INVESTICIJE
Stn?ktura investicij: 1. induslrija jn rudarstvo,   2.   kmefijstvo   tn   gozdarstvo,  S.  gradbcništvo, 4. promet, 5. trgovina in gostinstvo, 6. obrt in   domača  obrt,  7.   stanovanjsko-koraunalna  de-
javnost in 8. ostalo.
Sedaj že razpolagamo s po-datki o inveslicijah za prvih 7 mcsecev lelošnjega leta, in sicer prcdvsem za socialisticni last-ninski sektor, t. j. o investicijah razen tistih, ki jih vlagajo pri-vatntki   iz   lastnih   sredstev.
Kot vemo, določa zvcmi druž-bcni plan za leto 1956, da bo obseg invc-sticij v letu 1956 za približno 157o manjši od tistcga lani.
Stroški za investicije so v prvih 7 mesecih leta 1955 znašalj 206 milijard dinarjev, v nstrez-ncm obdobjn letos pa samo 174 milijard dinarjev. V letu 195S smo torej v prvih 7 mesecjh uporabiii priblizno 32 milijard manj ali ra cca 16% manj ka-kor t nstreznem času laoi. če upcštevamo, da so cene gradbe-ncga matcriala, lesnega gradiva in opretne doživele kotnaj ne-znatne razlike ˇ primerjavi s cenami v istcm obdobju leta 1955,    lahko    ugotovimo,    da    se
uresniiuje plansko zmanjšanje investicij-
V primerjavi z istim obdob-jem lani. so se stroški za grad-bena dcla zmanjšali za 21 mi-lijard dinarjev ali za 25%, stro-ški za opremo in montažo pa za 11 miH.iard dinarjev ali za 11%, medtem ko so drugi stroški oslalj večinoma na isti ravni. Kot vidimo, je doslej v letn 1956. prišlo do občutnejšega zmanj-šanja pri gradbenih delih kakor pa pri opreml. Stevilo zaposle-nih delavcev In usiužbenecv t gradbeništvu in število oprav-ljrnih efektivnih delovnih ur v prvih sedmih mesecih letošnje-ga leta sta v primerjavi « istim obdobjem prcteklega leta po-membno zmanjšali, pravtako pa se je znižala tudi proizvodnja gradbenega materiala in grad-bfniSka  proizvodnja  vobče.
Ila^vrstitev   stroškov  ta,  inve-
sticije po posameznih dejavno-stih v prvih 7 mesecih vidimo v naslednjem pregledn (v mili-jardah  dinarjev):
Kot doloSa zvezni družbenl plan, so se občutno zmanjšalA investicije v industriji, rudar-stvu in v trgovini, povečale pa so se v kraetljstvu in prometu, mcdtem ko so v stanovanjsko-komunalni dejavnosti ostalc ve. činoma na isti ravni. Zmanjšale 50 se tudi investicije v gozdar-stvu, gradbeništvu, nekoliko tu-di v obrti In v kulturno-socialai dejavnosti.
Razvrstitev »troškov za inve-sticije po ljudskih republikah je naslednja (v mllijardah dinar-jev>:
I.judska republlka   1955       193«
SrbUa                        69          «
Hrvatska                  48          M
Slovenija                  S3          M
Bosna in Herceg.      35          C3
MakedonUa              12           •
Črna gors                  •           •
S k o p a »:           206        174
NajveSje zmanjSanjf srtroSkoT za investicije Je doživela Bosns in Hercegovina, u njo SlovenU ja, Makedonija in Craa gara; za.tu se je zmanjšala tndi nji-hova udeležba v skupnem zne-sku lnvesticii. Pri SrbijS in Hr-vatski pa je zmanjšanje investl-cijskih stroškov sora/.merno manjše, zaradi iesar se je P»-veeaJ njibov deleš v skupnem r.noskn invcsticij. Toda ker j« do konca leta 5e vedno 5 me-secev, lahko domnevarao, da s« bodo dosedanji odnosi v tfm ča-su še občntno izpremeaili.