Za poduk in kratek oas. Nemiri v Gradcu. Gradčani so znani kot najhujši prusaki in njih prusaškim listom se je pred tednom posrečilo, prebivalstvo tolikanj vznemiriti, da je priredilo v petek zvečer, dne 26. nov. hrupno demonstracijo pod vodstvom nemških dijakov. Bilo je mnogo krika in vika, psovanja in zabavljanja, a do resnih posledic vendar ni prišlo. Nekaj oseb je bilo lahko ranjenih, čez 30 zaprtih, uredništvom »Volksblatta« in »Extrablatta« in »Sonntagsbota« so okna pobili in vrata poškodovali, akosoprišli Bošnjaki in dragonci, razpršila se je množica po triurnem obotavljanju. Nemški dijaki pa še niso bili zadovoljni in so na slavo matere Germanije razbili okna gostilnice Slovenca Kavbeta. V soboto zjutraj je pa razgrajalo nemško dijaštvo na tehniki in na vseučilišču. Vseučiliški rektor se je modro skril, mesto da bi bil razgrajače zapodil iz poslopja ali jih vsaj resno opomnil. Splošna razburjenost je vladala v soboto popoldne v mestu; listi so hujskali Ijudstvo, mesto mirili, le v toliko so ga svarili, naj pač razgraja na postaven način. Težko je razgrajati, a pri vsem tem ostati na postavnih tleh. Proti večeru se je zbrala velika truma dijakov in delavcev v gosposki ulici ter začela prepevati nemške nacijonalne, pa ludi socijalno demokratične pesmi. Mestna polieija bi bila kaj lahko zadušila demonstracijo v kali, a ni se ganila. Mirno je gledala, da je množica naraščala in začela divjati. Najprej so izdali parolo, vse, kar je katoliškega, uničiti. Hoteli so napasti »Stainzerhof«, kjer je uredništvo katoliškega »Volksblatla«, a močna straža jim je namero preprečila. Voditelju tukajšnjih krščanskih socijalislov, mestnemu odborniku Vollenhalsu, so pobili okna, socijalni demokratje so hoteli razrušiti katoliški »Arbeiterheim« in oropati nunski samostan, toda vojaštvo jih je s silo nazaj pognalo. V župnišču mestne cerkve v gosposki ulici so pobili okna, a ko so prišli policaji med razljučeno druhal, da bi najhujše razgrajalce priprli, naklestili so jih socijalisti neusmiljeno. Med kričaei, ki so preprosti ljud hujskali in ščuvali, so se posebno odlikovali italijanski dijaki, kateri jedini so upili: »Nieder mit den Slaven!« Videč, da ie Ijudstvo dovolj nahujskano, umaknili so se nemški in italijanski dijaki-junaki s pozorišča in velikodušno prepustili posledice zdivjanosti nevednemu ljudstvu samemu. Ko so hoteli Bošnjaki razgnati razgrajače, vsprejela jih je zdivjana druhal s psovkami in kamenjem. Skoro povsod se je umaknila množica nastavljenim bajonetom, samo v »Murgasse« so morali enkrat ustieliti. Skoro vse krogle so frčale v zrak ali se zadirale v stene, samo dve sta zadeli dva delavca, ki sta na mestu obležala, jeden mrtev, drugi smrtno ranjen, a ranjenih je bilo več ljudij s kroglami, bajoneti in kopiti. Zlasti eskadron slovenskih dragoncev je kaj čvrsto udrihal po glavah in hrbtih; v nedeljo se je videlo po mestu pnlno obvezanih »mučenikov«. Skupnemu delovanju jednega balalijona Bošnjakov, nekaj kompanij Belgijcev, jednega batalijona sedmega pešpolka in eskadronu dragoncev se je posrečilo ob 2. po polnoči napraviti popolen mir. V nedeljo dopoldne so nemški vseučilišfiniki prihiteli v park, kjer je svirala godba Bošnjakov. Dijaki so vojake začeli nesramo izzivati. Bošnjaki pa so potegnili sablje ter začeli mahati po nemških buticah ter odšli. Zvečer pa, ko se je zvedelo, da je Badenijevo ministerstvo odstopilo, je bil skoro ves Gradec razsvetljen. Toda druhal še ni bila porairjena, ampak je v gosposki ulici na mestnem župnišču potolkla vsa okna. Od kod vendar ti nemiri? Naša mesta so polna prusakov, ki bi rajši danes ko jutri prišli pod prusko »pikelhaubo« ter postali luterani ali pogani, Votanovi malikovalci, pa tudi socijalnih demokratov ne manjka, ki ne marajo ne za Boga, ne za nobenega vladarja; pri vsem tem pa naša oblastva nočejo prav do živega tem nevarnim ljudem. Ako bo tako šlo naprej, utegne priti v par letih do splošnega krvavega punta. Naj bi gosposka vendar to spoznala in se temu zlu uprla, dokler še ni prepozno! Smešnica. Zbrisanič reče pri mizi, pri kateri sedi ravno 13 oseb: »Število 13 pri mizi pomeni nesrečo«. — Neki gost: »Kdaj pa?« — Zbrisanič: >Kadar je samo za 12 kuhano«.