslo¬ njeno na tornistro; dremal je. Čudne misli so mu rojile po glavi. Opazoval je branjevca in mladeniča. Znana sta se mu zdela, ker ju je že večkrat skupaj naletel. Vstal je, kakor bi se ravnokar iz sanj prebudil, ter šel k branjevcu, da si kupi kozarec žganja. Pri tej priliki vpraša mladeniča, od kod da pride. «Iz Trevize,* odgovori mladenič; «bežim pred Italijani.* Vojak popije žganje in otide. Na to izvleče mladenič svojo listnico, poravna lepo svoj denar ter razdeli različne vrste bankovcev po predelih, gre dalje in izgine med množico. Čez eno uro nastane grozen krik. «Vohun, vohun! Pobite ga kakor psa!» vpijejo vo¬ jaki. — Na to se pririje na trg veliko ljudij. Gnetli so se za dvema vojakoma, ki sta z nasajenima bajonetoma gnala onega mlade¬ niča, ki se je nekaj časa poprej z branjev¬ cem tako zaupno pogovarjal. Straže so ga prijele, ko se je hotel iz mesta izmuzati. — Vojaško poveljništvo je dobilo popisni list neke osebe, ki je bila 71 na sumu izdajice. Straža ga je pa prijela, ker ga je po popisu sumničila. Na to nastane nov ropot. Straže so prijele tudi branjevca ter obkolile njegovo kramo. «Obesite ga! Škoda smodnika za tacega hudobneža, > vpili so vojaki. V gradu se je zbralo vojaško sodišče. Navzoči so bili en major od generalnega štaba kot predsednik, eden major-avditor kot sodnik, po eden stotnik, nadčastnik, častnik, desetnik, poddesetnik, prostak. Raz- ven teh je bil navzoč tudi oni vojak, ki je ležal poleg branjevčevega voza in je opa¬ zoval branjevca in mladeničaj! Obdolženi mladenič je bil bled ko smrt in se je tresel po vsem životu. Vzeli so mu njegovo novo listnico. Pregledali so jo prav natanko, a razven denarja niso v njej našli ničesa. Slekli so mu torej oblačila in sezuli škornje. Tudi to so prav natanko pregledali, toda našli niso nič, kar bi pričalo o mla¬ deničevi krivdi. Ker je pa po vojakovi izjavi zatoženec papir v listnico vtaknil, pregledali so jo še enkrat. Stotnik jo je raztrgal ter potegnil iz nje kos finega papirja. Mladeniča je oblil smrtni pot, kajti iz¬ dajstvo se mu je dokazalo. Videč svojo ne¬ srečo, se izgovarja, da ni vedel, kaj papir 72 pomeni, temveč da ga je dobil od branjevca, da ga spravi. Na to so pripeljali branjevca in mu pre¬ brali zatožbo. «0j, oj! Jaz sem nedolžen, jaz tega člo¬ veka niti ne poznam. Izgovarja se na me le zato, da bi se sam izrezal. Jaz sem pošten branjevec ter imam za to obrt uradno dovoljenje. Sploh sem na dobrem glasu, le ta je prebrisan malovrednež, kateri hoče mene poštenega človeka v nesrečo spraviti. — Slavna sodnija, milostljivi gospodje! Pre¬ iskujte, razrežite mojo suknjo, moje hlače, moj telovnik, razrežite moje škornje in pre¬ glejte voz in vso mojo kramo, a našli ne boste nič, kajti jaz se živim pošteno.» Kdo ve, koliko časa bi bil mož še go¬ voril, da mu avditor ni prestrigel besede, rekoč: «Ali niste temu mladeniču ničesa dali?» «Bog obvaruj,* roti se branjevec, «ne poznam ga, jaz nisem ž njim nikoli občeval, jaz mu nisem ničesa dal.» «Vojak, povejte, kar ste videli,» reče avditor. Vojak pove na to še enkrat, kar smo že poprej slišali. Branjevec se je zvijal, sukal, tolkel z rokama ter hotel vojaku vsak trenutek v 73 besedo seči. — Zna se, da mu je avditor to ostro prepovedal. Ko je vojak vse povedal, rotil se je bra-. njevec z nova, da je nedolžen. Avditor pa je rekel: «Dovolj o tem! Straža! pelji ju proč.» Ko se je to zgodilo, začelo se je sod- nijsko posvetovanje. Avditor predloži še en¬ krat predsedniku papir, katerega so našli v mladeničevi listnici. Na tem papirji je bila prav natanko popisana trdnjava in pa moč avstrijske posadke. O mladeničevi krivdi to¬ rej ni bilo več dvomiti. Da je bil tudi bra¬ njevec soudeležen, spričal je vojak, kateri je videl, da je dobil mladenič od branjevca oni papir. Tudi mladenič je povedal, da je bil podkupljen od branjevca. Avditor je dokazal, da sta zatoženca kriva; zato je predlagal, da ju obsodi sodišče na smrt. Nihče ni temu oporekal. Na to se je glasovalo. Avditor vpraša pred vsem vojaka, ki je stvar ovadil, je-li zadovoljen s tem predlogom. Vojak pritrdi; za njim pritrdijo tudi poddesetnik, desetnik, častnik, nadčastnik, stotnik in drugi. Avditor pripravi polo papirja ter "pozove častnika, da napiše sledečo razsodbo, katero mu je sam narekoval: 74 «V imenu Njega Veličanstva, presvetlega cesarja! Jožefu Čelešniku in branjevcu Markcu se je dokazalo hudodelstvo izdaje, katero sta zakrivila z vohunstvom. Vojno sodišče ju je urnim sodom jednoglasno spoznalo krivim in ju obsodilo na smrt. Ta, razsodba se mora v teku 24tih ur izvršiti.» Avditor je to razsodbo podpisal ter jo potem poslal poveljniku. Tudi ta jo je pod¬ pisat ter poslal nazaj. Na to so obsojenima razsodbo prebrali. Ko sta vstopila v sodnijsko dvorano, zatrjeval je kupec z nova svojo nedolžnost, če tudi ga ni nihče poslušal. Avditor mu veli molčati; na to vstane z vsemi prisedniki in prebere obsojenima raz¬ sodbo. — Smrtni znoj jima je lil raz čelo. Zdajci jima reče: «Pripravita se na smrt. Ako želita, obišče vaju duhovnik, da se spravita z Bogom .» Ob treh popoludne so oba za mestnim nasipom vstrelili. Ker nesrečni mladenič s svojim nemškim mišljenjem v domačem kraji nasproti Sloven¬ cem ni ničesa opravil, ponudil je svoje moči Lahom, takrat nemškim zaveznikom, a to zgolj zaradi tega, da zatira Slovence in se pokaže strastnega sovražnika svojega rodu in svojega materinega jezika. 75 Konec vojske. S pomirjem v Nikolovem je nehala la vojska na severu in na jugu. Italija je ob¬ držala Benečansko, katero je bila Avstrija odstopila Napoleonu; to je bilo plačilo za nje potuhnjeno politiko. Nasproti Prusiji se je zavezal naš cesar, da izstopi iz nemške zveze ter odstopi Pru¬ siji vse pravice na Šlezvik-Holštajn. Razven tega plača Prusiji 20 milijonov tolarjev, to je 30 milijonov goldinarjev vojne odškodnine. S tem mirom je bila Avstrija pahnjena iz Italije in Nemčije; nič več ji ne bode treba braniti nemške koristi, kar jo je toliko¬ krat v hude boje zapletlo. V Avstriji velja odsihmal enakopravnost vseh narodov, vsi jeziki imajo pravico, po šolah in uradih zastopani biti. Za korist Avstrije torej ne dela tisti, kdor povdarja le nemščino v Avstriji in z besedo in djanjem odreka drugim na¬ rodnostim pravico do svobodnega razvijanja. Ako je kdo poprej druge narodnosti za¬ tiral in trdil, da mora Avstrija nemška biti, ker je prva v nemških zveznih državah, sedaj nima več povoda za tako trditev; in kdor ruje zoper mir in spravo med narodi, po- vdarjaje nemški poklic, tak ni več prijatelj Avstrije, ker dela za nje razpad. 76 Z Lahi se je po končanej vojski podpisal mir stoprav 3. oktobra. Laška vlada se je zavezala plačati naši vladi v 23 mesecih 35 milijonov goldinarjev ter prevzeti lom- bardo - benečanski državni dolg v znesku 66 milijonov goldinarjev. 12. oktobra sta avstrijski cesar in laški kralj izmenjala pod¬ pisani pismi in avstrijski vojaki so zapustili laške trdnjave. — Italijanski kralj je prevzel vse dolžnosti, ki jih je imela do tistega časa avstrijska vlada. Naš cesar pa je dal iz svo¬ jega naslova izbrisati tudi naslov «kralj lom- bardo-benečanski» in je krono tega kraljestva (pravijo, da je obroč njen narejen iz enega tistih žebljev, s katerimi je bil naš izveličar na križ pribit) izročil kralju italijanskemu. Veliko je vedelo ljudstvo pripovedovati o hudih minulih časih. Če tudi je bilo po marsikaterem kraju vse zapuščeno in opu- stošeno, hvalilo je vendar prebivalstvo Boga, da je sklenjen mir. — Na polji je zopet vse oživelo; staro in mlado sije prizadevalo, da čim prej popravi to, kar je vojska uničila. Norec. Tudi po Primorskem je slovenski ratar pridno obdeloval svojo zemljo. Zna se, da tudi Doljani niso rok križem držali. Povsod 77 vse živo! Le ena hiša je stala ondu prazna, zapuščena, kakor bi bili zadnjega mrliča iz nje nesli. — Okna zaprašena, streha raz¬ trgana. Nad oknom je visela podolgovata, pobarvana deska. Tudi ta je obledela in raz¬ pokala. Bledi ostanki posameznih črk so pri¬ čali, da je bilo nekdaj tu nekaj zapisanega. Bilo je zopet v nedeljo popoludne. Po na¬ vadi so se zbrali vaščani pod lipo. Raz- govarjali so se o vojski. Tudi stari učitelj je bil med njimi ter jim pripovedoval, kako hudo se je godilo ob času vojske kmetom po Benečanskem. Zdajci se odpro hišna vrata v zapuščene] hiši. Na cesto stopi mož v raztrganem obla¬ čilu. Strašen prizor! Lasje so se mu ježili, oči pa čudno svetile. Vsak se je vstrašil nje¬ govega pogleda. Celo otroci so zbežali na vse strani, ko so ga zagledali. «,Ksindle‘ (sodrga), zakaj bežiš?* zavpije divje, cčakaj, da pride moj Pepe! To je go¬ spod.» — Na to se začne strašno krohotati, gre dalje in bije z rokama okolu sebe. Po¬ tem se zopet oglasi; «Neumneži, niti poznali ga ne bote, kajti on ne govori vašega ne¬ umnega jezika! ,Kom, kom, majne Pepe 1 (pridi, pridi, moj Pepe), tvoj oče te priča¬ kuje. Pridi vendar, ti moj ponos, da te ob¬ jamem, da ne poči moje razburjeno srce.> 78 Govoreč se je tolkel s pestjo tako silno po glavi, da se je opotekal. — Spusti se v tek ter jo krene naravnost v gostilno pod lipo. Ondi se ustavi, se zakrohoče in za¬ vpije: «,Hoh‘, Nemci so zmagali.» — Vsi so obmolknili in pomilovali nesrečnega moža. Tudi on je obmolknil ter začel jokati. «Ne vstrašite se me, vaščani,» začne na novo, «nisem prišel prosjačit. Denarja imam več, ko vi vsi.» Na to zopet zdivja ter tolče z roko ob žep rekoč: «Tu ga imate.» — Iz žepa privleče tolar, vrže ga na mizo in vsklikne: «Iz vragovega zaklada je. Hoj, krčmar, vina, veliko vina, da pogasim pe¬ klensko žejo.» Krčmar mu prinese polič vina. Nesrečnež ga izpije v dušku, sede za mizo ter zahteva še pijače. Zopet izprazne čašo v dušku; potem se nasloni s komolcema na mizo in podpira glavo z rokama. Zamišljen je obsedel, a družba ga je molčeč opazovala. Gez nekaj časa začne kakor v spanji na pol glasno govoriti: «Neumni Doljani mislijo, da rasto tolarji na tepkah. Moj Pepe jih je zaslužil. A Markec, ta hudobnež, je kriv moje ne¬ sreče. O, da bi ga bili Doljani obesili, ko je prvič prišel v našo vas! Barba, moja Barba! Ti si me svarila pred tem vragom, a jaz te 79 nisem poslušal. Mislil sem, da je dober člo¬ vek, a sedaj vidim, da si prav imela. 0 angelj, prosi za me in za mojega sina.» Sočutni Apnenčar se oglasi in reče: «Ubožec, božja roka te je hudo kaznovala.» Nesrečnež se zopet vzdrami in pogleduje divje okolu sebe kakor bi koga iskal. Na to reče: «Tu nismo vsi! Kje je Markec?» — Obrne se proti vratim in zavpije obupno: «Tukaj je! — Še ne, zlodej, jaz sem še živ. Tu nimaš do mene pravice. Daj mi mojega sina, mojega Pepeta, mojo edino tolažbo, moj ponos, mojo srečo! Tega ti nisem pro¬ dal. — Dete, moje drago dete! Kakšno pa si! Kdo ti je naredil rano v prsi? In črna kri ti lije iz rane, lije in škropi do mene. — O, ne preklinjaj me, dragi moj sinček, jaz te nisem izdal .... Vrag, Markec, spusti otroka, on je moj! Ne zavijaj tako grozovito svojega obraza!» Hipoma skoči raz sedež in zleti na cesto, kakor bi hotel koga prijeti. Grozovito vpije: «Vrag, spusti mojega Pepeta!» Odkar je mojster Čelešnik zvedel, da je vojaško sodišče obsodilo njegovega sina in kupca Markca na smrt, zmedla se mu je pamet. V svojej norosti je letal po vasi in iskal svojega sina, katerega je hotel na vsak način dobiti. 80 Žalostno njegovo duševno stanje je po¬ stajalo vedno hujše in je baš prikipelo do vrhunca. — Nekoliko vinjen je bežal Čeleš- nik, kakor smo že omenili, na cesto ter dirjal vedno dalje in dalje. Tisto noč Gelešnika ni bilo domov. Sto- prav drugo jutro so izvlekli iz ribnjaka Kol- meža mrtvo truplo nesrečnega moža. V Uoljanski kapelici je zapel mrtvaški zvon. Po Dolji se je hitro raznesla vest o nesrečni smrti nekdanjega čevljarskega moj¬ stra Čelešnika. Ko so ga pokopali, molilo je pobožno ljudstvo na njegovej gomili: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo.» NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIUNICA