Uswd daily except Sunday* and Holiday«. Sft. AVGUSTA (AUGUST) lftlf i ... I ' 4 ^ a '« slovenski duhoven izvršil IZ DELAVSKEGA SVETA samomor. Kongresnild in senatorji žek ili dlOIDOV. ZBIRALNIK ZA OLJI J> ZLETEL V ZRAK. — OTROŠKA PA-EALIZA ZAHTEVA ŽRTVI V OHIOAOU. - tKUNAK • OEZAT BEAR" JB IZGUBLJEN. - KAKNENOI BO BB POSLOVILI OD JEČE. - VELIK POŽAR V TOVARNI KA MILO. 1 MILICARJI IZ CLLDIOI8A KA MEHI&KI KEJI ME BODO VOLILI - BREZPOSELNI MLADENIČI OBSOJENI NA SO DNI V JEČO. - DRUŽINSKA TRAGEDIJA IN DRUGE VESTI. Nekdanji mll|onar berač. • Chicago. 111., 28. avgusta. — Žo-miike družb« iščejo ztavkokaae »e pripravljajo sa stavko, a aa-i konitatirajo s ialoetjo, da jih i morejo dobiti. Chicago, IU., 27. avguata. — »v. Ignacij Tomazin, atar aedem-set let, ki jc rodom Slovenec, »ušel pokoj, ko je skočil iz šcr-Kft nadstropja Shermanovega ho a in »e vbil. Farani ao ga pre-uli iz majhne fare v Albanyju, inn. .napadli in pretepli, tako ipoveduje njegova kuharica. V njegovi sobi so našli misteri-eno noto, ki jc bila mogoče na-ivljena ns njegovo kuharico irto McCluskey. Nota se glasi: "Ne boj ne. Jaz se počutim do-o. Sedi na prvi vlak. Vzemi vae r»je in moje reči kot prtljago, z čakam nate." Njegova sestdesetletna kuharica avlja, "da je imel Tomazin logo sitnoHti, ki so povzročile, inu je počilo srce. Na fari v banyju je bil pet let, pa je imel ino sitnosti s farani. Hoteli so, bere inašo ob osmih maato ob 20 zjutraj. Neko noč ao priili je farani v farož, ki ao ga ua-dli in pretepli. Proaila aem, naj ajo usmiljene z njim, potem ao ili. To je hil vzrok, da je father mazin rczigniral. Od tega čaaa je obnašal čudno, in bojim se, je to afektiralo njegovo pa-1" Iz St. Clouda, Minn., poročajo, je Tomazin zapustil faro, ker hotel odpustiti njegove kuhari-Marte McCluskey, ko je polls nepopularna med ženami v ri. Kara. v kateri je pasel "duše" mazin, jf nemška, pomešanih je tudi nekaj Slovencev, kar pa nt vari prav nič spremeni, če je mica, kar trdi njegova kuhari-. i najrajše videli, da "lovKki razred nosi vsa bremena, j" bilo do sedaj v navadi. Se-itor Weeks je ostro govoril pro-isanetnii . dohodninskemu »vku. •V,»"v> zakonskih predlog še ni ^JHih, kljub temu se pa kon-r,"no zasedanje zaključi že pri-'M,»J> petek. Neksterim kongres-,k"«» mudi domov in mislijo. * J" najboljše, ce se kongresno »M-jlanje /Hklju^i in tako prepre- ' • ne bo sprejeta korupcijaka "vdloga. Pr"> ukljočkom kongresnega ■•"lanja imajo priti še tri zakon-i'rHloge na dnevni red: apre-predloga za plovbo ne Ju-««a predloga in popra Podloga za troške. Kader "I" predloge sprejete, bodo kon-7n" 'klanje zaključili, aena- '»■ koogreaniki pojdejo v vn- mni tK)j Hitchcock je predlagel, "»J nabiti davek ne pepir, kot mo tone. Senotor Znano je, da tovarnarji niao še nikdar plačali indirektnega davka iz svojega žepa, ampak ao ga še vedno odvalili na ljudatvo. Tak predlpg je naiven. -- 0 mmmmmm^m Oharlee Oity, Ia., 17. avgusU. — Tukaj je ekaplodiral velik nabiralnik za olje, laatnina Standard Oil družbe. Ooreče olje je letelo na vse strani. Dva moška, ena ženska ao zgoreli in devet oeeb je dobilo hude opekline. ftkode je 25 tiaoč dolarjev. , Chioago, 111., 27. avgusta. — O-troška paraliza je zahtevala tri žrtve. Dva otroka ata umrla v predmestjih, en otrok pa v meatu. Prijavljeni so trije novi elučeji. | i Beetle, Wash., 37. avguata. — Škunar "Great Bear", a katerim ae je podal John Borden na razkritja v Severno Ledeno morje, je nasedel na kleči v Beringovem morju dne 19. avguata. Moštvo je na varnem na otoku St. Mathew. Now Yoifc avgusta. t* trick Calhoun, ^ miljonov dolarjev Trmoglavost povzročila Ali so zakoni Ii u »Hi kralja jt položaj. kipitilističaih ir DHavd i Zsdaailjl si piMzIraia pHHm. jo stt*. D V zakoni — Že* isfust |o vtiy kjRloc Železničarji sa pripravljajo s* stavko. Washington, 27. avguata. leaniškim ualužbeneem ae jo gala nit potrpešljivoati in včera| je zapuatilo 150 predaednikov o-krožnih železniških organizaeij glavno zvezno meato, da ae ielea-niška organizacija pripravi sa splošno stavko. Neki odbornik železničareke organizacije, ki je zpremil predsed-nike ne kolodvor, je dejal^ do bo atavka mogoče isbrahnila ia v pondeljek ponoči, ie železniški msgnstje ne aprejmejo načrta predaednika Wilaona. pikirti stranka ustaaovljena v Selandiji. * Auckland, N. Z., 26. avguaU. — Na konferenci eo ae aešli aaatopni-ki Združene delevake federacije, icialdemokratične atranke in de--veki odbor Novs Zelendije, ds Itanove delavako atranko. Načrt obeega, da delavako sa-atopetvo obatoji iz induatrijalnih federeeij in unij, etrokovnih in 4olavskih svetov, is organisselj obrnil ns kongres, etsvko. ds odvrne Ali toga, da kapitalisti lakte M* kaairajo dslavos. Bridgeport, Conn., 27. svgusta. — Patrick P. Duffyja, organise-torja Ameriške delaveke federal-je, ao aretirali na zahtevo laetni-kov livarn. Duffy vodi atavko 800 livarjev, kar je zelo neprijetna reč sa delodajalce, ker etavka traja ie od 19. julija in atavkoka-aev jim je nemogoče dobiti. k Duffy ja oetal kot jetnik v Atlantis hotela, ksr ni polotil DlUon je zsdnjo simo isdelal tonako predlogo aa mlekarsko trijo, pa jo je legialatura tlonila. Predaednik Wileon ae bo najbri ooBialdemokratična atranke in sovit med kapitalisti, ko je v letu' 1906 zlomil atavko ceatnoželezni-ških uslužbencev, danes ne laatu-je niti pet dolarjev v amielu bankrot nega poatopanja. Tudi žena njegova je izgubila večji del njenega bogaatva. Zdaj lahko Calhoun vpraša za delo pri ceatnoželezniški družbi, da okusi, kako gre delavski kruh v slast. Maoon, Ga., 27. avgusta. — H. C. Adainaova, ki je uatrellla mili-čarskega kapitana E. J. Spratlin-ga, izjavlja, da je bil Spratling njen hišni zdravnik in je to priliko zase izrabil. ' Maud Monkova, izšolana bolniška strežnica, ki je poznala zdravnika akozi štiri leta, zopet zanika, da je dr. Spratling napravil A-demsovi kakšno nečedno ponudbo. - SSu dovoljuje Viaoko poroltvo, če drugik naprednih organiaacij, ki plačajo prispevke v stranko. V delavako saatopatvo volijo organizacije saatopnike po številu Članstva. Pri msstnlh volitvah lahko veak odbor postavi svojo platformo. NIMs ns mors poetati kandidat, ki (d lian ene ali druge adruiene organizacije najmanj Aeet meee-oev. Social izi ran j« veeh produktivnih, razdslivnih in izmenjeval-stik aredatev js končni silj atrsn- H V mejah današnje drušbe zsh-atranke proporoionoino sa • ooetavodainih zborih. •tar* način („|praviti draže- Jofferaon Oity, Mo., 27. avgusta. —V hudem viharju ao pobegnili štirje najbolj nevarni zločinoi. Prepilili so jetniško omrežje in napravili luknjo skoai šeet čevljev debel zid, ki je obdajal ječo. Odšle ao patrulje, da pol°ve kaznen-ce, a njih trud je do aedaj zaatonj. Chicago, IU., 27. avgusta. - V tovarni za milo, laatnina tvrdke Swift and Co., je naetal ogenj, ki je kmalu vae poalopje zavil v plamen in je ugrožal tudi druga po alopje v klavniškem okraju. Le z največjim naporom se je posreči lo ognjegascem ubraniti bližnja poalopje, de tudi nenje ni preako-čil ogenj, ftkode je $200.000. Springfield, 111., 27. avguste. - Guverner Dunne ne bo aklicel legislature k izrednemu zaseda nju. da sprejme zekon, ki omogo čuje miličerjem ne meji ae udeležiti volitev. Ta aklep je atorii, ker ni od členov legialature dobil u-godnega odgovora, da dobi potre bno dvetretjinako večino. Tonakors, N. T^ 27. svguata. — M eat ni aodnik Joeeph H. Bell > obsodil m cm reko tvrdko Swift » Co. ne sto dolarjev denarja globe, ker je prodala Šunke, ki je tehtele 11 funtov in • unč s pepir jem. ne de bi odtegnile od teže H unč, ki jih je tehtal papir. (M* m S. ttnmi. I se toil zs odškodnino in je hila škoda storjena skozi zaroto. Vložene ao štiri tožbe za odškodnino, vsaka za $60,000 in v vaaki je Duffy imenovan kot kolovodja zarote. • Ko ao Duffyja aretirali, ae je amejal in rekel, da radi aretacije ne bo dobil niti enega aivega la* su na glavi. "Stavka traja in bo trajala, četudi mene vržejo v ječo," je rekel Duffy. "Stavka se ne more zlomiti, četudi zapro organizatorje." Delodajalci so vložili tožbo za odikodnino, da oetraiijo štrajkarje. Nemogoče je, da bi bil eden štrajkarjev obsojen na en cent odškodnine, ker noben zakon ne prepoveduje stavke. Škandal je, da ae drznejo štrajkarje sploh obtožiti in aretirati, Če ne store drugege, kot ds odlože delo. Ali je Connecticut v Ameriki, ali ja v turški Mali Aziji f Motornild in sprevodniki so prod-lož&li svojo zahteva. Nsw York, 26. avguata. — VŠ«-rej je Theodore P. Shonte, pred-eednik Interborough Rapid Transit Comp., prejel zahteve pod-uličnih in naduličnih železniških uslužbencev. Zehteve eo mu poelali v specialnem piamu in podpiael jih je odbor deaetih. Glavno zahtevo tvori prisuanje pravice do orgeniaaoije, zboljie-nje plače za vae ualužbenee, Čaa-inpol za nadčas. Spomenica obsege 25 točk. Pretakava radi ugrotajo6*ga Itrtj. ka farmarjev, ki aatogaja a*-slo s mlekom, jo priMa. New York, 27. evguata. — Odbor, izvoljen od državne legialature, je pričel a preiekavo rodi na* povedsne stavke produeentoV mleka. Državni deportment za five! In trg bo pomagal pri preiakavi in predložil bo podatke o ektuelnlh cenah, ki jih dobe farmarji v veeh delih drže ve ze mleko. Mnogo me-teriala je zbrel državni komiaer Dillon, de bi ae mleko prod*)«'0 na odprtem trgu, kjer odloča kon kurenee, in pod nad zoret vom de-pa rime nt a za živež ln trg. • Dillon previ, de odbor ne bo prev nič odkril, kor Ae nI dolgo znano departmentu aa živež in Ihm, referendum ln odpoklic, eivilne pravioe aa javne u-alužbenee in politične pravice za iene. Nadalje uatanovitev državne banke, državno nadzorstvo sa zavarovanje ne veeh poljih, poepeše-vanje aedanjih državnih tovarn, farm io drugih induatrijalnih podjetij. Nadalje brezplačen šolaki poduk od otroikege vrteča do univerze, z aplošnimi učnimi knjigami, ki naj jih tiaka država. Krojači doba povišana naado. New York, 27. avguata. — Krojači, organizirani v Amalgamated Clothing Worker of Amerlce, do-be od jutrajinjega dne en dolar več plrte na teden. Priaadetih je 20,000 delavcev. Organizacija je pred tremi tedni predložila avoje zahteve delodajaieem. Delavei so iajavlll, da bodo zaatevkall, če delodejelci ne priznejo njih zehteve. Delodejalci ao priznali zehteve za 0000 atavkarjev takoj, za druge kaaneje, 400 jih pa še «4av ka, ki dela za šeat velikih tvrdk, ker so poslale delo v neorganizi rane delavnice. Virginia, Minn, fterif John Mei nlng je boje odslovil 50 deputljev, kor nimajo kaj opreviti. At raj k ae vrftl mimo in izgredov ni nikekih. Četudi ee je toinik Niek Smiljenieh, ruder iz Shenango rudnike teko čudno obnašal ki motil sodnijake razprave Uko ailno, da ao ga morali zapreti v ječo, dokler razprave ni hila končane, je beje vseeno pri našel teke "dokeae," de mu je Chariea Turk neverno pretil, de je sodnik Turka obeodil ne «0 dni ječe, ali $10000 kezni. Zagovornika Turka, Keyee in Berk man, ata vložile priaiv na vi-Ijo initoneo. e1 1 1 STEV.—NUMBER 78. Rust poročil* o uspehih, Avstrijci pravijo, da so nemalnlo Bolgari zmapjefo na desnem krilu. KBOO TUBPVALA BB BIJE Al VEDNO KEVAV BOJ ZA JARDB. - RUMUN1KA JI BPINtA. - NA TALIJANSKI FRONTI NI VELIKIH OPEEACU. - ANOLEiKI POMOŽNI KRIŽAR TORPEDIRAN — NEMCE OPTOtUJBVO FRANCOZE KRU TOBTI. ~ ANGLEŽI NIMAJO BBBOB PRI BUEŽKKM PRE KOTU. — NEMŠKI GENERAL BE NORČUJE IE ANGLEŽEV. - MBHItKI VPAD NA BMIIŠKO OEEMUB a m pripravlja. | London, M. avgusta. — Italija smatra aebe od M. avguata v vojni a NemJHjo. NomMja al ia iadate p roti izjava Berlin, 28. avguata. — Bolgarska dala na vzhodnem ta«u Struno v ssvorovshodni Grčiji sa bUr iajo izlivu raka. Belita, il. avguata. - "Berliner Tagklatt" ja prioMU pogovor a Irf>hiaanoai, ravnateljem druibe, kl lastuje "Branan", v katerem pravi, da ja patapljašs "Bra-man'' nn poln v Baltimore, trsman, via Bsrttn, ti. avgusta. Kspttan Koeaig amni, da ao vohuni savaaaikov s svaMlkami aig naUaMi odkod trgnv. potapljate tan krišar-jam Po evitlobnih bliskih, ki so prihajali ad InM an ankam, ja prišla "Dontaehlsnd" takoj v svit riMata a angleška bojne ladja. Berila, ». avguata. — Breailč no prok BajrviUa. — Brsojsvk« ia dn to an- KMštaai so do- MmiBiTfl Chieogo ka okoiiea: lepo vreme in mslo gurkejše v fK>odel je k j v torek gorkejše in lepo vreme, epre-meniji v i vetrovi. DBnoša: malo gorkejše ia lepe vreme v pondeljek i v torek iste. Temperatura v Chiaafn: najvišja 97. najnižje A7 stopinj. od arade avguata. m pmljs, dn i^JSS m^ktirajo naj aa*. batna voda. Elm, H. avgusta. * Italijanska vlada ja aaplsnila Beneško palačo ▼ isnstksh, ki js bila lastnina av-strijsksfa ssaarja. »PLOlNI PREOLED Ruaki medved, o katerem cel teden ni bilo nič posebnega čuti, za> čel ae je aopet gibati. Ia Petrogra-'da poročajo o napredovanju v o-kolišu Stanislava in ker niti Berlin niti Dunej ne ugoverje, je verjetno, da gredo "Moekvičani" res naprej. Tudi v Kavkazu, kjer so s« zednje tedne Rusi umikali pred napredujočimi Turčini, ae je bojna areča obrnila in adaj je Turke zadel kiam«t, da bežijo. Ruai so aopet okupirali več mest, ktere so nedavno zgubili in podijo Turke fired seboj. Na francoski fronti je položaj bolj zamotan. Angleži in Francozi se hvalijo z uspehi, Nemei pa kar pe vrati vae aanlkajo. Zs kake velike uspeh« sieer itak ne gre, k večjemu ze par ato jardov strelskih jarkov, a š« tistih si drug drugemu ne privočejo. Nič boljše ni na belkanakem bojišču. Tu ae hvalijo Srbi, Francozi in Angleži na eni strani, liolgari in Nemci pa ne drugi. Vai poročejo o uspehih in vai zmagujejo. Nam nevednim semljenom je sieer teško razumeti, kako je mogoča zmaga na o-beli protivnih si straneh, ampak gospodje generali morajo že vedeti, aioer ue bi zmagovali I Grške se oehaje v čimdalje bolj kočljivem položaju. Vlede j« beje uke-aeie svojemu voještvu, nej ae prostovoljno umekna iz mest ob fronti, ktere nemeravajo zasesti Hul-gari, a (»oveljniki grških gerniaij in grški vojaki so druaege nine nje, pa se odločno upirajo napredujočim Bulgsrom Vršilo se je beje že več bitk med Hulgari in Grki in balkanske zmede je z vaa kim dnem večja. Med ljudatvom raste nezedovol jat vo proti grški vladarski dineatiji, Veniseloeova »trenke (to jc one, ki j« zeto, da ae Grške pridruži zevegnikom) pe ae več« vseki den. Na bi bilo ni* čud oegs, če bi nekege lepega dne kra lju Konštantinu spodletelo s sj»olj akega prestola, kterega ml en* etrom mežejo Veniaeloaovi prista ši, z druge pe aevezniki.Kej bo oto rile Remaneka, ie nobeden ne ve 'Iteje ae negiblje ne stran zavez nikov, če bo pa tudi padla v njih naročje je teško prerokovati. Nagibi je ae še nad dve leti, adaj na to, zdaj na ono stran in prerokovanje je ravno v tej vojni zelo nehvaležen posel. V celem stoletju se prej ui pojavilo toliko krivih prerokov, kot zadnji dve leti. O Italijanih še par dni ni bilo nič ališati. Ali ao jih vstavile kraške akale, ali počivajo ua Invorikah, a-li ogledujejo našo lepo Gorico, ali pa jih vreme zadržuje. Ku vzrok bo že. RUBRA FRONTA. Ruako porodilo. Petrograd, M. avg, — V okolišu Stanislava zečeli smo ponovno napredovati, imtein ko je bilo en teden akoro vse mirno. Zavaeli smo vaa Guta in dospeli dn izvirov rek Iliatriea in Hiatrica-Nadvorua. V Kavkaau ao ruake čete aopet aevacle meato M usti in napredujejo na gorskih grebenih Kurtdagu. Zasledovanje ostankov četrte turške divizije, k| Je bila poražena v okolišu Moeula, ae nadaljuje. Dunaj, 27. avguata. — Fronta nsdvojvode Karla Franca. Zapadno ml Moldove v okraju ter-terskih prelasov so bili ruski napadi deloma odbiti. Sovražnik I-lua velike zguhe. Artilerijski litiji ae nadaljujejo na innogili mestih. Avstrijske čete so zopet osvojile poaicije na fronti generals Itochni* Krmollija, ki so jih ruske čete zasedle na črti Tcrepelulke-IMeulak. FRANOOBKA FRONTA. Angleško poročilo. London, 2(1. svg. — lfevo krilo naše armade Je sinoči ponovno napadlo nemške pozicije, ki branijo Thiepval in osvojilo zopet 400 jardov sovražnih zakopov. V začetku devetega tedna vcli-le angleško • francoske ofenzive ob Sommi moremo poročati, da angleška bojna črta stalno obkolju-je nemške utrjene pozicije in bliža se psdee Thiepvsla, ktero mesto je bilo na pdti našemu napredovanja vea ^aa, odkar m* je bitka Sommi pridela. Nemei »o protinapadali jiitno od Thiepvsla, pa ap bili odbiti. Tudi zapadno od (Juillemonta ao Nemei napadali, pa smo Jih zapodili ns "j. Poročilo nemškega vojnega urada je v direktnem nasprotju s po ročilotn angleškega |H>veljuiks. Iz Iterline namreč poročsjo, ds so bili angleški napadi pri Thiepvala in High Wood odbiti in ds so frsu-aoakl napadi pri Msurepss bili brezuspešni. Franooeko poročilo Periz, svg. - Južno <*l Mau-repas in gri/-s št. 121, smo razpršili močne nemške poizvedovalne oddelke. N'a sommški fronti bije se vroče artilerijska bitks. Nemei niso poskušali ponovno napadsti ua sommški fronti, pa/' ps so živahno napadali v Champagne in lis severnovzhodni fronti Verdune, ^Nemški napadi v Champagne razvili ao se v silno vročo bitko. I'o dolgotrajnem bombardiranju, sle* dil je napad nemških '-et sinoči ob pol desetih zve/er, Vsi napadi so bili vstavljeni |>o našem ognju In napadalci pognani us/sj r ročnimi granatami. ' Na ae verno vzhodni frortti Ver duua bilo je silno artilerijsko t«o> (Nadaljevanja ne ft. strani, 1. oto pee ) PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAEODNE PODPORNEJEDNOTE LABTMIMA BLOVKNSKS MABOBMS roueoKNS JSDNOTS i I«UM> p« <«B»»»m. Naro/nlna: Z^OJmm 4tUt« <»•»•• CW- la ( •• mm M*. »»*• M M M* In IM m tri »mm«; CW*f» to iMMMtv* |UI m Uu. ItU M HW I1.W M «»« Na*Ur m «m, Ur Im Mik • "PEOSVETA" SOlt S«. Cra«fMi Aft., Ctlilfl, ML "THE ENLIGHTENMENT" Org sa mf Um Slov«aU Hlllwl _ItoMfil S—My__ ^WKICD BY HIXIVEXIC IJJATIOMAX BEMEKIT SOCIETY__ A4v«rtUUv nlM M ibaeriptlon I UslU4 Btstfa <*»' , mIcimB M p*r r»»; CSIaa— mmd «« (miMm, IUI Mr rw. iUBiil» "PROSVETA" SOIf S«. Crmwfmrd Arm., CkUas*. III. Temns prerokovanje. Povsod slišimo, da tonemo v pros peri tet i. Vsega je preveč, "ameriški narod" jc najbogatejši na »vetu in nafta plutokracija razpolaga z zlatom v vrednosti $2,-(100,000,000. Kljub temu niso plutokratje srečni in ogrožajo jih hude sanje, ki jim slikajo temno bodočnost. Tc sanje jih preganjajo povsod, da vidijo celo strahove tsm, kjer jih ni. "Wall Street Journal," glasilo ameriških kapitalistov, katemu se mora priznati, da ima tudi zelo inteligentne urednike v svojem u-red niške m štabu čuti, da se bo ne-ksj zgodilo, kar ne bo po volji ljudem, katerih interese zastopa. Kapit. glasilo kliče v spomin maj 1857, ko je lord Macauley, angleški vigovec, pisal Warren llastingu, ko je angleški kapitalizem pričel razumevati, kaj ao nn-gkiki klutivitezi in angleški baroni, ki so se pečali cl z lisičjim lomov storili v tujih deželah. Prerokoval jc temno bodočnost kapitalistom v Združenih državah, ko prebivalci nc bodo imeli kaj jesti iu bodo vstali demagogi in pri-IMiročali konfiskacijo lustnine. Macauley jc dejal t "Hero z vami, večina tvori vlado, ki Ima bogatine, kl so vedno v nianjštnl, v svoji oblasti. C'ns bo prišel, ko bo v držuvi New York ljudska množica, iz katere nihče ne Im imel več kot pot zajuterks, iu nihče nc bo pričukoval več kot pol obeda, volila legislaturo. Mogoče se luhko dvomi, kakšno legislature) Iki izvolila. Nn eni je državnik, ki pridiga potrpežljivost, pokorščino pred zajamčenimi pra-vicatni, dosledno spolnjcvanje javne poštenosti, nn drugi strani je dcinngog, ki govori u tiraniji kapitalistov iu krivičnih mogotcev in vprašuje, zuknj ne bi bilo vsakemu dovoljeno piti šampanjca in voziti se v kočiji, ko tiaočem ljudi primanjkuje najpotrebnejših potrebščin. Katerega kandidata ni bo izbral delavec, ki sliši njegove otroke klicati po kruhu? Zelo ae bojim, dn bodete vi v takem položaju, hot hcui ga opisal, izvršili stvari, ki bodo onemogočile, da ae vrne proaperiteta; storili bodete, kot delajo ljudje v dobi pomanjkanja, ki pojedo vaa temena, da nc bo v drugem le pomanjkanja, ampak bo lakota, Ho jim se, ds pride oplenitev. Opic-nitev jfro pomnožila uczadovoijost in nezadovoljnost bo novo opic-njenjc. Nič vas ne more vstaviti. Vaša ustava je vsa jadra razpela ne in zasidrališčc.Kot sem >« preje omenil, če jc družba pričela razpadati, mora izginiti civilizacija ali svoboda. Kak Cezar ali Napoleon bo jrngrabil vladne vajeti z močno roko, ali bodo pa vašo republiko zrušili barbari v dvajsetem stoletju, kot so rimsko cesar-stvo v petem. Harlika Im le ta, ds ho 11 uiti in Vsndali, ki so rardjali rimsko cesarstvo prišli im! zunaj, mejtem ko se bodo lluni in Van-doli rodili v vaši deželi valed vaših naprav." Maesnlevjevo prerokovanje se ne |>o i/polnilo dobesedno. Je že nekaj navadnega, da sc preroki radi motijo, posrbno če ne raau-m e jo gospislamt va in njegovih zakonov. Značilno |ta je,' da glasilo amerižkega kspitsliriua ob < asu toliko hvaljene pr«ia|»eritc prinaša taka prerokovanja Ali h«»če posvariti kapitaliste, naj ne ImmIu preveč požtcšni, naj nikar I o e \ «•!• tir uplenijo IjmUtva in m* iimj « manjšim dobičkom aadovo- tjlj«, da ae podaljša življenje k*-pitalizinuf Ali svetoj* s tem pre rokovanjem kapitalistom, ds potrebujejo možs z Železno roko, ki bo tiščsl glad ne delavske množi-ee k tlom, ko minejo dnevi pro-1 speritetef Ne eno in ne drugo ne bo reiilo potspljsjočega čolna kapitalizma Kapitalisti vsled takih prerokovanj, ue puste tudi drobtin* od svojega profita, če jih delsvei skozi avoje organizacije ne prisilijo do tega. Ni ga človeka z železno roko, ki bi mogel ustaviti gospodarski razvoj, ki se giblje po jeklenem zakonu. Direktno neumno pa je današnje delavce primerjati z nekdanjimi Vandali in liuui. Današnji I delavci grade in ne prodirajo in ru| šijo; iu «ieer grade novo družbo z novim gospodarstvom. Urade jo I prevdamo in premišljeno, vedno | v soglasju z razvojem. Iji ke red' tega vaeeiiy J: "H stali. 0 pnWH>( Anton Miiim, i;;xik , ~»ti la UvmJB M r*tUjs aa »imdmii •teosveta , (VrmdmUkl MIS Sa. Crmwfmrd Hmrmfmimm. * m KU pmrLam rmimkm*. dmmmr m jfi """ ■ ^ .... ksr j. \jSH*m aaj m F-*8* TEOSVETA". (Uars^Uki SOIC Sa. Crmwfmrd Arm, ^^ i tm -mritm. m stvar tmkmi r p mmmmdm. Cm , ...__. M »^ tipski volu (B vesli iz inozemstvi. ggaje cel din iu oelo soč. v 'J in Fleury, »o n Lj*i Thi-umoutt in neury, *o 'lei vprlJtorili več napadov, pa „ ,ih vselej odbili-Saii letalci *» včeraj sprsvdi na 4'devet ueaiikih letalnih strojev, i ,rikopUve pa so uničili. Mamilu general von Kluck m nor * • ' ftujo ic Angloiov ' Stress burg1, 27. svgusts. — V o Sem«edenskem naporu, z ogrom-[briga, kaku buržoazni političarji uim Žrtvovanjem človeškega mesa rešujejo apor v domači hiši. Za-in krvi in atreliva. ni zaveznikom niraivo jo lo, da ao gospodje pri-le poarečilo prodreti neiailyt čr- jfcii do prepričanja, da tudi v bur-to ob Sommi, ampak jo niao niti žosznih strankah ne more uihč« Hudo vkrivili. General Aleksander:UluŽiti malemu in velikemu bitni-von Kluck. ki je zapovedal nem- an. Kdor dela za velekapital, uni« ki kandidira za državnega pravd- Berlin, Nel., 27. avgusta. — Pet nika. * _ oaeb jo bilo vbitih in itiri ranje- Razredno zavedue delavee malo ne, ko je vlak Pennsylvania železnice zsdel ob avtomobil John Quillens na križišču pol milje od Berlina. Uataaevlje*a t. aprila lakorp. 17. Junija 1907 V dri. Illinois. balkanska fronta. Angleško poročilo. umdoa, 26. avg. - Neodločilni boji t raj" j" veil no v okolišu So-u!,a srhi trdijo, d« drže vae po-Iti« ns skrajnem levem krilu in |H živahno napsdsjo Bulgare. Bul r«ri z»l*t trdijo, da so bili vsi irUki napadi odbiti. NViniki vojni urad poroča, da K,,uri m Hnlgsri napredujejo se-vrnn/j|Mred»traže pri Orafauu in zaaedli ni višine nad Kavalo. . Bolgarsko poročilo. Zofija, 27. avg. — Vojni urad joročn, da je bolgarska armada izbojevala zmago nad srbskimi četami nu desnem krilu, na drugem rilu ko pa bolgarske čete dospe-na Krškem ozemlju do egejske-ga obrežja. Tukaj posvečajo veliko pozor-oost potienem razvoju na ^alka-nu, posebno gibanju na Rumuns-eni. Brzojavke poročajo o militarist irimm pripravljanju in o po-laaožitvi vojaškega kredita za 40,-UOO.OOO dol. TALUAN8KA FRONTA. Avstrijsko poročilo. kriin, 27 avg. — Brezžično prek Kavvilla. — Italijanski napadi v iMoinitih. na severnem delu, ao ae izjalovili. Italijansko porodilo. Kun, 27. a v p. — V Pozinski doli-"Mno odbili napad na goro Seluž. V Fasiiiskih sipah so naši alpini inpredovali proti gori Kavrijol. pritisek v Travinjski dolini še ,raJ" protinapade proti scver-Vmn pobočju Kolbrikova smo od bili. Angleški pomožni križar potopljen ■'"»•Ion, 27. avgusta. — Sovrsž IMapljača je potopila v četr »••k olMiro/.en parnik "Duke of Albany" v Severnem morju. Štiri 11 dvajvt oseb je vtouilo, sede in » "MMiuleset je rešenih. B*rhn obtožuje, da imajo Francozi 'morilce." Iwii"- -'7. avgusta. — Brezžič-"" K«"k Say villa. — Poluradno 1"da imajo francoske čete 1#',kr Prostovoljcev, oborožene * '»"/i. revolverji iu ročnimi gra-katerih naloga je, da po-"""'''ive nemške vojake v osvoje-' "-nških strelskih jsrkih. zaključuje, ds je no-1 najUlj strahopetno kr-M'd«j poznanih zakonov Aogleži tepeni pri Buetu. * "'"»read 27 avgusta. — Vojni ^ tH,r.„n: |»0 praski 1« milj . "d K ue za med predat ra- J" -»vražnik (Angleži) liežal. je v zmoti atrelja-J"" puiko skozi en četrt n- Wentworth, N. 0., 27. avg. — Komisarji okraja Rockingham s<> ______,, - . —T odklonili zahtevo soproge t\ W, ftkemu desnemu krilu, ko so prodr- čuje male biznisuiane. lu to »po- Hhaughter, obaojenega policaj U Nemci pred vrata Pariza, prs- znanje je tudi nekaj vredno, do- okrgs načelnika, da bi njenega ao I si nc bo za trenotek vstavilo kapi-"V osmih tednih strašnega boja! talistiletnega /Fred Barretts, ki je mazal stroj. Pet drugih delavcev je. bilo ranjenih zunaj strojnice. A. C. Itak us peljal s svojo ženo in štirimi otroci v avtomobilu blizo Athentn, Wis., je skočila divja mačka na avtomobil in priletela s tako silo v sprednjo kolo na levi strani, da je obležala z razbito glavo. Washington, D. 0., 27. avg. — Ameriška republika bo izdala zu oboroževalno pripravljanje na morju in na suhem $«45,47.r),H4<» Za armado na suhem pojde $257,596.530. V mirnem čssu sc stslna armada pomnoži ua 17,-OtK) mož, v vojnem pa na 2.r»l»,tHK). Milica šteje v mirnem času 127,-r 1,0 kunitnli/cm ifos- meriška delavska fcderae^ji drtiga napredna društva. "Mokri" verjamejo, da naj- redu, dokler bo kapitalizem gospodar svet«. Tukaj je srečno živel Abel s svojo družino. V teku boljše delsjo zase iu regulirajo; zadnjega leta je priAia nesreča če-točenje opojnih pijač, če vatopi- MnJ. Najprvo ata mu umrla dva jo zs pravo homerulo in proti ie-iotroka, pred par dnevi so ps nje-Ijam People's Gas, Light k Coke i g, odpeljali v bolnišnico za jetič-Co., družba, ki oskrbujejo mestojne. Njegovo 23letno ženo je ta u-Chieago z gorljivim plinom, pro-|daree tako hudo zadel, da je izpiti cestnoželezniški družbi iu dru-jla strup, gim korporacijam za javne |H)tre be. Him 1 Trinidad, Colo., 27. avgusta — Blizo Delhija so zaklali fftletnegs Franka West a, detličs zapuščuine v vrednosti $l,50(f.000. Pstrulje love Riesrds Lucsrs. ovčjegs psstirjs in bivšegs delsv-ea ns renču. Ženo l^uesrs in l>o-nseiana Sandovsls so sretirsli kot »»krivo«. West ae je spri * Luearom radi plsče, žens Lues rs je bsje držsls West a zs reke, Iai- St. Louis, Mo., 27. avgusta. — GLAVNI STAN t CHICAGO, ILLINOIS. 9*1AT*I ODSBE: Predsednik: John Togri«, bos 11«, USallo, IU. 1. Podprotlsodniki J. Bratkovlč, R. F. D. 4, b. 80, Glrsrd, Ksns. 11 Podpredsednik: Jožef Kuhelj, M69 Swing ave, S. Chieago, UI. Tajnik: John Verderbar, 2708 8. Lawndale Ave., Chloago, lil. Telephone Lawndale 4G35. Blagnjnft t Anton J. Terbov oe, P. O. Box 1, Cicero, IU. < Zapisnikar: John llolok, 4008 W. Slat 8t., Chioago, UL NADZORNI OMIKI Jože Ambrolič, 861 box, Canonakurg, Pa. Paul Berger, 741—1st 81, U BaUe. Ill F. a Taoekar, 874 Ahaaj Ate., Rook Bprings, Wye. POROTVI OD0BK: Anton Hrast, 811 9fttk Ava., New Duluth, Minn. Anton PoUrlin, 6307 9t Clair Ave., Cleveland. O. Joie Radišek, 679 bes, Baltkoa, Pa. Rudolf PlotarAek, 436 bas, BridgeviUe, Pa. Albina Hočevar, 18 Board ave., Detroit, Mich. UREDNIK "P ROS VITI" Joie Zavertnik. 8019 80. Crawford Ave., Okleago, DL VRHOVNI ID RAVNIK: F. J. Kern, M. D., 6909 81 Olalr ave., Otoveland, Okie. Vee denarne aadeve ia otvaH, k! ee Maje glavnega urada, se mejo pošiljati na gl. tajnika. Pritolbe glede nerednega poelovanja na predsednika nadaornegs odoeka Joie Amkroiiču. Zadeve prepirljive veeblae predsednika porotnega odseka, A. Hrastu. Vso drugo stvari, ki imajo etik 1 "Proavoto", Isvzemli spremembe naslovov uradnikov krajevnUi društev pa "Prosveti'j 3011) So. Crawford Ave., Chieago, 111. Iz slovenskih naselbin. Cleveland, O. Umrl jc tu Frank Perko, star 2H let iu neožeujen. Doma je bil iz Zsgradca kjer za. pušča mater in seslro. Pri društvu ni bil nobenem. V WarrenviUe sanitoriuin jc umrla 17letna Mary Vaupič, za sučičo, Zapušča mater, 2 sestri in 2 brata. Otčc ji je umrl pred par leti. Družina je prišla v Ameriko pred II leti iz Mirne Peči na Dolenjskem. Roundup, Mont. Sta riše Josip in Annie Pire, obdarovala Je štorklja s čvrsto Hčerko. Zdravo vse. CoUinwood, O. Poročil se je John Jumnik Iz Detrolts, z gospi- co Mary Tomšič iz Collin wood a V enake rožne telege je skočil Anton Havoc, z gospico Ivsno Klcmcnčič, Med drulbatui, ki jokajo iu stokajo, jc tudi Union Pacific železniška družba. Nekaj let sem jc plačttls t s družba desetodstotuo dividendo, a zdsj, o groza, pa plaču Ic osciu-odstotno. Vbogi železniški kralji kar ami-lijo sc naju iu Čo pojile tako naprej, bodo morali revčki zadeti bi-ssgo na ramo in prosjačiti trdo skorjico kruha od hiše do liifte. Seveda, čo bi bilo tako, kot poročajo železniške družbe in bi nič ne zamolčale. Ko spoznamo drugo strmi pripovedke Union Pacific železniške družbe, sc tudi prepričamo, da železniškim kraljem še ne grozi boben in da bodo njih "milostljive" gospe še lshko bil še a le v diamantih in svili iu prirejale razvajenim gosposkim kuž kom bogate pojedino v dvoranah, okiučanih s cvetjem in sadnim drevjem. (lospodje delničarji so poleg o-semodstotne dlvidende sprejeli ši šest in sedemdeset miljonov do-larjčv «>d Baltimore & Ohio železni ce, ki so ležali v blagajni C* nioii Pacific železnice. Poleg je v blagajni Unioli Pnei-fie železnice še * 110,474, INKI, ki jih lahko ravnslelji IS zdele med delničarje kol dividends. To se mogoče lakoj /godi, ko železniškim kraljem ne bo treba dokazovati, da dlvidende padajo iu vsled tega ne morejo železniškim ilsluž-hcuccm dovoliti osemtirnega avitika. Premetene iu zvijačne luipi t ali stične mahiuaeijc potrdijo, du je treba žclczuicc podržaviti. J. J, LAHBY. Pogrebnik in balaomaloc. Ooapa M a rgu l et ba 10. l.alioy balsomovalka za ženske Granite City, Tel. fl!) Madison, lil. Bell, Tri • City. Tol. 6U. (72 — 78), Gotova znamenja bolezni '"tkalki fronti smo odbili 1 ' naše <|e*no krilo. Ns '' pre<| 11 a M) ohrsnil)0. ' '' -t močnej&i. Vjeli ^J »' v rsinikov. Včasi so "mokri" zahtevsli homerulo le tsko dsleč, ksr se tiče točenja opojnih pijač, sdsj pa izjavlja ferruak, da bodo ddsli roko v roki z vsemi organizacijami, če so res nspredne, ne glede ns to, čc so zs "suhe" ali "mo-kr«." Ko jc imela priti homerulska predloga v zased s nju v razpravo. so jo zadavili politiearji. ki so pod esro ga je pa zsklsl. poveljstvom Sullivsns. Deneena in - Lundins. Feoria, D.. 27. avgusU. - Tu- Veuci z zahtevo ose 111 urnega delavnika na dan iu mi priprav I jeni za stavkati, če jim ga odlil jejo železniški kralji, prihSjs od strsni železniških družb zopet je remiads o nizkih dividendsh * jsvnost Jeremiada ima namen vplivat ns smeriško ljudstvo in dokszsti. 'la železniške družbe pri nsjboljši volji na morejo prirnsti om-oiui liega delavnika. l> bi priznale o semumi dHsvnik. Jih č«ks neizogibno bsukrot. Mogoče li trpite na bolečinah v kosteh sli revmalizmuf II. II, Von Scbliek, slovit I tiri-rodni zdravitelj in tovarnar Bolgarskega Krvnega ('nja, ki jc s slo iu sto tisoči bolnikov v stalni zvezi iu ki dauzaducm dobiva kar po cele kupe zahvalnih pisem od onih, katerim je povrnil Bolgarski Krvni f'aj zdravje, da Je naj-boljše zdravilo proti Hivnistliuiu lu bolečiusm v kosleh lo zdravilo. Naš rojak Mato (Irahovae, IU2N So. Allport St. Chiesgo, III. piše idedeče o tem susmeniteiu pri rodnem zdravilu. Vaš Bolgarski Krvni čaj ml selo dobro deluje proti bolečinsm v kosteh iu proti revmstizmu. od ksteregs trpim že več let. Kun veliko škatljo Bolgarskega de-1 Krvnega ^sj«, ki traja za pel me-I srce v. pošljemo za en dolar kamni Nihče ne more očitati železnlš koli: kim kraljem, da so neumni, Če ob •asu, ko železniški uslužbenci za ! htevsjo osem urni delavnik, razde- j le med sabo nizko dividendo, kupi miljonov pn puste ležali v blagaj j ui, da ga rszdfle med seboj, ko Marvel Products Co. 8 MARVEL BLDG. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja- mine nevarnost. lev osiguratl pošljite 10c več. rM Naročite se aa dnevnik P*PROSVETA" Nsj boljši slovenski dnevnik v Zd. drfavsh. List prlosia dnevno dobre, podali Ji ve članke, no vise is starege k reje in Amerike, sploh eeloga sveta, Baoimive romane io aebavno čtivo 1 Neročnina sUne sa eolo loto 68.00, pol leU 61-50 so 7A. države. Za naročnike laven Zd. driav, lavseuši Cenads, sta'ie sa celo leto 64.50, ta pol lete 62 26. Ravnotako stans ss eelo leto 64 50 In pol leU 62 26 v mestu Chieago in 80 Chieago Imena, naslove ls naročnino potUjajto sa slede« naslov: UPRAVVIftTVO "PRO® VIT A", 8019 Bo. Crawford Ave., Chloofo, DL ?M poštae denarne aakaaaloe — Money Order, baačne draft šoke ee saj ssalovt ss "PreeveU" B. N. P. J. Ne rabite I Na« castopnlki eo dmštvesl Ujslkl. Vos aadaljla pojasnila daje drago volje sprsvnUtvo I ' ProeveU _ I » EMILE ZOLA: DENAR. P10SVWA 1 i , PMUvmII M—k. Nekdo jo je prinesel in zdaj vsi ponavljajo to vest ns glas, ki se je kmalu spremenil v bučeč vihar. Borzo je pretresel grozni hrup in med tem hrupom mo skakale eene navzgor in nsv/.gor. Preden je udarila ura tri, oznanujoč, da je borza zaprta za tisti dan, so cene poskočile za štirideset in petdeset frankov. Tedaj je nastala strašna ps-nika. Bila je ena tistih bitk, kadar derejo vojaki in generali z edino željo, da ohranijo svojo kožo, < glušeni in oslepljeni v največji konfuziji. l'o čelu in po obrazih so drle [Kitne srage, solnce je ob-livalo stopnice in zavilo vso borzo v si kujoč plamen. Ko je bil boj končan in so borzijani izračunali svoje izgube, je videl vsakdo, da je bila ka-taatrofa naravnost nezaslišana. Bojno polje jc bilo pokrito z ranjenci in mrliči. Mozer, finančni medved, je bil med najbolj rsnjenimi in Pileralt je drsgo plačal svojo slsbosl, ker je bil tako prepričan o padsnju cen. Magendre je izgubil pet deset tisoč frankov; to je bila njegova prva velika izgubs, silni udarec, ki je položil njega in ženo v posteljo. Baronica Bandorfova je morala plačati tako veliko svoto, da je Delkambre naravnost odklonil plačilo in baronica je preklinjala ime svojegs soproga, barona Sandorfa, ki je imel depešo o miru v svojih rokah poprej kot minister Kogon, ps ji ni črhnil ne besedice. Največji udarec je ps zadel visoko židovsko banko. Tam jo bil prsvi mssaker. Trdili so, da je (lundermann »srn izgubil osem miljonov frankov. Ljudje so strmeli. Kako, da ni vedel f On, mogočni gospodar trgs, kateremu so bili ministri kabineta njegovi hlapel in kateri je imel cele države v svoji odvisnosti? Zgodilo se je pač, da je slučaj nanesel nepri čakovane okolščine, ki jih ni mogel napovedati nihče. Nekdo, izven vsake pametne preračunasti, je izrabil priložnost in odpomoči ni bilo. Ampsk to še ni bila vsu govorica. Ves Pariz jc vedel (e neksj drugega nad razvalinami po-trptani-h špekulantov je vstal Bakard kot velikan. Z eno saruo potezo svojih finančnih grabelj je potegnil k sebi ves denar, ki so ga izgubili drugi. V svoj žep je vtaknil dva miljona frankov, ostali miljoni so pa šli v blsgajiic Univerzalne banke, o-ziroma so izginili v žepe ravnateljev. Bakard je imel težkočo, preden je prepričal Karolino, da llamelinov delež tega plena, ki jc prišel popolnoma zakonitim potom, znaša miljon frankov, llu-ret, ki je tako mojstrsko izvršil svojo nalogo, je tudi dobil kraljevski delež. Ostale, kot je bil Da greinont in markiz Bohain, ni bilo treba izpraše-vati, če so zadovoljni, kajti prvo uro so se zahvaljevali velikemu Sakurdu in mu Čestitali na njegovem veličaatnem vspehu. Zlasti je bilo eno srce, ki je gorelo polno hvaležnosti napram Ba-kardu, in to je bil mali Flori, kateri je dobil de* set tiaoč frankov — dovolj, da lahko stanuje z gospodično Cuču v gosposkem stanovanju v ulici Condorcet in da lahko prebije vsak večer v družbi Guatava Sodila in (Jermane Kor v drngih restavracijah. Jantru je pa bilo treba dati primerno nagrado, kajti mož sc je zelo jezil, ker niso njemu povedali ničesar. lidini Deži se jc držal kislo s žalostno mislijo v srcu, da ni bilo njega zrsven, ko je deževal denar. Sakardu se je zdel njegov prvi triumf kakor cvetočo cesarstvo, ki jo na višku svoje slave in moči. On je bil zmagovslcc in slavnostni odsev svoje zmage. Zvečer tistega slavnega dne,' ko je ostsvil borzo v kupu razvalin, je bil ves Pariz de-koriran in razsvetljen v sijaju velikega slavljn, ki je bilo prirejeno ua čast Napoleonu III., velikemu cessrju, gospodarju Kvrope, kateri iina tako moč, du mu cesarju in krn 1 ji drugih držav izročajo svoje dežele, ki jih potem on deli med njimi, in kateregs pojavljajo svojim sodnikom, da od* loča med vojno in mirom. V zbornici so se kajpada oglaaili protivni glasovi in naznanjali bridko bodočnost Francije, ki je dovolila, dn je Trusija nn-raids, da je bila Avstrija ponižana in Italija da ne bo nikdar hvaležna. Toda silne množice no se rogalo iu posinehovnle tem glasovom, ki nu kmalu razblinili v nič v kaosu prszuičnega Pariza, ki je z največjim hrupom, med slavoloki in razkošnim sijajem pel slavo velikemu Napoleonu. Nihče ni pomislil, da za dnevom veselega praznika Ishko pride mrzla in ledena noč brez vsake razsvetlja-ve — rssen rdečih granat, ki bodo rezale tmino. Bakard, poln radosti in navdušenja, je hodil po ulicah, ki so se potapljale v morju umetne Hvetlobe. Hodil je nam v mogočnih tokih praznične množice in omamljen vsled tolikega slavlja ni "i mogel kaj, dn ne |»i bil mislil, dn so vsi ti slavoloki v jezerih plinovih lučič postavljeni njemu v čast .... Ali ni on zmsgovslee, ki vstaja in gre kvišku, miti tem ko drugi pndnjo v pro-psNtf . . . Kns stvar jc bila, ki mu je zngreuiln brezmejno radost, in to jc bil njegov brat Hogon, kateri je z velikim ogorčenjem zapodil llurcta is svoje pisarne, ko je izvedel, odkod izvira polom ns borzi. Veliki minister ni torej namenoma poslal dobre novice! Ali naj Saknrd pokaže zobe mo gočncmn državniku in ga napade r vso svojo močjo, s katero zdaj razpolagat — Pred njegovimi »»čini je Mjnl velikanski ognjeni križ iz tisočerih lučie pred palačo "legije časti", ki je rezal črno nebo daleč naokoli. In spričo tega veličastnega prizora jc Saknrd Nam pri sebi ponovil drzni sklep, da bo podrl brata, knkor hitro bo njegova moč nepremagljivn Vpijanjen vsled pesmi pojočih množic in vdiranja zastav v odaevu migljajo-i>ga plina se je p<»čn*i vračal domov, v ulico Saint l.a/are, čez goreči Pari*. Dva meneča pozneje — bil je Je september — je sklenil, še vedno prepojen vs|»d svoje zmage nsd (lundermsnnont, du je trebs dati Univerzslni banki ir \r«* Jivljeiija Nn prihodnjem delničar- skem zboru, ki se je vršil v aprilu, jo izkazovala banka devet miljonov profita v letu 1064, vitav-ši premijo dvajsetih frankov od vseh pet d—tih tisoč novih delnie, ki so prišle e pomnožitvijo kapitala. Izdatki družbe so bili popolnoma pokriti, delničarji so dobili svojih pet odstotkov in ravnatelji svojih deaet odstotkov; ostalo je torej pet miljonov poleg navadnih desetih odatotkov in vr-hutega je družba izplačala dividendo deaet frankov od delnice. Družba je vsekekor imenitno napredovala v dvek letih svojega obstenka. Ali 8e-lurd je hotel ie več — še več gnojila; razgrati in podkuriti je hotel finančna tla, pa makar zgori letina. Prisilil je ravnatelje in pozneje delničarje v izrednem zboru, da so dovolili drugo pe-množitev kapitala, ki so ga zopet podvojili na ato miljonov in izdali stotisoč novih delnie, katere ei morajo rezervirati delničarji delnico za delnieo kakor prvič. Toda nove delnice so bile izdene po šest*to in petinsedemdeset frankov, to jo e premijo stoinpetinsedemdeset frankov, ki se ima pUr čsti v preostanek. Razlogi, da je banka zopet podvojila svoj kspital, so bili — kakor jih je naite-val Bakard — predvsem velik napredek v prvih dveh letih in ogromna podjetja, ki jim ima banke v kratkem vresničiti. Zavod se mora postaviti, ako hoče imeti kredit, ki ga representee. In rezultat je bil sijajen: borzna cena delnic, ki ae ni ganila več mesecev, je v treh dneh poskočila iz sedemsto in petdeset ua devetsto frankov. Hamelin ni mogel topot priti iz Orijente, de bi bil predsedoval delničarskemu zboru, in meeto tega je pisal sestri pismo, v katerem je izrazil svojo bojazen nsd banko, katero podijo v blaznih skokih. Vedel je dobro, da so zopet po krivem prisegli pred notarjem Lelorenom, kar se je tudi zgodilo. Družbi je ostalo ogromno število novih delnic, katerih ni bilo mogoče prodati, in bile so shranjene v, železni blagajni, medtem ko ae je ne papirju glaailo, da je Babatini laatnik teh delnic. Pojavili ao se tudi drugi "prete-nomi," borzijani in ravnatelji, ki ao kupili na papirju dober del teh deležev in koncem konca je imela Univerzalna banka trideaet tiaoč svojih delnie, ki eo predstavljale avoto trinajst miljonov frankov. Ta sleparija ni bila samo nepostavne, temveč tudi nevarna, kajti izkuinja je učila, da vsak bančni zavod je obsojen v propaat, ako ipeknlira s avo-jimi lastnimi delnicami. Kljub temu je pe Karo-lina odgovorila inženirju z veaelim pismom, v katerem se je šalila, češ, da zdaj, ko je one popolnoma uverjena v napredek banke, bo pe on etre-hopetee. Zagotovila ga je, ona vedno na strati in opazila ni še ničesar sumljivega, pač pe je presenečena vsled velikih in logičnih pojavoV, katerim je priča. V resnici pe ni KeroHne znale niti pičice, kakor samo to, kar ji je povedal Bakard, od katerega je imela vedno več gorkih ahn-patij in vedno več apoštovanja, omamljene valpd njegove mrzlične aktivnosti in velikih vspehov. V decembru je narasla cena delnic čeg tisoč irsnkov, Tedaj se je pa ganila velika židottke bauka, kajti triumfiranja Univerzalneje bilo le preveč. Gundermann se je pojavljal na borznim trgu bolj pogostoma Ln hodil po bonbone v slaščičarno s svojo svtomstično stopinjo. Osem miljonov svoje izgube je plačal brez vaakega godrnjanja in niti najmanjšega znamenja jeze ali obžalovanja niso opazili na njemu. Kadar je tako izgubil, kar je bilo redkokdaj, je vselej rekel, de je prav, ker vsaka izguba da je šola za v bodoče; tisti, ki so gs poznsli, so se smejali ob takih prilikah, kajti oni so znali, da Gundermann skoraj ne potrebuje nobene šole. Ali »daj pa je le bila'bridka no I a, /ki je ni mogel pozabiti zlepa. Dejatvo, da ga je nabrisal Bakard,, ta vratolomni in nebrzdani blaznež, medtem ko je on tako hladnokrven in vedno mojster položaja na denarnem trgu, ae ni dalo preneati tako mirno. Ln od tiatega česa je Oundermann ostro pazil na gibanje Univerzalne banke v uvesti si, da mora priti dan njegove osve-te. Videl je, kako naglo je brstela in razcvetela Univerzalna, in kot izkušen finančnik je bil prepričan, da vsako denarno podjetje, ki hitro napreduje, nima nobene trdne podlage in mora prejali-slej pasti v žrelo kataatrofe. Borzna cena tisoč frankov za delnico je še vsekakor normalna in (lundermann je aklenil počakati dokler pride njegov čas. Dobro je vedel, dn borza ne sme hiti merilo položaja, ali ostroviden finančnik lahko izva-. ja zaključke iz mimoidočih okoliščin, ki se le opi-rajo na borzne cene in iz teh računati na gotove posledice. liOgiks je edins vladarica; resnica je najmogočnejši faktor pri špekulirsnju kakor pri vsakem drugem dejanju. Kakor zraste borzna črna v sumljivo višino, tedaj je logično, da mora kmalu pasti. Padanje cene je torej matematična potreba in on mora samo stati zraven in gledati, kdaj se vresniči njegov račun, nakar ho vzel, kar je njegovega, (lundermann je že izračunal, de cena lfiOO frankov mora biti meja njegovega čakanja in potem *e začne boj. Kakor hitro bo beležila borza ceno delnic Univerzalne po tisočin-petsto frankov, bo oril z vrtinci, ki so me obračali zdaj na levo in zdaj na deeno, m bi vejami, ki so ležale po strugi se mi zapletale med noge in s kalno vodo samo, ki mi je silila vsled teže moje premočehe obleke v u-sta iti nos. V dračju istega brega kjer sem bil skočil v potok, sem dohitel in prijel gospo Heleno in "jo spravil na kopno. Zunaj je sedela na mokri travi gledala me spočetka mirno, brez-srižno in široko odpirala pri tem oči, pozneje je postajal njen pogled medel, truden in skoro žalosten. Govorila ni nič. Meni je bilo v prvi vrsti za ko nje. Jelen, psi, kobila gospe Helene, vse se je bilo izgubilo nekam daleč v nevihto in dež. Svojega konje pe sem našel v bližnjem drevju, pripeljal ga bliže in hote govoriti z gospo. Ali Helena se je opirala z rokami zadaj ob zem ljo, povešale glavo na prsi, zapirala oči in dihale težko, kakor apale globoko apanje. Premišljal aem, pa ni bilo dru gege storiti. Previdno in počaai aem posadil spečo in zamamljeno gospodarico na konja, pazil, da mi ne pade, in se spravil s težavo ie sam na avojega rjavca. Ali kam •edejf Konj je pričel prestopati kakor iz navade, sam sem objemal in dr žal z levioo gospo Heleno, z des nieo sem oprijemal ohlapno viseče vajeti in rezmiiljel. Grad je bi daleč, vsekakor predaleč. Konj bi bil pritekel do njega komaj treh urah. Kje bi bila blizu gorka izba, kje bi bila. Ploha je bila ponehala, oblak i so še bili raztegnili in razvlekl i ali mrak se je bil zgostil in se pre lil v noč. Od drevja so padale kaplje, sicer je vladala tišina. Spomnil aem se na gozdo kočo oglarja Sivoja. Konja sem obrni v tisto smer in tako smo se premi kali proti gozdu in po njem med dolgimi šibami obrobnega leščev ja in dalje med drobnimi debl mladih bukev in gabrov in mec bodečimi vejami, ki so jih molili temo bori in smreke. Nisem videl jaz, ni videl konji tudi pota ni bilo nikjer blizu, za to smo preatopali počasi. Kmalu ko se je odvlekel zadnji težki blak in je pogledal po zemlji me aec, nem je bilo bolje. Umikal i smo se lahko deblom in vejam nadaljevali pot hitreje. Takrat sem bil mlad, neoženjen in ko aem pogledal speči gospe Heleni v liee, ki je bilo v mesečini belo in lepo kakor cvet prve pomladanske cvetice, in ko sem se v hipu misli zavedsl, da tiščim k sehi, de objemam s svojo levico njeno mlado in lepo telo, me je spreletelo nekaj gorkega in srečnega. Raztrešči bi se bil sredi dogodka in sredi nevernosti, skoro bi bil pridržal konja, da bi tako par hipov dalje objemal lepo gospo Heleno in gledal malo več ča-aa v njeno belo liee. Prihajali smo do Bivorjeve koče in pred zaprtimi vežnimi vrati aem doklical gospodsrja. Starec je bil, samcat, od strahu je križal roke in pomagal jemati graščaki-njo « konj«. V izbi j« pregrnil svojo posteljo s svežimi platnenimi rjuhami, letal s kota v kot, ponujal zdravilno žganje, obetal skuhati rože, ki preprečijo vsak prehlad in vedno ponavljal: "Bog nas veri, Bog nas v«ri!" — Gos p« Helen« se je zbudila, ko sva jo hotela nesti v sobo. Gledala je enakomerno okoli sebe in iz-praševala, kam sem jo zavedel. Popila je čaio vročega mleka, odložila obleko, ki jo je razobesil Bivor po veži okoli ognjiiča, leg. la v posteljo m ss ie vedno zani- mala za jelena. Na U^Z^I taka! Vode se boji rtrtk>M — In kmalu nato se * -T^l bi smejala. "Kako rn^ ^H Kar v krogu sem zleteL naravnost v deročo vodo' ^ haha, ksj ne, čop, * ^ $ Bivor je prinesel svetiljk0 J postavil na konec črne JL* ze. Izba je bila starčka IS na m skrajno preproaU. ^ bil lesen, ali tudi morda tak?-od dima, da sen. zameajs^i 7 stenah so visele alike svetniki, ki so bili slikani na »teklo« se v svojih kričečih barvah J! svetili. Vmes so stez8)j venci z debelimi jagodami in kimi, neprimernimi križi. fay na gospo Heleno, ki je le^T? belem vzglavju in v svilenih T ovih svojih zlatih las, je (p J njal izbo in pohištvo v pmrS in sanje. * Jaz sem se bil v veži pr««^ cel v Sivorjevo nedeljsko obkk ki je bila napravljena iz triu domačega platna in mi je ki povsod pretesna. Ogljar je m« sel plahte in kožuh, jih razpn* po klopi ob zeleni peči in mi e kazal tam ležišče in prenofig Na mizo je postavil ponodo i g| kom in tik nje je položil k na čet hlebec domačega kruha. 2d je lahko noč, zaprl vrata in h«4 ie dolgo po veži, predno »e je miril in zaspal. Gospa Helena je bila men preveč vznemirjena in zato ni j spala. Pogovarjala se je z men kakor bi bil njen vrstnik in p jatelj. Moj mož" — jc rekla -mislite, ali me iščef" "Gotovo, gotovo!" — iem pritrjeval, ležal vznak n« plahti ob peči in sklepal roke pod gk vo. i "Kaj bi bil počel" -nirnala gospa — "če bi bil1 prizor ob potoku t" — "Otrpnil bi bil od strahu rodni gospod!" — sem ji od|g ril. "Ali bi bil tudi skočil za mul kakor ste vi storili!" ln jala se je: "Haha! Čop! v i do!" ~ Po hiši in zunaj nje je bilo tiho in mimo. Iz veže ae je tal včasih smrčanje Sivorjevo, in spal menda v kotu pod ognjišče« Skozi majhna nezastrta okenea sijal mesec in obseval rdebf svetnika, ki je visel nizko na st« ni in v mesečini žarel, kakor h gora). "Gospod Filip!" — je poklii la gospa Helena. "Ali veate, k jaz ne znam plavati t" In u hi| je zopet klicala: "Filip, Filip!' r "Zahtevajke samo, blagorsd na!" — sem se odzval in goapj takoj dodala: "Stopite bliže!" Vstal sem in se ustavil oh skuj niči njene postelje. "Življenje ste mi reiili, »K ga nietef" je vprašala. "Moja dolžnost je bila!" i jo zagotovil. "Kakšno plačilo zahtevate mene!" — je hotela vedeti. 'Nikakršnega!" - »em ji resnici povedal in pri pogleda nanjo sem se ves raztreael ki ** nemiril. Bilo je v tisti men« kakor bi gledal živo pravljico. "Vi ste tako dobri, Fill* ^ ki ste, močni, nič mehkužno*! v vas, nič gosposkega " - j« lila, kakor bi se rahlo štlila. Pe dite bliže!" — Storil sem tako in - k»kor' gotovo živ — glej! - ni"" Jf in mehke roke so se ovile oW mojega vrata, mojega obran « se tiščale njene vroče ustne, no živahno srce je utripalo aM» imik po mojih prsih . . . V silnem razkošju nn misli in besede, ki jih j* Helena: "Plača«* ^ gospa earn." • • • Nekoč spomladi meseca majj^ pravil to zgodbo stari FihP « oskrbnik loškegs grsdu. sijslo, tisoč rož jc cvetelo po skem vrtu in divjs trta y ** okrasila vse grsjsk* stene he s svežini in bujnim Starec je mežikal v kel dim i« P«!* »n "Vsako življenje ims avoj«"£ to, tudi črvičkovo. tudi »"Tj vo! Tudi jsz imsm »vojs dost . . . dslsč zs «bo.«; dite . . . ODGOVORNOST! JJ^ fc^-w-sit stisstsr^—^ ai PraiHai avis I