LETO XXXII., ŠT. 16 Ptuj, 26. aprila 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Na dvajsetih stimeh mnogo zanimivega za vsalcega bralca Posebej opozarjamo na sicupno prvomajsl(o prSogo vsehslovensidh poIcraiinskiTi časni/cev Raport komandantov odredov predsedniku OK SZDL Ptuj Francu Za- dravcu. Komandanti so (z leve): Ciril Šatej, Janez Belšak, Franc Toš in Milan Vogrinec Foto: M. Ozmec Slavnostni govornik je bil Janez Zemljarič, republiški sekretar za notranje zadeve SRS Foto: B. Rode Dr. Cvetko Doplihar, predsednik SO Ptuj izroča Karlu Žmavcu visoko dr- žavno odlikovanje Foto: M. Ozmec ZUn SPOMINI REVOLUCIJE Sobota, 21. april 1979, en sam prazničen dan. Jubilejni 10. pohod Po poteh revolucije v Mostje je letošnje leto ostal vsem udeležen- cem v najprijetnejšem spominu. Ta dan so se že navsezgodaj iz raznih krajev ptujske občine začele zgrinjati množice pionirjev, mladincev, delovnih ljudi in obča- nov, pripadnikov enot JLA in teri- torialne obrambe, družbenih orga- nizacij in društev ter ostalih združe- nih v Lackovem, Kvedrovem, Krambergerjevem in Osojnikovem odredu. Vsi so imeli enak cilj — Mostje, natančneje gozdiček Laze, ob katerem je v kratkem času zrasel prvi del Spominskega parka, posve- čenega poslednjemu boju Sloven- siiogoriške — Lackove čete. Nekaj po enajsti uri so se odredi začeli približevati Spominskemu parku v Mostju, kjer se je pozneje začela osrednja slovesnost ob dnevu osvobodilne fronte, 60-letni- ce KPJ SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov. Najprej so komandanti posa- meznih odredov predali raport s pohoda Francu Zadravcu, predsed- niku občinske konference SZDL Ptuj, ki je uvodoma spregovoril o pomenu letošnje spominske sveča- nosti. Za tem je Janko Vogrinec, pred- sednik občinske organizacije ZZB NOV Ptuj svečano odkril spomin- sko plastiko, posvečeno poslednje- mu boju Slovenskogoriške čete — delo kiparja Branka Zoreča, v var- stvo pa jo je predal dr. Cvetu 'Dopliharju, predsedniku SO Ptuj. Zadonela je salva pripadnikov JLA, ob spominsko obeležje pa je posebna delegacija položila prvi venec. Zazvenela je Jugoslovanska himna in šele takrat je bilo videti, koliko udeležencev seje pravzaprav zbralo v Spominskem parku. Sonce in prijetno vreme sta storila svoje in privabila na letošnji pohod blizu 15.000 udeležencev. Slavnostni govornik na sobotni svečanosti v Mostju je bil Janez Zemljarič, republiški sekretar za notranje zadeve SRS. (Povzetek njegovega govora bomo objavili v prihodnji številki Tednika). Govo- ril je o mednarodni družbenopoli- tični situaciji, o ciljih naše revolu- cije ter o razvoju samoupravnega socialističnega sistema v Jugosla- viji. Ob končuje vsem udeležencem in organizatorjem še čestital k tako množični slovesnosti. Sledila je podelitev visokega dr- žavnega odlikovanja Karlu Žmav- cu, ki ga je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Franc Zadravec je podelil srebrna odličja OF trinajstim posamezni- kom in dvema družbenima organizacijama. Predsedniku republike JOSIPU BROZU TITU sos slavnosti poslali pozdravno pismo, ki gaje prebrala Dragica Voda, predsednica OK ZSMS Ptuj. Posebej slovesen je bil ta dan za 50 občanov, pretežno mladih ljudi. ki so na slavnosti v Mostju bili sprejeti v vrste ZK. Rdeč nagelj in partijske knjižice sta jim predala Milan Kneževič, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj in Dimče SU ojčevski namestnik sekretarja. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga izvajali združeni godbi na pihala iz Kidričevega in Ptuja, ter pevski zbori iz Dornave, Kidriče- vega, Gorišnice in Markovec. Veliko je bilo tistih, ki so po kon- čani slovesnosti izkoristili prijetno praznično popoldne za oddih v na- ravi. Organizator je dobro poskrbel za jedačo in pijačo, udeležei^ce pa je zabaval še narodno zabavni an- sambel, skratka vsi, ki so bili v so- boto v Mostju so doživeli prijetne trenutke. M. Ozmec Številnim čestitkam ob DNKVU OF in PRAZNIKU DELA se pridružujejo tudi delavci ZAVODA RADIO—TEDNIK PTUJ. Vsem bralcem Tednika in poslušalcem radia želimo prijetno praznovanje! Bralce obveščamo, da bo naslednja 18. številka Tednika izšla v četrtek 10. maja. Uredništvo in uprava Svečana podelitev članskih knjižic novim članom ZK Foto: B. Rode Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ruj VABI delovne ljudi in občane na prvomajsko proslavo V počastitev 60. obletnice KPJ (ZKJ), SKOJ in revolu- cionarnih sindikatov Jugoslavije, ki bo v nedeljo, 29. aprila 1979 ob 15. uri v Rujskih toplicah, Aleja bratstva in enotnosti. Program bodo izvajali: — Pihalni orkester Ruj — Moški pevski zbor mesokombinata Perutnina Ruj — Folklorna skupina »Vinko Korže« prosvetnega društva Cirkovce — Gimnazija Dušana Kvedra Ruj — Marjan BAČKO, član SNG Maribor Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Toneta Kmetca Ruj. Kvalitetne gostinske usluge z izborom domačih spe- I cialitet bosta nudili temeljni organizaciji združenega j dela kmetijskega kombinata Ptuj — Ptujske toplice * in Haloški biser Ptuj. V primeru slabega vremena bo prvomajska proslava v ponedeljek, 30. aprila 1979 ob 15. uri. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SO- CIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ČESTITAMO K PRA- ZNIKU DELA TER JIM ŽELIMO PRIJETNO PRA- ZNOVANJE PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV! SKUPŠČINA OBČINE 0RM02 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE 0RM02 OBČINSKA KONFERENCA ZKS ORMOŽ OBČINSKA KONFERENCA SZDL 0RM02 OBČINSKI SVET ZSS ORMOŽ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ORMOŽ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ORMOŽ OBČINSKI ODBOR ZRVS ORMOŽ SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE ORMOŽ Vsem delovnim ijudem in občanom iskreno čestitamo ob dnevu OF slovenskega naroda in prazniku dela — l.maju! SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA.ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ ^^stitajo vsem delovnim ljudem in občanom k prazniku dela PRVEMU MAJU ter jim želijo mnogo uspehov na vseh področjih dela in samoupravnega odločanja. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 26. april 1979 - TEDNIK TGA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Za kakovost v razpravah o rezultatih dela v temeljnih in drugih organizacijah dela v ptujski občini so v polnem teku razprave o rezultatih gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Po rokovniku morajo biti zaključene do 25. aprila, ko je potrebno periodične obračune tudi potrditi na zborih delavcev. Zavedajoč se pomembnosti sprotnih razprav o rezultatih gospodarjenja, so zdajšnje razprave ob periodičnih obračunih dobro zastavljene. Že ob akciji ,,zaključni račun" se je ugotovilo, da so se nanjo v TGA Boris Kidrič dobro pripravili. Slednje se je potrdilo tudi v razpravah o rezultatih periodičnega obračuna. Odbor konference sindikalnih organizacij tovarne je že ob zaključku akcije ,,zaključni račun'' pričel s temeljitimi pripravami na naslednjo razpravo. Kako so se v tej delovni organizaciji vsebinsko in organizacijsko pripravili na .azpravo rezultatov prvega tromesečja, smo povprašali predsednika konference osnovnih organizacij sindikata tovarne, Ivana Ma/ero. ,,Najprej bi povedal, da smo konkreten akcijski program razprav potrdili na konferenci sindikata, ki je bila 14. aprila. Pri tem so sodelovali strokovni delavci, ki so zadolženi za pripravo gradiva za obravnavo in ob tej priložnosti smo tudi sprejeli akcijski program razprav. Celotno razpravo smo usmerili v obdobje med 20. in 25. aprilom. To pa še ne pomeni, da je le-ta zabetonirana, saj jo bomo po potrebi še razširili, o tem pa bodo odločale osnovne organizacije sindikata, družbeno-politične aktivi in samoupravni organi. Zagotovo pa je širina razprave odvisna od doseženih rezultatov v orvih treh mesecih. Posebno pozornost pa v teh razpravah namenjamo kakovosti pripravljenih poročil, kar je izredno pomembno za resnično spoznavanje problematike in tudi vodilo za sprejem ukrepov za boljše gospodarjenje. Res je tudi, da ta obračun sprejemamo v.času, ko še niso razčiščeni nekateri problemi med posameznimi temeljnimi organizacijami, zlasti še na področju dohodkovnih odnosov. Prepričani smo da ni nobenih ovir za sprejem obračunov, ki so pripravljeni na osnovi znanih kazalcev. Obenem se zavedamo, da bomo morali napeti vse sile, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti v naslednjem obdobju. Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata je tudi že določil rok, do katerega se morajo sestati vse družbeno-politčne samoupravne in druge strukture ter oceniti aktivnost v vseh razpravah, obenem pa se dogovoriti za celovito akcijo v odpravljanju vseh pomanjkljivosti v poslovanju v celotni delovni organizaciji TGA," je zaključil Ivan Mazera. . Pripravila: MG PRIPRAVE NA PLAN V PTUJSKI OBČINI Akthmost ne dosega načrtovanega Ze iz naslova lahko razberemo.da aktivnosti na pripravi plana pri te- meljnih in drugih nosilcih planiranja v ptujski občini ne tečejo v skladu s sprejetim.i programi, ki vsebujejo tehnične in strokovne priprave na plan. V tem trenutku tudi ne bi ponavljali vsebino odlokov, ki so v zvezi s temi na- logami bili sprejeti v družbeno-politični skupnosti in tudi ne programa iz- vršnega sveta SO Ptuj. V teh dokumentih se je potrebno najti in nemudoma pristopiti k uresničevanju začrtanih ciljev, velja za vse zamud- nike v tem obdobju. Sedaj je tudi čas, ko je potrebno pričeti z izdelavo analiz dosedanjega uresničevanja družbenega plana za obdobje 1976—1980 in tudi ugotoviti razvojne možnosti za dolgoročna obdobja. Lahko se zgodi, da če ne bomo spoštovali sprejetih rokov, da bo zmanjkalo časa za samoupravno spreje- manje planov. V kratkem bodo v občini organizirani strokovni posveti z delavci, ki delajo na planu. Na ta način se tudi želi pospešiti določene aktivnosti pri pripravi planov na naslednje srednjeročno in dolgoročna obdobja. Temeljni in drugi nosilci planiranja bi že morali razpolagati s programi lastne aktivnosti in kot smo že zapisali, je prav tu delo ponekod zastalo in ga je zato nujno pospešiti. Koordinacijski odbor za družbeno planiranje, ki ga vodi predsednik SO Ptuj Cveto Doplihar in v katerem so zastopane vse družbenopolitične organizacije, temeljni in drugi nosilci planiranja, tudi že ima program dela družbeno politične aktivnosti pri pripravi plana, ki pa je usklajen s stro- kovnimi nalogami in nalogami v krajevnih skupnostih in temeljnih organi- zacijah združenega dela. V krajevnih skupnostih je nosilec akcij pripravna plan socialistična zveza, v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah pa sindikat. Na zadnji seji je izvršni svet SO Ptuj imenoval skupino mentorjev, ki je zadolžena za izpeljavo vseh planskih nalog za krajevne skupnosti izven Ptuja, za mestne pa so zadolžene skupne strokovne službe krajevnih skupnosti na območja mesta Ptuja. Poleg tega bodo pomagali še člani koordinacijskega odbora za družbeno planiranje. Sicer pa bo potrebno celotno akcijo priprav na plan usmerjati tako, da bodo delovni ljudje in občani prisotni v vseh fazah sprejemanja planov. Zavedati se je tudi potrebno, da je uveljavljanje samoupravnega družbe- nega planiranja eden temeljnih pogojev, da bodo delavci obvladovali in usmerjali vse tokove družbene reprodukcije. Samoupravni in družbeni plani za srednjeročno obdobje pa so podlaga za uresničevanje teh pravic in obveznosti delavcev v združenem delu. Važno je tudi, da v okviru priprav dosežemo kontinuiteto, celovitost in sočasnost planiranja. MG ŠIROKO ZASNOVANA AKCIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC PO NARAVNI NESREČI V ČRNI GORI Banka pričela z zbiranjem obveznic Uvodoma je potrebno zapisali, da je akcija solidarnosti med občani in delovnimi ljudmi ptujske občine rodila izredne rezultate. Ze takoj na začetku so bili občani pripravljeni darovati ponesrečencem tudi obveznice posojila za ceste SR Slovenije. Zato so v banki kmalu organizirali zbiranje obveznic. V ptujski poslovni enoti je obveznice mogoče oddati v mešano dinarsko-devizni likvidaturi na Titovem trgu 10. Sprejemajo pa celotne obveznice z vsemi kuponi. Za vsako prejeto obveznico banka izda tudi potrdilo. Naj še ponovimo, da banka sprejema tudi dinarska vplačila na poseben račun: 50101-678-51579 s pripisom za prizadete ob potresu v SR Črni gori. VIG Avtobusna postaja v Ptuju spada med najbolj urejene v Sloveniji folo: zk Marjan Mesaric foto:4 Nagrajevanje po delu še ni zajelo vseh delavcev v temeljni organizaciji komunalnega podjetja Avtopark z zadovoljstvom ugotavlja- jo, da je sicer nagrajevanje po delu zaživelo, vendar še ni rešeno za celotno organizacijo. Tako imajo vpeljan sistem nagrajevanja po delu za šoferje v tovornem prometu že 15 let, za šoferje v potniškem prometu eno leto, medtem ko za delavce v režijskih službah in delavnicah šele iščejo najustreznejša merila za nagrajevanje po že znanih načelih. Po izkušnjah sodeč je sistem dober, to se kaže tudi v dvigu pro- duktivnosti, ki se je v preteklem letu občutno dvignila, kar je dober kažipot za še boljše delo v prihodnje. Plan za letošnje leto, je povedal vodja temeljne organizacije Marjan Mesaric, so dvignili za 10 odstotkov. Tekom leta bodo za uresničevanje investicijskega programa porabili 9 milijonov 260 tisoč dinarjev; od tega je več kol polovica lastnih sredstev, ostanek pa so kre- ditna sredstva gospodarskih organizacij. V .prvih mesecih letošnjega leta so že nabavili 2 avtobusa za turistične vožnje in tri za primestni promet ter 2 tovorna avtomobila. Kupili pa bodo še 4 tovorne avtomobile. Investicijski program predvideva še gradnjo strojne lope v obsegu 400 kv. m., za garažiranje zimske meha- nizacije in nakup dostavnega avtomobila za mehanično delavnico, ki bo omogočil uspešnejšo servisno službo. Zanimiva novost je avtodvigalo za reševanje v najrazličnejših nezgodah in za večja gradbena dela. Naj ob tem povemo, da je avtodvigalo že prestalo prvi preizkus. Letos načrtujejo, da bodo v potniškem prometu prevozili okrog 1 milijon 950 tisoč km; v lanskem letu so na rednih linijah prevozili nekaj nad milijon km, na turističnih vožnjah pa 648.264 km. Temeljna organizacija opravlja turistične prevoze za številne agencije in sicer Kompas Maribor, Murska Sobota in Ljubljana, Viator Ljutomer in Ljubljana, INEX Maribor, JAT Maribor, Putnik in Globtour... Temeljna organizacija Avtopark je tudi edi- na temeljna organizacija oziroma prevoznik, ki opravlja v glavnem primestni promet. Ugo- tovitev velja za področje Slovenije. Tudi v gradnjo avtobusne postaje v Ptuju je vložila lastna sredstva brez vlog ostalih prevoznikov v občini in ostalih. Zato tudi niso podpisali samoupravnega sporazuma o medsebojni kompenzaciji oziroma nezaračunavanja stojnin avtobusov, ki so ga podpisala ostala avtobusna oziroma prevozniška podjetja v SR Sloveniji. V preteklem letu je na avtobusno postajo v Ptuju pripeljalo in odpeljalo 98.675 avtobusov raznih delovnih organizacij SR Hrvatske in SR Slovenije. Skupaj je torej vstopilo in izstopilo na ptujski avtobusni postaji okrog 10 milijonov potnikov. Prvič v lanskem letu je avtobusna postaja tudi v celoti krila vse stroške, razen investicije, ki je bila na prostoru postaje opravljena v vrednosti 660.(XX) dinarjev. šoferji Avtoparka vozijo dnevno na 22 primestnih linijah, 2 medkrajevnih linijah, lokalni liniji Ptuj-Ptujske toplice v času turistične sezone, na 6 šolskih linijah, 3 delovnih; skupno na teh dnevno prevozijo 3388 kin. Poleg prevoza potnikov opravljajo v temeljni organizaciji še tovorni promet; prevažajo razsuti tovor — gradbeni material in podobno za vzdrževanje cest v ptujski občini, za nekatera gradbena podjetja in individualnt graditelje. Uresničevanje zastavljenega letnega načrta za preteklo leto je prineslo precej vzpodbudnih rezultatov, ki pa so obenem obvezujoči. Celotni prihodek se je povečal za 30,37 odstotka, do hodek za 31,48 odstotka, čisti dohodek a 14,47, porabljena sredstva za 34 in osebni dohodki za 14,95 odstotka. M( Kidričeva nagrada za diplomsl(o delo Med letošnjimi Kidričevimi na- grajenci je tudi Ptujčan — dipl. ing. organizacije dela Boris Hor- vat, vodja delovne skupnosti skup- nih služb in namestnik direktorja delovne organizacije AGIS v Ptuju. Prejel je Kidričevo nagrado 1. stopnje za diplomsko delo kot štu- dent univerze v Mariboru ,,OR- GANIZACIJA KONTROLE IN SPREMLJANJA KAKOVOSTI KOT KOMPONENTI SISTEMA INTEGRALNEGA UPRAV- LJANJA KAKOVOSTI". Ocenje- valci njegovega diplomskega dela so ob podelitvi nagrade zapisali: ,,Delo odlikuje zelo poglobljena in obenem kompleksna obravnava posameznih procesnih in poslovnih funkcij v okviru službe kakovosti ter realna ocena obstoječega stanja. Zelo studiozno je izdelan tudi pro- jekt modela službe kakovosti, v ka- Kidričev nagrajence dipl. ing. Boris Horvat iz Ptuja. icrcm je kandidat obdelal posame- zne organizacijske enote in njih elemente ter njihovo povezavo v celotno službo kakovosti in tehno- logijo funkcioniranja dokumenta- cije. Mikroorganizacijski model službe kakovosti, ki ga kandidat predlaga, predstavlja pomemben prispevek k stabilizaciji celotnega poslovnega sistema v njegovi delov- ni organizaciji." Ciljev družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v orga- nizacijah združenega dela in dej- stva, da je le potrebno znanje in strokovna izobrazba tisto, ki vodi tudi k večji produktivnosti, se za- vedajo tudi v ptujskem Agisu. Nemalo pozornosti posvečajo izob- raževanju svojih delavcev, zlasti še tistih, ki že opravljajo naloge za katere nimajo ustrezne izobrazbe. Med tistimi, ki so ob vsakodnev- nem napornem delu že dosegli svoj cilj in to v izredno kratkem roku je tudi tovariš Horvat, ki je ob delu diplomiral na drugi stopnji vis: šole za organizacijo dela v Kran Sam, med drugim pravi, &,:■ rezuhati, ki jih je dosegel tudi j mnogih delovnih izkušenj, ki siji; je nabral v svoji delovni organiza ciji, v kateri je doslej že opravlja vrsto odgovornih dolžnosti. In čf čJovek poveže prakso z nenehniii izobraževanjem, ki mu je poleg hi trega razvoja tehnologije in organi zacije tudi potrebno. Tako je dose ženi rezultat seveda tudi plod oseb nega interesa in zavzetosti posa meznika, ki v tem času skorajda n sme poznati prostega dne. Svojo diplomsko nalogo je to\ Horvat pripravljal izključno z vidi ka uporabnosti v njegovi delovi sredini in meni, da je temu cilju- kot posebno priznanje tudi Kidr čeva nagrada. Tudi naše iskren čestitke! m Skupna prizadevanja - pot do uspeha DROGA - TOZD GOSAD SRDISCE OB DRAVI Pred 15 leti je Droga v Središču ob Dravi ustanovila odkupno postajo z namenom odkupa surovin, potrebnih z.a izvoz in si s tem zagotoviti devize za uvoz začimb in drugih surovin, ki jih pri nas ni. Leta 1973 se je tej odkupni poslajipridružil obrat Citrix. S tem je dobila odkupna postaja status proizvodnega obrata, ki se je začel hitro razvijati. Zaradi hitrega razvoja so leta 1975 ustanovili TOZD Gosad, ki je že leta 1976 zaposlovala 50 delavcev. Spričo večanja proizvodnje in odkupa, so postali obstoječi prostori pretesiii. Odločili so se za gradnjo novih prostorov, za kar so dobili tudi vso podporo krajevne skupnosti in občine. TOZD Gosad zaposljujc danes 104 delavce, že kmalu pa se bo pojavila potreba po novih delavcih. Njihov proizvodni program temelji na konzerviranju gob, predelavi in konzerviranju vrtnin ter predelavi sladkorja v diabetični sladkor in tako dalje. Na tržišče so dali nekaj novih proizvodov, kot so gobova omaka, gobe v paradižnikovi omaki, v slani raztopini, gobe v kisu. Za predelavo uporabljajo naravne in kuliivirane gobe, ki jih gojijo v zaprtih prostorih. Za novi investicijski program bodo potrebovali kar 1.000 ton kultiviranih gob letno, ki jih bodo pridobili s pomočjo KZ TOK v Radljah, iščejo pa tudi kooperante na območjih ormoške občine in občine rako\cc. 2e v lanskem letu so proizvedli oziroma predelali 250 ton paprike, celotno proizvodnjo pa so prodali v ZR Nemčijo. Omenjeno proizvodnjo bodo nadaljevali in predvidevaljo, da bodo z novim investicijskim programom v proiz- vodnjo povečali kar na 1250 ton konzervirane paprike. Ko že govo- rimo o novem investicijskem pro- gramu, naj omenimo, da bo v tem programu predvidena dodatna opremljenost in modernizacija ob- stoječih prostorov. Ta investicija bi naj bila realizirana v letih 198;' 82. TOZD Gosad je zaključila po- slovno leto 1978 uspešno, čeprav je začela z rednim obratovanjem šele z avgustom. Do le zamude je prišlo zaradi uvožene opreme, ki ni v celoti ustrezala našim predpisom in jo je bilo potrebno še dopolniti. Zaradi tega so uspeli realizirati le 33.5 odstotkov plana predelave gob, so pa pospešili konzerviranje /iinanjosl n«»\o/^rajoneua obrala \ Središču «»b l)ra\i. povrtninc. Pohvalno jc, da so za- ključili poslovno leto pozitivno kljub visokim anuitetam, saij so bili sedanji proizvodni prostori zgraje- ni pretežno s pomočjo kredito\. Potrebno je omeniti, ua se zaradi prehoda od obrtniškega r industrijski način dela pojavlja, določeni problemi. Prav zato pred sindikalno organizacijo, pri mladino in OOZKS ter . celim k( lektivom naloga strokovne družbenopolitične usposobit' delovnih ljudi, kar bodo dosegi' seminarji, izobraževanjem ob de in podobno. Nova oziron povečana proizvodnja poslavlja ospredje tudi pomanjkanje sU kovnjakov, predvsem z visolo brazbo živilske tehnologij ekonomike in podobno. Eden vzrokov za pomanjkanje • kadrov je tudi pomanjkaf stanovanj, zato so se odločili gradnjo dveh stanovanj v no< bloku v Središču in enegi Ormožu. Ob koncu je potrebno om& da poteka del proizvodnje vedno na starem obratu, v 3 slabih pogojih. Prav iz \ razloga so izdelali novi investic* program v vrednosti 20 milijo dinarjev. Vso proizvodnjo b tako prenesli v novi obrat. Z n naložbo bodo povečali fiz obseg proizvodnje skoraj za 3 I in bo znašal kar 6525 ton, cel* dohodek se bo dvignil na milijon dinarjev, izvoz bo od < znašal 60 milijonov din. Vse to ustvarilo okrog 130 delav^ seveda pod pogojem, da se b vsi zavedali svojih delO' dolžnosti in da bodo uživali podporo krajevne skupn« občine in pomoč strokovnih s DRCK.E v Portorožu. TEDNIK - 26^ 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SKUPNOSTI 34 LET SVOBODNEGA PTUJA Po ustavnem preoblikovanju krajevne sa- mouprave so se skupščine vseh enajstih krajevnih skupnosti z območja Ptuja odločile, da bodo imele skupni pra/nik OSMI MAJ — DAN OSVOBODITVE PTUJA, ki je bil tudi pra/nik prejšnje velike krajevne skupnosti Ptuj. Prireditve ob letošnjem pra/niku pa so namenjene tudi proslavitvi jubilejev 60 let KPJ, SKOJ in revolucionarnih delavskih sindikatov Jugoslavije. Program prireditev obsega: V petek, 4. maja bo zvečer ob 19. uri tek po ptujskih ulicah ob desetem jubilejnem kra- jevnem prazniku Ptuja. Start in cilj bo pred magistratom na irgu MDB! V soboto, 5. maja bo ob 7. uri svečan začetek republiškega prvenstva v streljanju s serijskim zračnim orožjem, na novem avto- matskem strelišču za zračno orožje, pri športni dvorani Mladika ob Cučkovi ulici. Tekmovanje bo trajalo ves dan in se bo nadaljevalo Še v nedeljo od 8. ure naprej. V ponedeljek,?, maja bo zvečer ob 18. uri de- lovni razgovor s predstavniki skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj ter predstavniki krajevnih skupnosti. Razgovor bo tekel o vsebini resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti. Na sam pra/nik, 8. maja bodo dopoldan pred- stavniki vseh krajevnih skupnosti obiskali delo\no organizacijo AGIS in z njihovimi samoupravnimi organi imeli razgovor na temo: ,,Delo\ iii ljudje in občani v združenem delu in v krajevni skupnosti". Zvečer ob 18.. uri pa bo prav tako v prostorih AGISA, Rajšpova 16, slavnostno zasedanje skupščin in vodstev družbenopoli- tičnih organizacij vseh enajstih krajevnih skup- nosti. Na zasedanju bodo podelili krajevne skupnosti in bronasta odličja OF. V kulturnem programu bodo sodelovali: pevski zbor Agisa, učenci OŠ Toneta Znidariča in godalni orkester glasbene šole ,,Karol Pahor". Po slavnostnem zasedanju bo v avli tovarne še odprta razstava likovnih del Janeza Korošca, upokojenca iz Ptuja in ogled proizvodnih prostorov delovne organizacije AGIS. Zadnje prireditve v okviru krajevnega praznika Ptuja pa bodo v sredo, 9. maja, ko bodo ob 17. uri odprli asfaltirano cesto Vičava — Orešjc v KS ,,01ga Meglic", dve uri za tem pa bodo izročili svojemu namenu obnovljen dom občanov KS ,, ,,lvan Spolenjak" na Zadružnem trgu v Ptuju,. FF Družbeno planiranje v občini Ormož v letu 1980 .se izteče uresničevanje srednjeročnega drui9»encga plana za obdobje 1976—1980, To pomeni, da je treba do konca leta 1980 pripraviti in sprejeti družbeni plan občine za naslednje srednjeročno obdobje, hkrati pa pripravljati dolgoročne planske usmeritve, ki morajo biti sprejete do leta 1983. Skladno z zveznim zakonom in republiškimi odloki o družbenem planiranju, smo v občini Ormož že intenzivirali akcijo za pripravo; tako bodočega srednjeročnega, kot dolgoročnega plana. Začetek teh planskih aktivnosti pomeni v okviru družbenopolitične skupnosti dogov($Tjen in na občinski skupščini sprejet program aktivnosti v občini Ormož, ki jasno opredeljuje naloge, nosilce in roke v zvezi s sprejetjem srednjeročnega in dolgoročnih planov. Skladno s tem programom je občinska skupščina Ormož že sprejela odlok o pripravi srednjeročnega in odlok o pripravi dolgoročnega plana. V tej fazi imajo seveda tnlgovomo nalogo predvsem izvršni svet in druge službe občinske skupščine. IS SO si ie zato izdelal in sprejel svoj program aktivnosti v zvezi s planiranjem, ki izhaiajo iz skupnega pro- grama planskih nalog, sprejetih na seji občinske skupščine. Prav tako sta pri IS SO in upravnem organu imenovani posebni komisiji za delo na planskih dokumentih. Dosedaj je IS že tudi pripravil in posredoval prve pripomočke za izdelavo srednjeročnega plana 1981—1985 in dolgoročnega plana do 1995 in 2000 vsem nosilcem planiranja. Enako kot v OS in njenih organih so tudi v vseh temeljnih celicah planiranja, to je v KS, TOZD, SIS že pričeli z določenimi postopki in sprejeli potrebne sklepe o delu na pripravi planov. V okviru družbenopolitičnih organizacij na ravni občine pa smo pri OK SZDL ustanovili širšo koordinacijsko telo, ki bo imelo odgovorno nalogo na področju usklajevanja, dogovarjanja med vsemi nosilci plani- ranja. V tem trenutku ugotavljamo, da smo v občini k nalogi pravočasno pristopili in se dobro organizirali. Tudi z vsemi nosilci planiranja smo se že dogovorili za odgovomeiši oristop k tem nalogam, kot je to Bilo v letu 1975. Moram namreč povedati , da v vseh OZD planov niso najbolje izdelali, predvsem pa smo slabo planirali področje kadrov. To moramo ob družbenem planu za obdobje 1981—1985 odpraviti. MIRKO NOVAK SmOIKATI IWD PmBMBfmi NALOGAMI VEČ KONKRETNEGA DELA čeprav smo že večkrat pisali o rezultatih analize gospodarjenja organizacij združenega dela ptujske občine za preteklo leto in tudi o akciji zaključni račun, je bilo na zadnji seji sveta za ekonomska vprašanja in planiranje pri občinskem svetu ZS Ptuj, ponovno poudarjeno, daje sedaj trenutek, ko je potrebno analizirati izvajanje ukrepov, ki so bili sprejeti v akciji ^klj učni račun. Ti ukrepi se nanašajo predvsem na boljše gospodarjenje. Člani sveta so v okviru razprave poročali o akciji v .svojih temeljnih sredinah. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se določenim problemom posveča premalo pozornosti. Sprotno je torej potrebno spremljati gospodarske tokove v vseh sredinah. Zato tudi ne moremo te akcije voditt kampanjsko in moramo tudi razpravo ob prvem perio- dičnem obračunu vzeti nadvse resno. Ne more se več dogajati, da bi prišlo do »friziranja« gospodarskega plana za tekoče obdobje že med letom oziroma takrat, Ko opazimo, aa ne dosegamo planskih predvi- devanj. Da Dodo delavci tudi razumeli zapletena poslovna poročila, je po- trebno iz teh izločiti indeksne prikaze. Svet za ekonomska vprašanja in planiranje je tudi ugotovil, daje pri poslovnih poročilih premalo prisotna tudi delavska kontrola in da se ne posveča obravnavi ključnih gospo- darskih problemov. Zato je priporočil vsem organom delavske kontrole, da se v prihodnje bolj angažirajo pri pripravi in obravnavi samoupravnih splošnih aktov, nagrajevanja po delu in drugih poslovnih zadevah. _ Posebno Dozompst bo potrebno posvetiti tudi vprašanju obreme- njevanja dohodka, ki presega, zmogljivosti gospodarstva. Nastaja tudi vprašanje stimulacije gospodarstva za boljše gospodarjenje. Kaj ostane delovnim organizacijam, če boljše gospodarijo? Vsemu temu bo treba posvetiti več pozornosti kot do.slej. Člani sveta so govorili tudi o nalogah na področju planiranja in ponovno poudarili, daje nujno vgraditi realna merila v plan in dajih je treba dosledno spoštovati. Zadal sije tudi nalogo sprotnega spremljanja aktivnosti pri pripravi bodočih planskih dokumentov. Na eni izmed prihodnjih sej bo razpravljal tudi o stanju investicijskih vlaganj na področju gospodarstva in negospodarstva v ptujski občini. Posebno pozornost pa bodo namenili tudi obravnavi odnosa bank do združenega dela in vpliva bank na poslovatije združenega dela. Svet je ob tej priložnosti že ugotovil, da je v občini premalo vlaganj v raziskovalno dejavnost. MG roblematiki v zdravstvenem centru Ptuj v ponedeljek dopoldne so se na skupni seji sestali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. Uvodoma so raz- pravljali o izhodiščih za izdelavo f>rograma zdravstvenih storitev in inančnih načrtov zdravstvenih delovnih organizacij na območju podravskih občin v letu 1979. Prav tu se je nekoliko zataknilo, saj je razprava samo o tej točki trajala dobri dve uri. Delegati so namreč začeli razpravljati o številnih problemih s katerimi se .srečujejo vZdravstvenem centru Ptuj. Tako so .opozorili na problematiko v rentgenski službi, kjer je najbolj Eerečo pomanjkanje strokovnih adrov — konkretno rentgenolo- gov. Ob tem pa se pojavlja še problem neenakopravnega sti- muliranja zdravnikov v isti TOZD, kar je najbolj razburilo »duhove«. Opozorili so tudi na proble- matiko neprimernih delovnih normativov v zobozdravstvu, še posebej v tehničnih laboratorijih, razpravljali pa so tudi o organizaciji dežurstva v TOZD Splošna medicina. Vroča razpra- va je pozneje tudi vplivala na samo glasovanje o omenjenih iz- hodiščih. Zbor uporabnikov seje s predloženim predlogom strinial. zbor izvajalcev pa ne. Vsklaje- valni postopek bodo odpravili še ta teden. Za tem so razpravljali o spre- membah samoupravnega spo- razuma o združevanju dela sred- stev pri regionalni zdravstveni skupnosti Maribor in o načinu izvajanja solidarnosti med občin- skimi zdravstvenimi skupnostmi, lerga vpodani obliki tudi sprejeli. Sprejeli so tudi predlog sklepa o pripravah na sprejem plana občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1981—85, ter statutarni sklep o sestavi in nalo- §ah odbora za Ij udsko obrambo in ružbeno samozaščito. Ob koncu so se delegati dogovorili, da bodo namenili solidarnostno pomoč prizadetemu območju v Črni gori IZ sredstev, ki se namensko zbirajo za nepredvidene dogodke. Dolo- čili so tudi ceno oskrbnega dne Zavoda za delovno usposabljanje prizadete mladine v Dornavi. Ta cena bo veljala dokler ne bodo izdelana izhodišča za svobodno menjavo deja. -OM Po podatkih občinskega štaba civilne zaščite občine Ptujje do ponedeljka, 23. aprila na potresno območje odposlanega materiala iz ptujske občine v vrednosti 155.000 dinarjev. Gre za šotore, spalne vreče, odeje, rjuhe in drugi podobni material; pri- spevali pa so jih občinski štab TO, občinska organizacija RK, oddelek za LO, Mesokombinat Perutnina, Eomna — Merkur, skupne službe kra^ jevnih skupnosti z območja mesta Ptuja ter občani Danica Mohorič, Marija Mohorič, Branko Bartol, Dragica Korošec, VUi Stalcer, Samo Ljubeč in Herman Berglez, ki je odstopil obveznice. Na pri- zadeto območje so bile doslej odposlane tudi tri avtoprikolice. V vseh organizacijah združenega del aptujske občine so množično pristopili k akciji enodnevnega zaslužka. Delovni ljudje so že nakazali 160.877 di- narjev. Poleg tega pa so sprejeti sklepi še za 302.788 dinarjev. Izven tren sredstev je nakazanih še 231.145 dinarjev ter sprejeti sklepi za dodatnih 174.000 di- narjev. V teh^sredstvih so zajete tudi obveznice cestnega posojila, ki so jih odstopile organizacije združenega dela. Poleg tega so nekatere delovne sredine prispevale še gradbeni material v vrednosti 420.000 dinarjev in sicer Kmetijski kombinat Ptuj in GG Maribor. V posameznih delovnih organizacijah so izrazili pripravljenost, da na prizadeto območje pošljejo ekipe za popravilo vodo- voanega omrežja, električnega omrežja in potrebe v gradbeništvu. Delavci Agrotransporta so pripra- vljeni nuditi tudi prevozna sredstva, če bo potreba. Akcija zbiranja pomoči kljub uspehu, teče dalje. Tako bo potrebno zbrati še dodatni gradbeni ma- terial, finančna sredstva, prikolice in drugo. ObčinsTci štab civilne zaščite občine Ptuj ugotavlja, da se je že večina delovnih organizacij ptujslce občine odločila nameniti enodnevni zaslužek kot prispevek potresnemu območju; v nekaterih de - lovnih sredinah pa bodo to storili v prihodnjih dneh. MG Srečanje mladih iz pobratenih občin ARANDJELOVAd v petek, 20. aprila je odpotovalo v pobrateno občino Arandjelovac 40 dijakov Srednješolskega centra Ptuj. Arandjelovski mladinci so prisrčno sprejeli mlade iz Zaboka, PrijeDolja in Ptuja ter jih povabili na svoje domove. Ze v petek zvečer so domačini pripravili pester kulturni program in predstavili izvirne folklorne običaje šumadijske pokrajine, sledil pa je ples. . V soboto aopoldan so se mladi pomerili v raznih športnih disciplinah. Ptuičani so tekmovali v atle- '"^1 in kot ekipa zasedli 1. mesto, v košarki pa niso ^CKmovali. Popoldan so se gostje predstavifi s svo^ J/mi kulturnimi programi. Mladi iz Ptuja so zaigrali 'del eksperimentalne gledališke predstave Pesem. v nedeljo zjutraj so nameravali na pot že ob 8. un. Pa je slovo trajalo dlje, kol so predvidevali. Kar dve un so peli, plesali *kolo in se poslavljali. Precej mladih Ptujčanov seje dogovorilo za dopisovanje z mladimi iz pobratenih občin, povabili so jih tudi v Ptuj. da bi svojim vrstnikom iz Arandjeiovca po- kazali le|X)te svojega mesta. Naj povemo, da so si mladi na poti v Arandjelovac ogledali Avalo. v Arandjelovcu pa so jih povabili na ogled dvorca na Upiencu. Delegacija mladih iz pobratenih občin je v soboto popoldn^ položila venec na grob Dušana Petro- viča — Saneta in počastila spomin na velikega re- volucionarja. Jyj £) PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ Pregled dela Danes. 26. aprila se bo na raz- širjeni seji sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj. Po pregledu uresriičevanja skle- pov zadnje seje, bodo razpravljali o poročilih svetov, koordinacij- skih odborov, komisij in drugih organov predsedstva, ki so jih pripravili o svojem delu v štiri- ctnem mandatnem obdobju. Poročila o delu bodo predlože- na članom občinske konference SZDL Ptuj, ko se bo ta sestala na sklepni seji po poteku 4-letnega mandata. Tudi o datumu sklica te seje se bodo pogovorili na današ- nji seji predsedstva. F PRIREDtit^ OB LETOŠNJIH JUBILEJIH V ORMOŠKI OBČINI 26. april ob 17. liri Olvorilev razstave keramičnih i/delko\ Milovana Stojaiioviča (pobratena občina Vrnjačka Banja). Ra/stava bo v prostorih prodajalne BOROVO v Ormožu. 27. april oh X. liri Proiiieiiudni komer) godbe na pihala glasbene šole Ormož (pred holeloiii) ob 9. uri Svečana seja družbenopoliličnih organizacij in skupščine občine Ormož v Domu kulture (slavnostni govor, podelitev srebrnih značk in priznanj OF in kuliurni program) 29. april oh 16. liri Nastop folklorne skupine KlI) Tine Rožane iz Ljubljane v Domu kiilliirc 30. april ob 2(1. uri Svečanosti v mestni grabi, praznovanje 1. maja (slavno.slni govor in kulturna prireditev) 8. maj praznik krajevne skupno.sti Velika Nedelja Prireditve sodijo k praznovanju letošnjih pomembnih jubilejev 60—letnici KPJ, SKOJ in ustanovitve enotnih in naprednih jugoslovanskih sindikatov. ZVEZA KOMUNISTO\^ Akcijska organiziranost občinske konference v četrtek, 19. aprila so se člani OK ZKS Ptuj sestali na redni seji — od 58 članov jih jc bilo na seji 41! Najprej so soglasno predlagali Sergeja Kraigherja za člana CK ZKJ in Alojza Gojčiča za člana CK ZKS, zatem pa .so sprejeli dopolnila k statutarnemu sklepu občinske organizacije zveze komunistov Ptuj. Ko so člani konference razpravljali o programu dela občinske organizacije v tem letu so menili, da bi morali o rezultatih gospodarjenja v občini razpravljati tudi člani konference, ne pa samo komisije in člani komiteja OK ZKS. Program dela so člani sprejeli soglasno. Na seji so člani razpravljali tudi o akcijski organiziranosti OK ZKS. Imenovali so delovne skupine, ki bodo v svojem mandatu spremljale delo osnovnih organizacij ZK v občini, jim pomagale pri usposabljanju članstva, predvsem pa bi naj delovne skupine predstavljale trdno vez med organi občinske organizacije komunistov v občini. Na zadnji seji komiteja so člani sprejeli tudi osnutek sklepov o informacijskem in komunikacijskem sistemu v občinski organizaciji o katerih bodo razpravljali vsi komunisti v občini in se odločali o njihovem sprejemu. Vse to z namenom, da bi dosegli hitro, učinkovito in jasno informiranost vseh članov. Čeprav člani konference o osnutku sklepov niso razpravljali pa vendarle velja zapisati, da bi morali v občini nameniti večjo pozornost informiranju prek lokalnih informativnih medijev, ki poleg tega da informirajo prispevajo tudi k akcijski usposobljenosti članstva. Zato je prav, da člani osnovnih organizacij temeljito razpravljajo o komunikacijskem sistemu med člani, ob tem pa ne smejo pozabili na dobro obveščenost vseh delovnih ljudi in občanov, — saj stališča kongresov zavezujejo komuniste, da si prizadevajo za resnično, celovito in kvalitetno informiranje. N. D. SLOVBIlSKA BISTRICA Danes osrednje prireditve Letošnja osrednja občinska prireditev v okviru praznovanj ustanovitve OF in delavskega praznika I. maja, bo za območje Slovenska Bistrica danes 26. aprila ob 19.30 v Domu kulture. Osrednje svečanosti bodo pričele v Matični knjižnici, kjer bo že tradicionalno srečanje bork in aktivistk NOB z območja bistriške občine. Srečanja so namenjena obujanjem spominov iz najtežjih časov naše revolucionarne zgouo\wie, to je iz NOB in navezovanju tesnejših prijateljskih medsebojnih stikov. Ob 18. uri se bodo .številni občani, skupno z najvidnejšimi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine, udeležili svečanosti v bistriškem gradu, kjer bodo odprli razstavo plastik Toneta Svetine. Od tu se bodo napotili v dom kulture Slovenska Bistrica, kjer bo zvečer ob 19.30 pričela svečanost na kateri bodo najzaslužnejšim občanom podelili srebrni znak sindikata in odličja OF. V kulturnem programu svečanosti bo nastopil s širokim izborom pesmi Slovenski oktet. Viktor Horvat SKUPNA SEJA ZBOROV PTUJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE v lorck, 8. maja se bodo delegati vseh treh /borov najprej sestali na 2. skupni seji in volili predsednika icr člana predsedsiva SR Slovenije. Za predsednika je predlagan Viktor Avbelj, član predsedstva SR Slovenije, /a člana pa Slane Markič, podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Takoj po skupni seji bo skupno zasedanje delega- tov vseh treh zborov, ko bodo delegati razpravljali o anali/i poslovnih rc/ultalov organizacij združenega dela s področja gospodarstva za leio 1978 z globalno. oceno uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v preteklem letu. Zalem bo la/prava o poročilih o delu delegatov SR Slovenije v /\c/ncm /boru skupščine SFRJ za obdobje od maja do decembra 1978, o delu javnega pravobranilstva občine, posiajc milice, občinskega javnega tožilstva, občinskega sodišča in o delu občinskega sodnika za prekrške Pliij - vse za leio 1978. Ob koiKu bodo dclcgaii postavili še delegatska vprašanja. N. D. 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 26. april 1979 - TEMIIK S SEJE MEDOBČINSKEGA SVETA SZDL Obveščanju še več pozornosti Sistem obveščanja resnično dobiva vedno večje razsežnosti. Zaradi tega pa tudi vedno večje obveznosti. Človek mora biti obveščen, takšen je že moto dandanes, ko takole kramljamo, sestankujemo, opazujemo itd. V podravski regiji poleg številnih biltenov, brošur in glasil delovnih organizacij poznamo oziroma beremo še dnevnika Delo in Večer, tedenske časnike kot so 7D, TEDNIK itd. Člani predsedstva medobčinskega sveta SZDL podravske regije so prejšnji torek nekaj besed posvetili tudi informiranju in sicer so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o novi organizirano.sti ter vsebinski zasnovi časnika Večer. Prek svetov za informiranje, ki delujejo pri OK SZDL, bo v maju ali juniju stekla javna razprava o novi vsebini največjega slovenskega popoldnevnika. Prav tako bo na javnih razpravah treba odgovoriti na vprašanja, kaj Večer pomeni v Sloveniji in podravski regiji, kako financirati časnik, kako povečati sodelovanje z občani in drugimi časopisi itd. Prav bi bilo, če bi ob tej priložnosti spregovorili tudi o vsebinski zasnovi tedenskega časopisja, kot na primer TEDNIKA Ptuj, tudi o financiranju tega medija bi morali reči katero. Ko že govorimo o tem, je treba reči, da vsi težimo za celovito in racionalno informacijo. Ce o teh problemih niso govorili na ravni medobčinskega sveta SZDL Maribor, bo treba o teh vprašanjih spregovoriTi v okviru občinske konterence SZDL Ptuj. Cas je že, da si dnevno in tedensko časopisje podata roki in tako skupno, celovito obveščajo o vsem vsakega občana in delovnega ^loveka. Letošnji dobitniJci republišldh priznanj OF Na slavnostni seji Republiške konference SZDL Slovenije, ki bo nocoj, 26. aprila 1979 ob dnevu ustanovitve OF bodo podeljena dvajsetim prejemnikom republiška Priznanja OF. Navajamo imena dobitnikov z vsebino napisov na diplomah, ki so jih prejeli skupno z zlatim znakom OF. Dr. Franjo BIDOVEC — Boje za zasluge pri razvijanju partizanskega zdravstva, za dosežke v zdravstvu po osvoboditvi ter za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij v zdravstvu. Ciril BUKOVEC za dolgoletno zvesto aktivistično delo v NOB in za uspešno družbenopolitično delo po osvoboditvi. Ivan GORJUP za požrtvovalno družbenopolitično delo v NOB in enako uspešno delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah po osvoboditvi, Ksenija KOCJANCiC za predano politično delo v partizanih in v naprednih organizacijah Slovencev v Italiji'. Milan KUCAN za bogat prispevek k idejnemu in vsebinskemu razvoju ter poglabljanju vloge socialistične zveze na osnovi tradicij osvobodilne fronte. Dr. Pavla LAH-Jerina za zasluge pri razvijanju partizanskega zdrav- stva, za enkratni znanstveni prispevek pri organiziranju transfuziološke službe v Jugoslaviji in za delo na zgodovini partizanskega zdravstva. Franc MIKUŽ za dolgoletno aktivistično delo v NOB in za družbenopolitično delo po osvoboditvi. Jože NERED za dolgoletno požrtvovalno aktivistično delo, zlasti pri uveljavljanju SZDL. Zlatko OGRINC za zavzeto aktivistično delo še posebej pri utrjevanju sistema informiranja v občini Radlje. Hanzi OGRIS za predano politično delo in enakopravnost slovenske- ga živjenja na Koroškem. Rado PEHACEK za pomemben ustvarjalni delež v narodnoo- svobodilnem boju in v povojnem razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti. Ivan PREZELJ za dolgoletno zavzeto in revolucionarno aktivistično delo, zlasti v krajevni organizaciji SZDL. Rado PUŠENJAK za vztrajno in uspešno dolgoletno družbenopoliti- čno delo. Slavica ROGAN za prispevek k samoupravnemu družbenopoliti- čnemu organiziranju mladih kmetijskih proizvajalcev. Dr. Ruža ?5EGEDIN za zasluge pri razvijanju partizanskega zdravstva, za dosledno socialistično aktivnost v povojnem času, posebej za razvoj družbenopolitične aktivnosti zdravnikov Karel ŠTERBAN za vsestransko družbenopolitično delo in zavzeto prenašanje revolucionarnih tradicij v Posavju. Jože VADNJAL za požrtvovalno aktivistično delo med NOB in v povojnem obdobju. Jože VARGA za zavzeto aktivistično delo pri samoupravnem, politi- čnem in ekonomskem razvoju Lendave. Ciril VIDMAR za izjemno dragocen prispevek pri izdajanju in širjenju marksističnega tiska, še posebej pri prvi izdaji Speransovega dela ,,Razvoj slovenskega narodnega vprašanja". Stanislav VRHOVEC za dolgoletno zavzeto aktivistično delo med narodnoosvobodilnim bojem in za družbenopolitično delo po osvoboditvi. 1 Od leve (sedijo) Alojz Narat, Dragica Novak, Stane Stanič, Franc Zadravec (predsednik OK SZDL). Konrad Kramberger, Ivan Keihar (stojijo) Franc Novak, Janez Marin (predstavnik Reševalne službe), Jože Hutindti, Zdenko Kodrič (predstavnik KS Cirkovce), Janez Plohi, Franc Stiplovšek, Jože Rakovec in Jože Kodrič. Posnetek: M. Ozmec Dobitniki srebrnega odličja O F iz ptujske občine žirija za podelitev priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL .v Ptuju je tudi letos dobila številne predloge iz krajevnih konferenc ter družbe- nopolitičnih organizacij in skupnosti, med katerimi je na osnovi veljavnega poslovnika, ki določa, da lahko vsako leto prejme srebrni znak OF petnajst posameznikov, delovnih kolektivov, društev in podobno, izbrala: KS Cirkovce, ZZD TOZD Reševalna postaja Ptuj, Jože Hutinski iz Podlehnika, Ivan Keihar iz Polenšaka, Jože Kodrič iz Ptuja, Konrad Kramberger iz Kidričevega, Alojz Narat iz Stoperc, Dragica Novak iz Ptuja, Franc Novak iz Stoperc, , Franc Ostroško iz Vidma, Janez Plohi iz Markovec, Jože Rakovec iz Majšperka, Stane Stanič iz Gorišnice, Franc Stiplovšek iz Ptuja in Ludvik Zelenik iz Hajdi- ne. Priznanja je na veliki spominski slovesnosti v Mostju izročil Franc ZADRAVEC, predsednik OK SZDL, letošnje dobitnike srebrne- ga znaka OF slovenskega naroda na kratko predstavljamo: KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE — dobi letošnje priznanje za nenehno utrjevanje delegatskih odnosov, še posebej pa ob uresničitvi ideje o gradnji večnamenskega prostora v Cirkovcah v katerega so občani in delovni ljudje te krajevne skupnosti vložili veliko truda in nesebično pomagali z gradbenim materialom in prostovoljnim delom. V tem objektu imajo danes šolarji telovadnico, občani dvora- no za prireditve, najmlajši otroški vrtec, v njem pa tudi sodobna kuhinja in stanovanja. ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM — TOZD REŠEVALNA SLUŽBA Ptuj — je samoupravno najboljše organizirana v sestavi združenega zdravstvenega doma in po samoupravnih odnosih prizna- na organizacija združenega dela. Vse to se odraža v dobrih pokaza- teljih poslovanja, dosleden izvajanju odločitev delovnih ljudi in v stalni pripravljenosti, da s hitro in učinkovito akcijo pomaga- jo tam, kjer je njihova pomoč najbolj potrebna. Nekateri člani te delovne skupnosti so tudi aktivni krvodajalci in med njimi taki, ki so že 40 krat darovali svojo kri. JOŽE HUTINSKI iz Podlehnika — je že v krajevni skupnosti Markovci opravljal različne odgo- vorne funkcije, predvsem v SZDL, kjer je bil tudi predsednik krajevne konference. Po preselitvi v Podlehnik se je tako aktivno vključil v družbenopolitično življenje v tej krajevni skupnosti, vesten in požrtvovalen pa je tudi kot delavec organov za notranje zadeve. IVAN KELHAR iz Polenšaka — se je že med vojno vključil v pravični boj proti nemškemu okupatorju in tudi po njej aktivno delal v OF, pri zadružni zvezi ter v drugih organizacijah in društvih. Tudi danes se aktivno vključuje v družbenopolitično življenje svoje- ga kraja, je predsednik KK SZDL na Polenšaku, organizacije ZZB NOB, aktiven v društvu upo- kojencev in v združeni delegaciji. JOŽE KODRIC — se je posvetil delu z mladimi, udeležil se je tudi več mladinskih delovnih akcij. Danes aktivno dela v samouprav- nih organih, v delegatski Konferen- ci idr. S svojim poglobljenim peda- goškim delom nenehno doprinaša k vzgoji mladega rodu. Poleg števil- nih funkcij v svoji delovni sredini je tudi mentor mladim samouprav- Ijalcem ter aktiven v SIS v občini in republiki. KONRAD KRAMBERGER iz Kidričevega — je prav tako že vsa leta aktiven družbenopolitični delavec v svoji krajevni skupnosti ter v domači strelski družini. Vedno je pripravljen pomagati ter s svojimi bogatimi izkušnjami in poštenim odnosom do vsega naprednega sodelovati povsod, kjer je njegova pomoč potrebna in dobrodošla. ALOJZ NARAT iz Stoperc — se je 1944. leta vključil v na- rodnoosvobodilno gibanje, bil je predsednik gospodarske komisije, do leta 1947 predsednik ljudskega odbora Grdina, nato odbornik in aktivist SZDL ter član sveta krajevne skupnosti Stoperce. Za- radi starosti danes ne more več aktivno delati, kljub temu pa je še vedno sredi družbenih dogajanj in z nasveti pripravljen pomagati. DRAGICA NOVAK iz Ptuja — uspešno deluje v TOZD Delta v Ptuju ter v društvu računovodskih in finančnih delavcev, v organih banke in v skupnosti otroškega varstva, kjer je predsednik skup- ščine. V svoji delovni sredini ima veliko zaslug za hiter in uspešen razvoj, ki ga ta kolektiv dosega v zadnjem obdobju. Kot direktorica TOZD si nenehno prizadeva za zdrave samoupravne odnose, ki so tudi temelj uspešnemu razvoju in napredku. FRANC NOVAK iz Stoperc — se je aktivno vključil v terensko narodnoosvobodilno gibanje in nato odšel v Sercerjevo brigado. Tudi po osvoboditvi je aktivno delal v domačem kraju v krajevni organizaciji ZZB NOB in SZDL. Kljub sedmim križem se še živo za- nima za delo in življenje v svoji krajevni skupnosti. FRANC OSTROŠKO iz Vidma pri Ptuju — je član ZKS in aktivno delo v SZDL ter v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah. V prejšnjem mandatu je bil vodja delegacije in predsednik sveta krajevne skupnosti Videm. Tudi v tem mandatu mu je bila zaupana odgo- vorna dolžnost predsednika sveta krajevne skupnosti, kar priča, da je tovariš Ostroško priljubljen med svojimi krajani, ki cenijo njegova prizadevanja za lepše in boljše življenje slehernega med njimi. JANEZ PLOHL iz Markovec — svojo predanost naprednim družbenim tokovom nenehno dokazuje s svojim delom, daj ni akcije v kateri ne bi sodeloval. Bil je pobudnik in glavni organizator gradnje gasilskega doma, ki hkrati služi vsem za prireditve in sestajanje. V svojem gasilskem društvu je gotovo med najpriza- devncjšimi, ima pa tudi največ zaslug, da je vaški odbor SZDL Sobetinci redno izvedel vse naloge. JOŽE RAKOVEC iz Majšperka — je uspešno vodil krajevno konferenco SZDL, je član lO in predsednik delegacije SIS za stanovanjsko gospodarstvo, razi- ^skovalno dejavnost in telesno kulturo. Njegovo področje dela je tudi gasilstvo, poravnalni svet, je sodnik porotnik in predsednik ko- misije za idejna politična vpra- šanja osnovne organizacije ZKS Majšperk, poleg tega pa še aktivni član Svobode s čimer znatno prispeva h kuUurnemu in družbe- nopolitičnemu dvigu domačega kraja. STANE STANIČ iz Gorišnice — je vse svoje življenje posvetil vzgoji mladega rodu kot prosvetni delavec in nazadnje pedagoški sve- tovalec. V Gorišnici ni bilo akcije v kateri ne bi sodeloval, bil je re- žiser in igralec, vse do danes pa vodi tamkajšnji mešani pevski zbor, ki je med najboljšimi v obči- ni. Več kot tri desetletja je že predsednik občinske zveze kulturnih organizacij Ptuj, za svo- je delo pa je že doslej sprejel več odlikovanj in priznanj. FRANC STIPLOVŠEK iz Ptuja — je prav tako aktiven družbe- nopolitičen delavec in je uspešno deloval v prejšnji KS Rogoznica, v novi KS Franc Osojnik je član sve- ta, ki s svojim bogatim pravim znanjem in izkušnjami veliko prispeva k reševanju problemov. Zadolžitve, ki jih sprejema opravi odgovorno in uspešno ter med oPčani uživa vehk ugled in spošto- vanje. LUDVIK ZELENIK iz Hajdine — izhaja iz kmečke družine in se je takoj po preselitvi v sedanji kraj vključil v delo družbenopolitičnih organizacij in društev. Bil je med prvimi pri ustanovitvi gasilskega društva v Slovenji vasi, je član odbora vaške skupnosti in sveta KS Hajdina. S svojimi dolgoletni- mi izkušnjami pomaga svojim mlajšim sodelavcem, je član ZZB NOV in krajevne organizacije v Kidričevem. Vsem letošnjim dobitnikom sre- brnega znaka OF slovenskega na- roda veljajo tudi naše iskrene čestitke z željo, da bi še veliko let uspešno in tako zavzeto delovali na vseh področjih našeiia družbe- nopolitičnega življenja in po svojih močeh prispevali za lepšo prihodnost mladega rodu. pripravil: mš OBČINSKA PRIZNANJA OF ZA LET01979 SLOVENSKA BISTRICA žirija OF pri predsedstvu občinske konference SZDL Slovenska Bistrica je izmed 20 predlogov izbrala 5 kandidatov za občinsko priznanje OF, ker jih je toliko bilo tudi razpisanih. Predlog je na seji, 12. aprila občinska konferenca SZDL tudi potrdila. Priznanja dobijo: PLANINSKO DRUŠTVO POLJCANE, ki prav letos praznuje tudi 50-letnico svojega uspešnega delovanja. Iz peščice navdušencev je zraslo v eno najmočnejših društev v Sloveniji. Leta 1929 so zgra- diU na Boču stolp, ki ga je okupator med NOB poru- šil, zato so leta 1946 zgradili novega, leta 1962 pa stolp iz kovinske konstrukcije. Po osvoboditvi so na Boču zgradili tudi nov planinski dom, ki so ga večkrat obnavljali, na pobudo društva je bila leta 1972 zgrajena tudi cesta na Boč, s prostovoljnim delom so tam postavili smučarsko vlečnico itd. Leta 1971. je društvo zasadilo drevored ,,30 let OF", redno vzdržujejo partizanski spomenik na Boču in so opravili še vrsto drugih pomembnih družbenopoliti- čnih, gospodarskih in telesno-kulturnih aktivnosti. STANE GRADIŠNIK, roj. 1945, stanuje v Tinju, se je kot mlad prosvetni delavec aktivno vključil v delo društev in družbenopolitičnih organizacij v kra- jih, kjer je služboval (Oplotnica, Kebelj). Posebej je treba poudariti njegovo delo na Tinju, kjer je orga- nizator in koordinator dela v krajevni skupnosti z veliko mero posluha za človeka in razreševanje nje- govih problemov. RADE IVETIC, roj. 1921, doma iz Bosansko ' Grahovo, stanuje v Slov. Bistrici, kjer je aktiven dru- žbenopolitični delavec v krajevni skupnosti. Aktivno deluje v več družbenopolitičnih organizacijah v ob- čini, kjer je bil član OK ZKS, občinskega odbora ZZB NOV, OK SZDL, ZRVS itd. Pri delovnih ljudeh je cenjen in spoštovan in je velik borec za enakoprav- nost vseh narodov in narodnosti v SFRJ. ALOJZ PREŠEREN, roj. 1903, doma v Dolgem vrhu, KS Laporje. Bil jc ves čas po osvoboditvi akti- ven družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti in na železnici, kjer jc oparavljal vrsto odgovornih dol- žnosti. Vedno je znal pristopiti do občana in delovne- ga človeka s svojim toplim človeškim odnosom in z drobrim političnim posluhom ga je znal pridobiti za najnaprednejše odločitve. MARJANA ŽURMAN, roj. 1932, stanuje v Slov. Bistrici. Med okupacijo je bila izseljena v Srbijo, po osvoboditvi se je uspešno vključila v delo mladine, pozneje v ostale družbenopolitične organizacije in društva. Aktivno je delala predvsem na humanitar- nem področju, kjer še vedno aktivno deluje v društvu prijateljev mladine, v socialnem skrbstvu, posebno pomembno pa je njeno delo v občinskem odboru Rdečega križa, kjer že 21 let aktivno dela. Ni le organizator krvodajalstva, temveč je tudi sama že 21 krat darovala kri. Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke tudi našega uredništva! Za delo in prizadevanja 10 srebrnih znalcovOF 0RNI02 Osrednja slovesnost ob dnevu OF bo v občini Ormož 27-aprila. Po promenadnem koncertu god- be na pihala in slavnostnem govoru bodo na svečani seji občinske skupščine in družbenopolitičnih or- ganizacij občine Ormož osmim uglednim družbeno- političnim delavcem, delovni organizaciji in društvu podelili srebrne znake Osvobodilne fronte. Priznanja in srebrne znake bodo izročili delovni organizaciji Jože Kerenčič, PD Alojz Žuran iz Podgorcev, Antonu Uplazniku iz Velike Nedelje, Jožetu Raju iz Lahonec, Kondradu st. Prejacu iz Podgorcev, Jožetu Mlinariču z Gomile pri Kogu, Danici Fridmaii iz Pršetinec, Francu Markrabu iz Rakovec, Marti Gašparič iz Sodincev in Jakobu Alekšiču iz Obreza. Včeraj popoldne pa so na svečani seji občinske konference ZKS Ormož v članstvo ZK sprejeti 49 članov, 17 pa so izročili zlate znake Zveze komuni- stov za 30 let delovanja v tej organizaciji. zk TEDNIK - aPri' 1979 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 5 Za dosledno izvrševanje sprejetih siclepov! TGA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Kocini scsianck članov /K v l()/|) io\amc iiliiiicc jc poickjl skupaj s člani /SMS i/ ic K-iiicIjnc oiuani/acijc, piccKscni še o in\'MiiC\\a- pjii (Jru/bcnockonoinskili odnosm v suuun.iui skcni uospoclarsivu občine Puij. I'ii icni \clia onieniii, 3a so v tej Icvki nckaieii člani v s\i|jih ia/pia\ah bili /clo konkicini. Člani ZK so skupaj / člani /SMS iiidi >,prciJOvorili o poročilu o sianju v TCiA, obravnavali poročila sindikata KiA in glaviieua tlirckiorja v /vc/i s TV oddajo ,,Naliimo si čiste- ga vina". Prav ob tem vprašanju jc prišlo tudi Jo nekaterih konkretnih predlouov /a nadaljnje reševanje določenih problemov, ki niso laki, kot sO bili prikazani v icj TV oddaji, vsekakor pa so jc na nekaj opozorili. Nihče namreč ni proli takim TV oddajam, nili proli temu, da si zares nalijcmo čistega vina, vendar mora to vino bili pretočeno tudi od DPO, ki ob tem niso nili sodelovale, da bi se slišala tudi druga plat nicdalje. Reševanje mnogih problemov mora bili v rokah vseh zaposlenih v tej DO tudi vseh DPO, predvsem članov sindikata in ZK. Iz muhe ni potrebno delali slona, ptUrcbno pa je uredili v DO v sc tisto kar /av ira hitrejši razvoj podjetja in iioiiaiijiJ) inctitozdovskih odnosov. Hicz dvoma je reševanje notiaiijih piohie- luov odvisno od nuiogih notianjih odnosov, ki jih je potrebno le še utrjevali in si s skupnimi močmi prizadevati, da se vse uredi tako kol moia, s pomočjo vseh družbenopoliličnih dejav- nikov lako v TCiA, kol tudi v KS in v občini. Prav tako so spregovorili o nekaterih noira- iviiii problemih v zvezi tekoče proizvodnje ,t.'linice, pri čeincr je bilo povdaijeno, da si v bodoče mora sleherni delavev še bolj prizadevali, da se -zmanjšajo stroški vsaj tam kjer imajo delavei določen vpliv, zato je potrebno še bolj utrditi notranjo disciplino, ki je še kako neposiedno vezana na proizvodne uspehe dolo- čene TOZD o/, eelome delovne organizacije. Ciaiii ZK so v svojih razpravah odločno skle- nili, ila nioiajo v bodcKC tlosicdno izvrševati sprejete sklepe samoupravnih oijjanov siiKlikalne in nihuliiiske oi;janiz.ieije iii seveiia 00 /K, ki mora še kako bdeli nad tem, da se IhhIo sklepi izvajali na vseh poilioejih in tako dopriiicvii k lisieiiui kar si lO/D oz. DO zeli in seveda tmli uuMa tloseči. Nekateri razjiiavIjavei so menili, če bodo v bodoče sestankovali lezaiadi tega, da opravimo sestanek, potem smo že v naprej izgubili ves svoj vpliv in ^logo pred ostalimi, ki hočejo od članov /K in OOS ter mladine tudi akcij ne le sklepov, ki se pozneje dosledno tudi ne izvajajo. Nedvcmino je bila ta seja tudi dober napotek za nadaljnje delo, sklenili pa so tudi, da se člani ZK iu TOZD tovarne gliniee sestanejo s člani/K in tozd tovarne aluminija in se dogovorijo o nadaljnjem skupnem delu in izvajanju sprejetih sklepov in samoupravnih aktov. Skupen cilj jc vsekakor činivišja in činicenejša proizvodnja, saj le ta vodi v nadaljnji uspešni razvoj te delovne 01 lmiiizaeije. 1 lanee Meško Sedanje generacije o tem genocidu vse premalo vedo Vse do 30. aprila Je v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju na ogled pretresljiva spominska razstava o ukradenih otrokih, ki jo je pripra- vil muzej revolucije v Celju s sodelovanjem ptujskega pokrajin- skega muzeja ter ljudske in študijske knjižnice. Muzej je izdal tudi lično spominsko publi- kacijo z izpovedmi nekaterih ukradenih otrok iz našega ob- močja ter bogatim slikovnim gradivom, ki smo ga iz tega obdobja uspeli ohraniti do da- našnjih dni. Otvoritvena slovesnost je bila v sredo popoldan, prisostvovali pa so ji številni gostje, predstav- niki občinske skupščine in druž- benopolitičnih organizacij ter nenazadnje nekdariji ukradeni otroci. Po tem, ko je ženski pevski zbor PD »Alojz Arnuš<' iz Rogoz- nice po vodstvom Grete Glatz zapel uvodno pesem, je zbrane najprej nagovorila v. d. ravnatelja polcrajinskega muzeja Ptuj prof. Ljubica Šuligojeva, kije prisrčno dobrodošlico izrekla tudi Mirni Zupančičevi — Barčki, sekretarki KF za ptujsko okrožje v letu 1942, danes članici republiške komisije za internirance pri ZZB NOV Slovenije. Muzej revolucije iz Celja je postavil razstavo s tematiko iz časov, ko se je zloglasni nemški fašizem bohotil na naših tleh in v izboru žrtev ni iskal izjem, zve- rinsko se je znašal tudi nad otroki, predvsem tistimi, katerih starši so bili kakorkoli povezani z narodnoosvobodilnim bojem ali pa so padli kot talci. Xjudje, takrat odtrgani od domačega ognjišča in svojih najdražjih, so danes že v letin, krivi pa so bili samo zato, ker so otroci zavednih »Vaši starši so za svoje prepriča- nje umirali, bodite na to ponosni,« je dejala Mirna Zupančič — Barčka. I"l<»: Kosi slovenskih staršev. Danes se z grenkobo spominjajo teh grozlji- vih dni. ločevanja od staršev in mnogi med njimi jih nikoli-niso več videli ali pa .so Bili premajhni, da bi se jih lanko spominjali. »Misleč na te tragedije polpre- tekle dobe,« je dejala prof. Suli- §ojeva, »razmišljamo o otrokih anes po svetu in si želimo, da bi bila njihova srca sproščena in vedra — kot to terja njihov čas. Zato razstavo namenjamo tudi letošnjemu mednarodnemu letu otroka.« V imenu kulturne skupnosti je nato spregovorila še predsednica skupščine Marija Magdalenčeva, razstavo pa je odprla Mirna Zu- pančičeva — Barcka in ob tem dejala, da sojo še posebej pretre- sle izpovedi nekdanjih ukradenih otrok, objavljene v spominski publikaciji, ker je u^rabljanje in mučenje otr6k gotovo najpodlejša in najbolj cinična oblika terorja, ki gaje lanko nek narod deležen v borbi za svojo svobodo in neod- visnost. Tega se je nemški nacio- nalsocializem v veliki meri poslu- ževal v deželah podjarmljene' Evrope, da bi zatrl upor. Pri tem je opozorila še posebej na knjigo Staneta Terčaka—Ukradeni otro- ci, ki nazorno in poglobljeno opisuje to žalostno obodbje. Vsaka žrtev je, mimo okupatorje- vih predvidevanj, predramila in porodila nove borce, stopnjevano nasilje je rodilo še večjj gnus in odpor do okupatorja. Čeprav je nekoliko tega že izbledelo so nekatere družine plačale tako visok krvni avek, ki ne srpe biti nikoli pozabljen in med njimi .so tudi družine ukradenih otrok. Zanje jc bilo najtežje prav leto 1942, čeprav je ta genocidni poseg v slovensko narodnostno telo se tekel skozi vso vojno. »Na vsakem od preživelih .so ostale globoke posledice. Spomi- njam sc časov skupnega pohtične- ga dela z mnogimi družinami kjer sta bila usmrčena oba starša otroci pa odpeljani. Dobro sem poznala Reševo družino, poznala sem Osojnikove, Frasove, Lacko- ve, Megiičeve, Rajšpove, Brunči- čeve, hrabrega partizana Lojzeta Zavca in mnoge druge. Tudi nekaterih otrok se spominjam — Lackovih, Megličevih... Vaši starši, nekdanji ukradeni otroci, ki ste sedaj že sami starši, so bili med temi veliki ljudmi, ki so bili za svoje prepričanje pri- pravljeni tudi umreti. Bodite vedno na to ponosni! Sedanje generacije o tem geno- cid t.i vse premalo vedo, zato knjiga ni napisana samo v spomin ukradenim otrokom, napisana je tudi za njihove otroke in vnuke, da bodo vedeli — kaj so morali pretrpeti starši, dedki in babice in to samo zato, ker so bili Slovenci in so živeli na tako pomembnem koščku slovenske zemlje... Razstava in knjiga naj poživita v nas obsodbo nasilja kjer koli po svetu se dogaja in zavest sreče, da živimo v tako mirni in svobodni zemlji kot je naša samoupravna socialistična Jugoslavija pod Titovih vod- stvom,« le sklenila svoje besede Številni—nekdanji ukradeni otroci in drugi obiskovalci na otvoritvi razstave. loio: Kosi tovarišiča Zupančičeva in odprla razstavo o kateri je nato obširno spregovoril tudi njen avtor — Emil Lajh. ravnatelj muzeja revo- lucije v Celju. Dejal jc. da so posebej pretresljiva vsakoletna srečanja ukradenih otrok, ki so resnično nekaj posebnega in gan- ljivega, sa jih še danes po tolikih letih družijo nepozabni spomini, polni prestanega gorja in boleči- ne, kije nili desetletja ne morejo i/brisati. mš Dokumenti o štipendiranju v javni razpravi Obravnava predloga družbenega dogovora in osnutka samoupravne- ga sporazuma o štipendiranju, je bila osrednja tema razprave na seji komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Ptuj, ki se je sestala v petek, 20. aprila v Ptuju. Zal udeležba ni bila najboljša, saj je od 56 vabljenih prišlo na sejo le 20 delegatov. Morda so se nekateri funkcije že naveličali, ker sojini mandatna doba vleče že v peto leto. O predlogu driižbonega dogovo- ra smo v Tedniku že pisali, velja poudarili le to, da so v njem opre- deljena temeljna načela in izhodi- šča štipendijske politike v SRS, enotna merila šlipendiiaiija in na- loge udoložencov družbenega do- yovoia pri uresničevanju načel in '''hodišč štipendijske politike. Sa- moupravni sporazum pa konkreti- zira načela družbenega dogovora in ^sa druga določila, ki bi naj pripo- l^ogla k doslednejšemu izvajanju dogovorjenih luičcl. Na seji so sklenili dali oba do- kumenta v javno razpravo delav- cem v združenem delu, ki sonosiloi *''ipendiranja. Javna razprava v organizaoijah združenega dela in tirugih samoupiavnih organizaci- jah in skupnostih na območju ptuj- ske občine bi naj trajala do konca maja. Njen glav ni nosilec so osnov- ne organizacije sindikata, skupno z organizacijami ZKS in ZSMS, člani skupne komisije podpisnic pa se v razpravo vključujejo kot enako- pravni partner. Čeprav smo lotos ,,bogati" z javnimi razpravami o raznih, za naš nadaljnji razvoj pomembnih dokumentih, je kljub temu treba tudi omenjenima dvema dokumen- toma dati posebno težo, saj gre za usposabljanje mladih ljudi, za ka- dre in pravimo ,,kadri rešujejo vse", potem sc tako tudi obnašaj-' mo. Cire predvsem za kadrovski in socialni vidik štipendiranja ob upo- števanju ustreznih učn.ih sposob- nosti za šolanje. FF Temeljni kamen za dom učencev v Ptuju Na gradbišču v Raholčji v.isi, se- ^^'1110 od uradbišča srednjošiilskoua ^'^■'Hra, je bila v torek, 24. aprila I^^^Poldiic prisrčna slovesnost ob P**'ožii\i temeljnega kamna za J^iaOnjo donui učoikov v Ptuju, ki ""^^ jo zdr\ižili s počastitv ijt> oblet- '"^'e()K j„ niednarodnegadelavske- praznika. Proslavo so pripravile ^'■^^^ižbenopoiiiične organiza:ije KS '•'^"ris /iheri" Ptuj in izobražovai- skupnost občiiK; Ptuj, kjer de- J'je poseben uradbeni cKlbor za f''[-,''>Jo doma^ učoiieov v PtiiMi, 1,1^^'' pa ga Stani.) I epcj- Podrcb- "je o proslavi pi.!ik i'i . i i- ''>h.lnjic. F USPEŠNO DELO ZRVS Predsedstvo občinske Zveze rezervnih vojaških starešin Ptuj je na seji 16. aprila razpravljalo o mednarodnem vojaško—političnem položaju. Uvodno besedo je imel Kari Žmave, ki je orisal razmere v svetu. Razprava v zvezi s tem je slekla predvsem o vprašanjih, ki neposredno prizadevajo rezervne vojaške starešine v sedanji situaciji. Predsedstvo ugotavlja, da tečejo vse priprave na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite po predvidenih programih v vseh sredinah. Ke/ri v ne vojaške starešine sv ojo v logo uspešno oprav Ijajo .Predsedstvo nadalje ugotavlja, da je bil vzgojni program rezervnih vojaških starešin po krajevnih skupnostih uspešno opravljen. Zamudniki, ki se niso udeležili zadnjega dodatnega predavanja, bodo poklicani na razgovor. Sprejet je bil sklep, da bo organizacija uveljavila vse disci- plinske in druge ukrepe proti članom, ki svojih obveznosti dosledno ne izpolnjujejo. Predsedstvo ugotavlja, da se je šolska mladina organizirano in odgo- vorno vključila v akcijo ,,obrambni dnevi". Letos praznujemo 30-letni jubilej obrambne vzgoje po šolah. Vse akcije s lega področja so po naših šolah uspešno zaključene. Nadalje je predsedstvo sklepalo o sodelovanju članov v pohodu PO POTEH REVOLUCIJE, o proslavah letošnjih jubilejev in akciji NlC NAS NE SME PRESENETITI. V zvezi s tem so bili pregledani dosedanji uspehi in sprejeli potrebni sklepi za nadaljevanje zastavljenih nalog in ob- veznosti. Predsedstvo zveze rezervnih vojaških starešin je sklenilo, da bo. preizkus znanja rezervnih vojaških starešin ob zaključku izobraževalne sezone 78/79 v mesecu maju iz teoretičnega in praktičnega dela. Navzoči so bili tudi seznanjeni z akcijo, ki jo vodi občinski štab za civilno zaščito v zvezi s posledicami potresa v Črnogorskem primorju. m.g. Delovnim ljudem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela — 1. maju! Priporočamo vam kvalitetne proizvode in storitve naših kooperantov — obrtni- kov! POSLOVNA ENOTA PTUJ VSE DENARNE POSLE ZAUPAJTE NAM, SAJ JE NAŠA HIŠA -HIŠA ZAUPANJA! Ob dnevu OF in 1. maju - prazniku dela naše is/trok, ki obiskujejo skupno 10 osnovnih šol in pet podružnic. Med njimi ta v Poljčanah in Zg. Polskavi celodnevni šoli. Od tega v Poljčanah za ičence od prvega do osmega razreda in v Zg. Polskavi od prvega do :trtega razreda. V občini Slovenska Bistrica so tako že presegli republiško povprečje ključevanja otrok v celodnevno šolanje. Velik napredek je v tej občini osežen v smeri podružbljanja vzgoje in izobraževanja. Z ustanovitvijo vetov šol pa so omogočili neposreden vpliv na uspešnejše oblike zobraževanja, delo in življenje v šoli tudi iz okolja kjer šole delujejo in iz druženega dela. Viktor Horvat Za teden Starejših občanov Na sestanku predsednikov komisij za socialna vprašanja pri -ajevnih sicupnostih in predstavnikov skupnosti socialnega skrbstva nčine Ptuj, 13. aprila so se dogovorili, da bo akcija teden starejših očanov potekala v času od 27. maia do vključno 1. junija 1979. Osvoje- 1 je bilo mnenje, da bo akcija tekla enotno za občino in po posameznih ajevnih skupnostih. Predstavniki krajevnih skupnosti. KO SZDL in mladine bodo '■■iskali starejše občane na domu, jim kaj nujnega postorili in se z njimi govorili. Pripravili jim bodo tudi kulturno zabavne programe. Za akcijo na ravni je predlagan odbor, ki bo pripravil aktivnosti v Ti tednu. A. O. ciRKdmaE Ob letošnjih jubilejih bodo pode ili priznanja v ponedeljek, pred praznikom dela, bodo občani in delovni ljudje .oslavili letošnje pomembne jubileje, dan OF in praznik dela — 1. maj. 'b tej priložnosti bo ob novem domu krajanov tudi kresovanje, predtem a bodo na kulturni prireditvi in proslavi podelili 4 bronaste značke ter riznanja OF. Za delo na družbenopolitičnem področju in pri gradnji ečnamenskega objekta bodo bronasta odličja OF dobili Jani Baštevc, ^lilan Munda, Ciril Skamlič in Stane Zorič. V kulturnem delu ponedeljkove večerne proslave so program pripra- vili domače prosvetno društvo, ki se bo predstavilo z mašanim pevskim zborom in tamburaškim orkestrom ter recitatorji osnovne šole in mladinske organizacije. ------- zk PRIPRAVE ZA n/IODERNIZACIJO CESTE SVCTINCI-VELOVLEK V ponedeljek 9. aprila 1979 so občani vasi Desenci in Levajnci imeli zbor na katerem so izvolili nove odbore vaške samouprave, v nada- ljevanju pa je stekla beseda o modernizaciji lokalne ceste Svetinci—Velovick. Ugotovili so, da so se dosedaj od časa do časa pojavljale večje ali manjše pomanjkljivosti zaradi prenialega sodelovanja v samoupravnih odnosih občanov na vasi. Odločili so se, da bodo naredili temu konec in tako so v vasi Desenci, ki šteje skupaj devet hišnih številk izvolili petčlan- ski odbor vaške samouprave KS in istočasno izvolili predsednika. V vasi Levajnci, ki šteje šestintrideset hiš in so razdrobljene na tri manjše zaselke, izvolili sedemčlanski odbor vaške samo- uprave in prav tako izvolili svojega predsednika. V nadaljevanju so se pogovorili o začetku priprav na modernizacijo lokalne ceste Svetin- ci—Vclovlek. K temu pogovoru so povabili tudi krajane iz vasi Svetinci in Zg. Velovlek, ki bi naj bili sočasno vezani na izvedbo modernizacije Omenjene ceste. Skupaj so ugotovili, da je modernizacija ceste predvidena v srednjeročnem obdobju 1976—1980 občine Pluj za leto 1980, da so bila modcrnizacijska dela te ceste v letu 1975 predvi- dena za 2.4(X),(XX) din in da bodo ta dela v letu 1980 znašala okrog 6.000.0(X) din ali še več, da je dolžina ceste za moderniziranje od republiške ceste v Svetincih in do že modernizirane ceste v Sp. Velovleku 3.790 m, od katerih leži okrog 800 m na območju krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica, da bo asfaltni trak širok 5 m in da bo imela 2 krat po 50 cm bankin, da bo potrebno zgraditi tri ploščate mostove in več cevnih propustov, da je bil delež krajevne skup- nosti v letu 1975 predviden na 400.000 din in da ga bo potrebno v letu 1980 poirojiti. Vendar so občani na zboru pokazali globoko moralno zavest in se kljub visokim poprečnim prispevkom odločili, da ne bodo vrgli puške v koruzo, ampak se bodo z vsemi možnimi silami vključili v akcijo. Tako so izvolili v ta namen enajst članski odbor, ki bo pripravil gradivo za naslednji zbor, kjer se bodo občani odločali o načinu zbiranja sredstev. V akcijo in delo pa bo potrebno vključiti še KS Rogoznica, ker teče del ceste tudi po njiho- vem območju. Ob koncu zbora pa so občani opozorili še na svoje druge težave v zvezi z melioracijami za svoje območje in zahtevali podrobno obrazloži- tev v zadevi izvedbe melioracij in vpadanja v melioracijsko območje. Postavili so pogoj, da se jim najprej pojasni stanje melioracij šele potem .se bodo odločali o njihovi nadaljnji aktivnosti. Iz razprave, ki je sledila pa je bilo moč zaslediti netočno informirano.st, kar je glavni vzrok njihovih negativnih izražanj. K. A. KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA PRED REFERENDUMOM ZA KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK Krajevna skupnost je bila ustanovljena 6. januarja 1974 in obsega naselja Janški vrh, Doklece, Podlože, Ptujsko goro, Slape in Stogovci. Ima 1263 prebivalcev, od tega je moških 636, žensk pa 627. Krajani so zaposleni v Ptuju, Kidričevem in Majšperku, nekateri v Ma- riboru in na Pragerskem. Krajevna skupnost je predvsem kmetijska in nima lastne industrije — imajo pa dva obrtnika. Tako lahko na kratko predstavimo KS Ptujska gora, ki spada med manj razvite v ptujski občini. Ob našem obisku na Ptujski gori smo zvedeli, da krajani aktivno sodelujejo v družbenopoli- tičnih organizacijah, krajevni samoupravi in v društvih. Naš prvi sogovornik, Andrej Sajko, sekretar KK SZDL in tajnik krajevne skupnosti je o pripravah na referendum za krajevni samo- prispevek povedal: ,,Referendum bo 13. ipaja, program pa smo pričeli pripravljati že decembra lani, ko smo o tem razpravljali na zborih občanov. Zatem so vaški odbori pripravili svoje predloge in končno smo sprejeli program, ki ga bomo uresničili s sredstvi samoprispevka. 50 '^o zbranih sredstev bomo namenili za asfaltiranje 5.250 metrov cest v Stogovcih, Slapah in na Podložah, del sredstev pa bi naj prispevala interesna skupnost za ceste v občini. Ostalih 50 % je predvidenih za vzdrže- vanje krajevnih makadamskih in asfaltiranih cest, cestnih propustov in za vzdrževanje mo- stov, za ureditev pokopališča, za vodovod, grad- njo cestne razsvetljave in telefonskih linij, za gradnjo doma krajanov s telovadnico in za po- trebe ljudske obrambe. Prebivalci v Slapah so doslej po pogodbah zbrali 22 milijonov, ki jih bodo namenili za as- faltiranje ceste poleg samoprispevka. Najbrž se bodo za tak način zbiranja dodatnih sredstev odločili tudi v ostalih dveh naseljih, kjer bomo asfaltirali ceste. Mislim, da je program dobro zastavljen in da bo referendum za samoprispe- vek uspel." Marija Novak, predsednica krajevnega odbo- ra Rdečega križa je o delu organizacije in o pri- pravah na referendum dejala: ,,V naši krajevni skupnosti ni večjih_ problemov, s katerimi bi se naj taka organizacija ukvarjala. Prc .»^em zbiramo krvodajalce — lani jih je bilo 50, mnogi pa dajo kri v delovni organizaciji, kjer so zaposleni. Lani smo skupaj s KK SZDL pripravili pogostitev starejših obča- nov, ki so bili tega zelo veseli. Zato se bomo na naši letni konferenci dogovorili, da bi bila to v bodoče naša stalna naloga. Med krvodajalci je premalo mladine, zelo težko jih pritegnemo in ne vem kaj bo, ko bomo stari odpovedali! Bolj jih bomo morali pritegniti k delu. Prepričana sem, da bo referendum za samoprispevek uspel, saj je v programu toliko stvari, ki so skupnega pomena za vse krajane." Marija Eberl, članica komisije za socialna vprašanja meni: ,,Naša komisija še ni pripravila programa dela, saj smo se šele sestali na prvi seji. Problemi v naši krajevni skupnosti so in naša komisija jih bo pomagala reševati. Gre tudi za ostarele obča- Naši sogovorniki, od leve: Andrej Sajko, Marija Novak, Marija Eberl, Franc Majcen, Slavko Krajnc in Anton Dvoršak. ne, ki so potrebni pomoči, saj mladi odhajajo, na kmetiji pa je treba delati. Mladih nismo vključili v komisijo, najbrž pa bi morali imeti njihovega predstavnika, da bi se tudi mladina vključevala v razne akcije, ki jih bomo organizi- rali. Mislim, da referendum mora uspeti, saj bomo reševali s temi sredstvi takšne probleme, ki so pomembne za nas vse." Franc Majcen, krajan, meni o programu na- slednje: ,,Mislim, da je program dobro sestavljen, zato sem prepričan, da bo referendum uspel. Posebej je pomembna za našo krajevno skupnost grad- nja doma krajanov. Seveda nimamo nobenega ustreznega prostora za delovanje družbenopoli- tičnih in društvenih organizacij in za .krajevne samoupravno. Glede aktivnosti mladine v krajevni skupnosti menim, da so premalo aktiv- ni. Vzrok za to je morda prav prostor, ker se nimajo kje sestajati. V tem mandatu je precej mladih vključenih v krajevno samoupravo in razne organe, tako da bo tudi to pripomogle k njihovi večji aktivnosti. Mladi iz naših krajev ne odhajajo, saj je Ptujska gora lep kraj, tudi na kmetijah ostajajo." Slavko Kranjc, podpredsednik sveta KS Ptuj-^. ska gora je povedal, kako poteka sodelovanje s krajevno skupnostjo Majšperk: ,,Med našo in majšperško krajevno skupno- stjo je prišlo do sodelovanja že pred leti, ko nam je TVI Majšperk pomagala pri asfaUiranju ceste Ptujska gora—Majšperk. Naše sodelovanje pa se iz leta v leto krepi. Konkretno je TVI Majš- perk dala na razpolago svoje strokovnjake pri gradnji mostu čez Dravinjo in pomagala tudi s svojimi tehničnimi sredstvi. Ce bi to pomoč fi- nančno ovrednotili, bi dobili precej veliko vsoto. Mislim, da je sodelovanje obeh krajevnih skup- nosti dokaj uspešno in si bomo prizadevali, da bo tako tudi ostalo. Po mojem bi referendum moral uspeti, saj smo marsikaj naredili z dosedanjim samopri- spevkom, pa tudi program za naslednje obdobje je dobro sestavljen. Ne bi smelo biti občana, ki bi glasoval proti uvedbi samoprispevka. Moram pa povedati, da običajno končamo z glasova- njem že v dopoldanskem času in da pridejo gla- sovati vsi občani." Anton Dvoršak, predsednik KK SZDL je po- vedal, kako delujejo vaški odbori: ,,Vsako naselje ima svoj vaški odbor, kjer se dogovarjajo o vseh nalogah, ki jih morajo opra- viti. V pripravah na referendum smo vse krajane obveščali na zborih, tam pa smo ocenjevali tudi opravljeno delo. Dosedanji samoprispevek se je iztekel, zato smo se odločili za uvedbo novega. Precej stvari jc še treba urediti, zato ni bojazni, da referendum ne bi uspel. Seveda je vprašanje, kako se bomo usklajevali z interesnimi skupnostmi. Te bodo morale naše naloge uvrstiti v svoje programe, saj jih sami ne bomo mogli uresničiti. Moram reči, da .smo v preteklem mandatu marsikje izpadli prav zaradi neaktivnosti delegacij in delegatov, ki so zastopali naša stališča na skupščinah raznih inte- resnih skupnosti. Menim, da bo v tem mandatu bolje, da bomo zastavili svoj vpliv tam kjer rno- ramo. Naše delegacije so sedaj bolj aktivne, saj smo spoznali, da je marsikaj odvisno od nas samih. Samo od sebe nič ne gre, mi si moramo prizadevali, da bodo naše potrebe upoštevane na vseh področjih." Besedilo: N. D. Posnetek: z. k. KS IVANJKOVCI Ob slavnostnih zvokih godbe na pihala iz Središča ob Dravi se je 13. aprila ob 8. uri pričel odvijati program, ki je bil pripravljen za počastitev krajevnega praznika v Ivanjkovcih. Sončen pomladanski dan je privabil mnogo krajanov in gostov, da so docela napolnili prosvetno dvorano. Predsednik SZDL, Alojz Slavinec je pozdravil navzoče in odprl slavno- stno sejo ter podelil priznanja zaslužnim članom, dolgoletnim družbenim delavcem. Nato je imel slavnostni govor Slavko Ivanj- šič, v katerem je zgodovinsko orisal potek NOB zla.sti one, ki se je bila na območju naše KS in najbližje okolice. Ob lepo zaključenem govoru je vsa dvorana z burnim ploskanjem izrazila priznanje, predsednik IS občine Ormož, Franjo Križmančič pa je v imenu občinske skupnosti in družbenih organizacij čestital k prazniku in nagrajencem. S prelepo pesmijo: ,,Zapojmo slavospev deželi naši dragi ,,so učenci osnovne šole Ivanjkovci začeli kulturni program. Sledil je recital: ,,Samo milijon nas je" nato pa so nas razvedrili harmonikarji. Šolarji iz osnovne šole Runeč so dobro odigrali prizor: ,,Zadnji hlebček kruha". Zopet je bila na vrsti osnovna šola Ivanjkovci. Na oder so prišli najmanjši s fruli- cami, za njimi pa je vse navdušil folklorni krožek z belokrajnskim poskočnim nastopom. Za tem so ob spremljavi orgel 3 večje učenke odpele 2 popevki in žele navdušen aplavz. Tem veselim točkam je sledil recital: ,,Naš pohod", ki ga je izvajal strumna vrsta učenk runečke šole. S tem je bil zaključen šolski kulturni pro- gram. Prepričali smo se lahko, kako znajo tudi mladi globoko občutiti bolečino. Kvintet ,,lvanjkovski dečki" je prelepo zapel par priljubljenih pesmi, delegacija pa je odšla na kraj borbe v Veličane, da počasti spo- min padlih. Krajani so si lahko ogledali lepo pripravlje- no kulinarično razstavo, popestreno z mnogimi ročnimi deli in lesenimi okrasnimi izdelki. V gornjih prostorih pa je bila nameščena bogata likovna in tehnična razstava obeh šol in zelo vabljivo in zanimivo urejena lovska razstava. Na voljo je bilo vsakovrstne jedače in pijače, najbolj so šle v slast pogače. Popoldne smo gledali najprej povorko kmetijske mehanizacije. Gasilski društvi Ivanjkovci in ?.erovinci sta izvajali gasilske vaje. V kolesarjenju so tekmovali mladinci. TD ,,Partizan" Ivanjkovci je igral nogomet z vojaki Garnizije v Ptuju. Člani ZRVS Ivanjkovci so tekmovali v streljanju in tudi strelci iz Ivaiijkovec so streljali z zračno puško. Vaški odbori so izvedli medsebojno tekmo v vleki vrvi in uspešno dokončali program. Sledila je prosta zabava ob najboljšem razpoloženju. Vsem, ki so vložili obilo truda za dobro organizacijo, bodi na tem mestu izrečena prisr- čna zahvala in priznanje. Brna Meško TEDNIK - 28- april 1979 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 9 30 - LET OBRAMBNE VZGOJE MLADINE ZA SLO Proslaviamo delovno h množično v letošnjem letu praznujemo 30- letnico vključevanja mladine v obrambne priprave. V ptujski občini smo se na ta jubilej dobro pripravili. Pri SO Ptuj so ustanovili poseben štab, katerega predsednik je Stanko Meglic, načelnik oddelka za ljudsko obrambo pri SO Ptuj. Povabili smo ga k razgovoru. O začetkih obrambne vzgoje mladine v ptujski občini je uvodoma pove- dal: ,,Obrambna vzgoja mladine je dejansko zaživela leta 1949, tako, da v letošnjem letu praznujemo 30- letnico nadvse delovno in s številnimi akcijami. Občani se ver- jetno spomnijo raznih oblik in začetkov vključevanja mladine v obrambno vzgojo, ki smo jo izvajali v obliki različnih taborov in taborjenj v posameznih centrih. No ti tabori so bili organizirani v Lov- rencu na Dravskem polju, v Apačah, v Moškanjcih in v okviru dijaškega doma v Ptuju. V poznej- šem času se je sam koncept obrambne vzgoje mladine spreme- nil. Tako smo jo izvajali po posa- meznih krajevnih skupnostih v glavnem ob dela prostih dnevih, to je ob sobotah in nedeljah." Gotovo se spominjate posamez- nih imen sodelavcev, ki so med prvimi začeli z vključevanjem mladine v obrambno vzgojo v ptujski občini? „Ko smo pred dnevi ugotavljali, kdo vse se je na našem območju vključeval v obrambno vzgojo mla- dine v preteklih 30 letih smo zabele- žili prek 70 imen. Ti posamezniki so dejansko začetniki, pionirji obrambne vzgoje mladine, ki sojo izvajali v osnovnih oblikah, brez potrebnih materialnih sredstev, "Jčnih pripomočkov in drugih potrebnih stvari. Seveda pa so ^'-^gojo izvajali v skladu z novo Osnovo in konceptom splošne 'judske obrambe in seveda dajali Povdarek vlogi mladine v tem siste- mu." Kakšne pa so današnje oblike obrambne vzgoje mladine, dejali Sle, da se je koncept z leti spremi- njal? ,,V današnjem času poznamo več oblik obrambne vzgoje mladine. Z zadovoljstvom lahko trdimo, da te oblike dejansko zajemajo vso mla- dino, tako moško, kot žensko. Ce začnem pri osnovnih šolah, naj povem, da učenci obravnavajo Udeleženci tabora predvojaške vzgoje pri dijaškem domu v Ptuju pred več kot 15 leti. posamezno tematiko s tega področja od 5. do 8. razreda. Sicer ne kot poseben predmet, ampak v okviru učnega programa ostalih predmetov. Znano je, da v srednjih in poklicnih šolah obstaja pouk obrambne vzgoje, predvsem v prvem in drugem letniku. Vzgoja mladine poteka tudi v višjih in visokih šolah v okviru predmeta osnove ljudske obrambe. Ti Starešinski kader takratnega tabora predvojaške vzgoje v dijaškem domu Ptuju. študentje izvajajo tudi praktični del *pouka v okviru taborjenj, ki jih izvaja in organizira JLA. Razen teh oblik je v obrambno vzgojo vklju- čena tudi vsa ostala izvenšolska mladina. Po enakem učnem pro- gramu, kot je predviden za ostale, zajema pa mladino obeh spolov. V preteklem letu smo namreč začeli z vključevanjem ženske mladine v to vzgojo, ugotavljamo pa da smo s Preden so se podali na pohod, so pionirji dokazali svoje sposobnosti v stre- ljanju L zračno puško. Koto: M. Ozmec tem veliko pridobili." Letos torej praznujemo tri desel- leija aktivnosti na področju obrambne vzgoje mladine. S kakšnimi prireditvami boste v okviru štaba za proslavo jubileja proslavili ta dogodek? ,,Torej v občini Ptuj je formiran 15-članski štab za organizacijo prireditev in proslav ob 30-letnici obrambne vzgoje mladine. Stab je že v začetku leta sprejel svo^ osnovni program, ki se v glavnem nanaša na izvajanje raznih oblik in aktivnosti v osnovnih in srednjih šolah. V ta namen so do sedaj že vse osnovne šole izvedle tekmova- nja, ki so jih v glavnem povezali z organiziranjem obrambnih dnevov. Tekmovanja so dosegla masovnost, pa ne le posameznih tekmovalnih ekip iz vi.šjih razredov, ampak v.seh razredov, od prvega naprej. Seveda so posamezne skupine razredov delovale po različnem programu. Vsa izvedena osnovnošolska tekmovanja so potekala v skladu z začrtanimi nalogami in programom in so bila neke vrste generalka za izvajanje letošnje akcije, ki je pred vsemi Slovenci, to je akcija NlC NAS NE SME PRESENETITI '79." V okviru občinskega organizira- nja na tem področju pa so uspešno izvedli tudi občinsko tekmovanje ekip osnovnih šol. To tekmovanje je potekalo v sredo 18. aprila z izhodiščne točke na strelišču v Rabelčji vasi. Sodelovalo je 17 ekip posameznih osnovnih šol v ptujski občini. Vreme pionirjem in njihovim mentorjem ni bilo preveč naklonjeno. Pihal je hladen veter in marsikdo je prepozno ugotovil, da je preslabo oblečen. Sicer pa so pred začetkom tekmovanja vsi udeleženci dobili za okrepčilo malico in sok. Preden pa so se podali na 6 km dolgo progo pohoda, so si ogledali še razstavo vojne opreme in orožja, ki .so jo pripravili pripadniki ptujske garni- zije Dušana Kvedra. Posamezna ekipa je štela 5 članov, vrstni red tekmovanja pa so izžrebali tik pred začetkom. Pionirji so najprej dokazovali svoje sposobnosti v streljanju z zračno puško v razdalji 10 m. Za tem pa so podali na pohod, kjer jih je čakala še vrsia drugih nalog in obveznosti. Na kontrolnih postajah so izpolnje- vali naloge iz prve pomoči, orienta- ■ cije in topografije, odgovarjali so na vprašanja iz področja NOB in SLO, vmes pa so morali paziti na minska polja in druge ovire. Pio- nirji so se na pohodu i/redno dobro izkazali, saj so v gla\nem dobro Lldeleženci osnovnošolskega tekmovanja na strelišču v Rabelčji vasi pred Foto: M. Ozmec obvladali vsa področja. Vrstni red posameznih ekip 0§ pa je sledeč: 1. OS Videm; 2. 0§ Tone Žnidarič; 3. OŠ Cirkulane: 4. Stanko Meglic, načelnik oddelka za ljudsko obrambo pri SO Ptuj in predsednik štaba za proslavo 30- lelnicc vključevanja mladine v obrambne priprave. Foto: M. Ozmec OS Cirkovce; 5. OS Ivan Spole- njak; 6. OŠ Boris Kidrič; 7. OŠ Franc Osojnik; 8. OŠ Gorišnica; 9. OŠ Podlehnik; 10. OŠ Destrnik; 11. OŠ Juršinci; 12. OŠ Dornava; 13. OŠ Hajdina; 14. OŠ Markovci; 15. OŠ Majšperk; 16. OŠ Leskovec; 17. OŠ Grajena. Prvouvrščcna ekipa je prejela razen značke in priznanja še prak- tično darilo — zračno puško; drugouvrščena ekipa je prejela tor- bico za prvo pomoč, tretjeuvrščena ekipa pa kompas. Posamezniki so prejeli medalje, vsi udeleženci pa jubilejne značke ob 30-letnici \ kijučevanja mladine v SLO. Pismena priznanja pa .so prejeli tudi nekateri veterani, ki imajo zasluge za vključevanje mladine v SLO, tekmovanja osnovnošolcev se jih je udeležilo preko 40. Vsekakor pa je tudi to tekmovanje izredno dobro uspelo in doseglo svoj na- men. v kratkem bodo v Mariboru izvedli tudi medobčinsko tekmova- nje te vrste. Iz ptujske občine se ga bodo udeležile štiri ekipe osnovnih šol ter tri ekipe srednjih šol, sodelo- vali pa bosta tudi 2 ekipi delavske in kmečke mladine. Zaključna manifestacija bo na Urhu pri Ljub- ljani, kjer bo potekalo republiško tekmovanje. M. Ozmec DANES SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE Danes bodo delegati zbora izvajalcev in zbo- ■"^ uporabnikov skupščine KSS med drugim ■■^-^pravljali tudi o predlogu finančnega progra- ["^ KSS za letošnje leto. Iz programa ne bi na- ^'^vali nalog, ki jih bo skupnost sofinancirala v P.'ujski občini. Opozorili bi radi le na nekatere 'nančno obsežne naloge, ki so pred nami v tem ^'"> pa jih sami ne bomo mogli uresničiti — 'orej brez širše družbene pomoči. Gre za ptujski ^^f^d, ki bi bil potreben popravila, predvsem zahodna stena gradu je tako načeta, da bi lahko °° "lorebitnem potresu zaradi svojega slabega ^'^nja priUo do rušenja celega trakta. Tudi stolpič, v katerem domuje studio radia '"j je v nevarnosti, saj opornik, ki bi naj Podpiral stolpič svoje naloge ne opravlja več — podpira le samega sebe. Tudi mi sami smo opazili, da se stolp počasi pa vztrajno pogreza. Vse te ugotovitve, ki so tukaj nametane so bolj laično zapisane, pa vendar je naš namen, opozoriti na nevarnosti, ki grozijo temu lepemu kulturnemu spomeniku. Za sanacijo gradu bi potrebovali precejšnja sredstva in kot rečeno, jih sami ne moremo prispevati. Posebej pomembno je to, da grad v svoji notranjosti ,,skriva" bogate zbirke, pomembne za širšo družbeno skupnost ne le za ptujske občane. Predstavniki ptujske kulturne skupnosti se bodo o tem perečem problemu pogovorili s predstavniki KSS in poskušali najti najugodnej- še rešitve. Prav gotovo pa bi se v ta prizadeva- nja morali vključiti tudi ostali odgovorni dejav- niki v občini. Iz programa financiranja v okviru KSS je izpadla tudi obnova fasade dornavskega gradu, prispevka ne bomo dobili tudi za zaščitna arheološka izkopavanja, ureditev zaščitne stav- be na mitreju v Spodnji Hajdini, za preparacijo arheološkega gradiva, trditev kamnitega gradiva v lapidariju, za topografijo Slovenskih goric in za izdajo upravne in ustavne zgodovine Ptuja. Mnoge naloge so seveda tudi odobrene, oziroma zanje dobimo prispevek KSS. Razvese- ljiv je tudi predlog, da bi KSS prispevala tudi del sredstev za ptujsko Kureniovanje 80. N. D. ORMOŽ KAKŠNA NAJ BO SIS ZA GOZDNO GOSPODARSTVO Vprašanje je zadosti jasno, ni pa še povsem jasen odgovor nanj, tako nekako so problematiko gozdnega gospodarstva in interesno skupno.st ocenjevali člani medobčinskega sveta SZDL podravske regije, ki so se prej- šnji torek sestali v Ormožu. Območna SIS za gozdno gospodarstvo je v podravski regiji že oblikovana, vendar, ker je njena vloga tako majhna in nepomembna je prav, da se v njej začne preoblikovanje. Območno interesno skupnost gozdnega gospodarstva morata odslej sestavljati dva zbora in sicer bodo v zboru uporabnikov zastopane vse KS podravske regije, občine in še kdo. V zboru izvajalcev pa predstavniki oziroma delegati žagarske proizvodnje, kemične predelave lesa, vodnega gospodarstva. Turističnih društev, lovskih družin, kmetijsko zemljiške skupnosti, delegati kmetijskih delovnih organizacij itd. Pri oblikovanju območne interesne skupnosti ostaja odprto vprašanje, je opozoril Gorazd Mazej, predsednik MS SZDL Maribor, kako povezovati interesno skupnost z bazo, s krajevno skupnostjo, z občani in delovnimi ljudmi. Najprej bo treba najti interese in potrebe in na osnovi teh oblikovati vsebino interesne skupnosti in povezovanje s krajevno skupnostjo. V tem tako imenovanem začetnem obdobju oblikovanja SIS je najvažnejše, da to samoupravo telo zaživi z občani. Upravljanje z gozdovi je treba postaviti v okvir občin in ne nazadnje tudi regij. Šele na osnovi takega razmišljanja bomo v SR Sloveniji imeli celovite skupnosti. Eden izmed razpravljalcev je dejal, da nam v delegatskem sistemu ni potrebno takih interesnih skupnosti, ki so z občanom povezane samo takrat, ko inkasant potrka na občanova vrata in od njega zahteva plačilo, bodisi to za električno energijo, vodo itd. Prav bi bilo, tako so menili člani predsedstva, da se v občinah obliku- jejo tako imenovane enote interesne skupnosti in ne celovite SIS kot velja to za kulturo, zdravstvo, izobraževanje itd. V občinah bodo torej delovale enote, ki bodo imeli določeno število delegatov, v regiji pa območna interesna skupnost, ki bo dvodomna in bo opravljala naloge s področja gozdnega gospodarstva. Enote torej naj bodo temelj delegatskega povezo- vanja in vsebine, delegati v enoti pa so lahko stalni ali fleksibilni, enako velja za območno SIS gozdnega gospodarstva. v nadaljevanju torkove seje je bila beseda še o akciji Nič nas ne sme presenetili. Več ali manj je prva faza te akcije opravljena. V drugem delu akcije pa je aktivnost usmerjena še širše, kar pomeni, da je k pripravam treba vključiti čimveč občanov in delovnih ljudi. Tudi sindikati imajo pri tem pomembno vlogo, je poudaril Gorazd Mazej, in skrajni čas je, da se v akcijo vključi tudi mladinska organizacija. v zvezi s tem so člani sveta razmišljali, da se v občinah in krajevnih skupnostih oblikuje delovno telo ali poseben koordinacijski odbor, ki bo pomagal in sodeloval pri pripravah na akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Ker se bo v akcijo v maju in juniju vključilo še več dejavnikov, je potrebno posebno pozornost posvetiti socialistični zvezi, ki mora še naprej ostati usmerjevalka in koordinirana oblika delovanja. Zato je pri KK SZDL treba razširiti koordinacijske odbore za SLO, DS in varnost (tudi pri OK SZDL), so menili člani predsedstva medobčinskega sveta SZDL Maribor. zk Slovenščina V javni rabi j Svet za vzgojo, izobraževanje, kulturo, znanost in celodnevno šolo j pri predsedstvu OK SZDL Ptuj je na to temo v preteklem tednu j organiziral posvet,- ki so se ga udeležili prosvetni delavci, člani sveta in novinarji. Na posvetu smo se dogovorili za vprašanja, ki jih bo delegat ptujske občine — Rudolf Ceh — posredoval na posvetu ,,Slovenščina v j javnosti", ki bo 14. in 15. maja v Portorožu. ' Prisotni so opozorili na jezikovno vzgojo v materinščini, ki je pomembno izhodišče izobraževanja že v predšolski dobi. Zal moramo reči, da prav v predšolski dobi, ko je otrok dovzeten za vpliv staršev, okolja, lepemu jeziku ne namenjamo dovolj pozornosti. Seveda za to ne moremo in ne smemo kriviti zgolj vzgojiteljic, saj so tudi one odvisne od izobrazbe, ki si jo pridobijo med šolanjem. Za večino slovenskega prabivalstva spoznavanje slovenskega jezika preneha z osnovnim oziroma s srednjim šolanjem. Ob tem pa velja omeniti, da so tudi učni programi slovenskega jezika v srednjih šolah slabo zastavljeni, saj se tam učimo predvsem književnost, slovnici je dan majhen povdarek. Zato so udeleženci posveta v Ptuju predlagali, da naj učne programe v srednjih šolah prilagodimo potrebam in si prizadevamo, da bo študij slo- venskega jezika našel svoje mesto tudi v učnih programih višjih in visokih šol. Ob tem pa je pomembno, da vsi pedagoški delavci obvladajo slo- venski jezik in v pravilni slovenščini predavajo, pa naj gre za učitelje zgo- dovine, biologije ali matematike in tako naprej. Slavisti, ki so se udeležili po.sveta so opozorili tudi na rabo velike začetnice. Vse večkrat se dogaja, da veliko začetnico zanemarjamo in pišemo naslove, imena z malo začetnico. To je moč opaziti na televiziji, letakih, plakatih in v brošurah. Zato bi moral portoroški po.svet odgovo- riti na to vprašanje in postaviti izhodišča za oblikovanje strogih načel o uporabi velike in male začetnice — kdaj in v kakšni zvezi lahko veliko začetnico opustimo. Posebej velja izpostavili uporabo slovenskega jezika v informativnih sredstvih, delegatskih informacijah in v glasilih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Prav v teh intormacijah sc srečujanio s tujkami, nerazumljivimi stavki in s pravopisnimi napakami. Vsi oblikovalci informacij bi morali še posebej paziti na izrazoslovje, pisali v lepi — knjižni slovenščini in si prizadevali, za ohranjanje našega jezikovnega bogastva. Vse to pa je seveda pogojeno s pridobljenim znanjem v letih šolanja in odvisno od posameznikovega prizadevanja da širi in poglabljaijezikovne navade in znanje, pridobljeno v šoli. Zelo intenzivno se pogabljajo v skrivnosti jezika besedni umetniki, ki nenehno odkrivajo nove izrazne možnosti, vendar potekajo knjove prizadevanja brez urejene strokovne pgmoči. Nekako je prišlo v navado posnemanje. To pomeni, da avtomatično pri\zemamo — žal tudi napačne — navade drugih, zlasti če se te stalno ponavljajo in če naša izobrazba ni dovolj temeljita. To pa je največje siromašenje bogate zakladnice slovenskega jezika. Zato je pravilno in kuliurno javno sporočanje na vseh ravneh toliko bolj pomemben dejavnik splošne jezikovne vzgoje. Zaradi lega je potrebno v vseh oblikah šolske vzgoje namenili posebno st.: n kulturi jezika. In če ob koncu omenimo še uporabo tujk naj zapišemo, da jih je treba pravilno uporabljali, tam, kjer jc mogoče pa nadomestili z domačo, vsem razumljivo besedo. Tako bomo vsi skupaj skrbeli za nenehni razvoj slovenskega jezika, m njegovo bogaiiiev in nenazadnje za čistost maicrinščine. N. D. 10 - IZ NASiH KRAJEV 26. april 1979 - TBMflK Dober den van želin no prijetne 1. majske praznike vošin. Vsen, ki si\ z rokami ali z glavami kruh služite, svojo osebno no našo skupno družbe- no srečo gradite. Saj vete kak provipregovor: Delu čost no oblost... Čujen, ke te si eni kar šest dni proznikov privoščili. Saj nič ne rečen, samo, če bi' se pri nas tak za delovne dneve borili, kak se za proznične, te bi najbrž malo drgačik virtili. Moja ta tretja hčer, ki v Marprogi v eni pisarni kafe kuha no poleg še kaj na pisalni stroj napiše, mi je to ovi den rekla: »Veš oča, zdaj pa se dugo nema vidla. V petek 27. aprila je proznik Osvobodil- ne fronte, v soboto 28. mamo prosto, nedela 29. je tak nedela, namesto v pondelek 30. aprila bomo eno soboto v aprili delali, v tork prvega no v sredo 2. majnika praznuvlemo mednarodni proznik dela, v četrtek 3. majnika pa mo drgoč v službo šli no se celi den menli kak se nan je med prozniki godilo...« Kumer sen jo vstava med totin nedelovnin naštevajon no ji reka: »Joj Micika to pa je zlo lepo, ke mo lehko v totih tvojih prostih dnevih karuzo no krompir vsodili no še kaj drugega pri hiši naredili...« Pa vete kaj mi je rekla: »Veš ata, s tote karuze nede žgenkov, klapa z našega kolektiva gre na kolektivni 1. majski izlet...!« Ja, tak je to pa ma po mogla drgoč z Mico samo motike za rep cukati, pa tudi proznike ma si malo privošila. Sajnavsezodjo človik resen ne živi samo od dela. Tudi na našen Suhen bregi mo 1. majsko proslovo meli. Ta mlodi že smolenjoke koplejo, ke mo tudi kres zakurili. POMOGAJMO V NESREČI! Kak že vsi dobro vete, da je Črnogorsko primorje hujda nesreča doletela. Hujdi potres je poruša hiše no terja tudi dosti žrtev. Mrtvin se na žalost ne do pomagati, zato pa smo vsi dužni, da pomagamo živin, ki so ostali brez strehe nad glavo. Cela naša domovina se je že no se more še bolj vklučiti v pomoč. Solidarnost je tista lepa beseda ob keri ves, da v nesreči ne boš osta son, da do ti tudi drugi pomagali. Na televiziji sen gleda slike no sen se poleg skora razojka. Hujdo je ostati brez strehe nad glavo, pod milim nebom no v strohi gdo de se zemla drgoč strosla. Zato še enkrat: Vsi moremo pomagati! • VSI NA KOLO ZA ZDRA VO TELO Zaj pa še si za kunec nekaj bolj veselega pagučimo. Pravzapraf cela zadeva niti neje preveč vesela je pafejst aktualna kak se tumi strokovno pove. Tisti post za avte man v mislih, da bi malo bencina no nafte prišpa- rali. Parne no neparne številke na kunci registerske tablice, so marsikere- mi šoferi že zdaj, pret kak je cela zadeva v praksa prišla — sive lase naredile. Za mene to neje problem, saj mi živleje na dveh nogah teče, peciklpa tudi še zaenkrat na nožni pogan leti. Maj sosid, ki »folksvagino« vozi se je že znajša no si še en avta naroča, ki de ga pač tak registrira, da nede v prepovednih dnevih težav meja. Kaj pa naj naredijo tisti, ki si nemrejo še enega avta kupiti? Pecikl znamke TGS (tepec gani sam) še je najbolj poceni zadeva. Boj ga ženeš, boj leti, lehko ga za vsakin ploton parkiraš no še druge prednosti ma tata dvonožna guralo. Ta ovi den sen naša ta drugo sosida Fefo sreča kak je s šajtrgami gnoj na vrt pelala. Pa sen jo pita: »Čuj Fefa, kaj maš parna ali neparna številko. Jaz sen zato, ke se mala pelema doj po vrateh...« Pa se je diklina znaj šla no mi nazaj zabrusila: »Veš Lujz, nič se nema vozila, man rdečo registrsko tablico, zglasi se čez por dni...« Ja, zadosti nan naj bo za gnes. Nemam dosti cajta za pisaje, dela na polji me čaka, zvečer pa mama sejo naše temeljne delegacije na keri bomo med drugin razprovlali o srednjeračnen razvojnen plani našega Suhega brega. Marsikaj bi še radi naredili, sama, da mamo boj nekšnega švohne- gafmancministra. Drgoč ma samoprispebek razpisali. Zaj sen se nekaj spuna: Lani smo v naši vasi prispevke za mrliški vaz pobirali, letos pa še za cesta. Prišli smo k eni hiši, pa nan je ženska rekla: »Že drgoč fehtate, lani sen za mrliški vaz prispevala pa še se niti enkrat nesen pelala gor na njem...« Srečno! Vaš LUJZ. Priporočamo svoje kvalitetne izdelke iz pro- grama hišne in telovadne obutve. Ob prazniku dela — 1. maju in obletnici usta- novitve OF slovenskega naroda vsem delo- vnim ljudem in občanom ter poslovnim prija- teljem naše iskrene čestitke! Predavanju o najnovejših arheoloških izkopavanjih so prisluhnili člani ptujskega zgodovinskega društva in dijaki gimnazije. Folo: Kosi ... in še delček v arheološki zbirki prikazane preteklosti. Foto: Kosi Ponovno odprte ptujske muzejske zbirke Minuli torek so bile v Ptuju odprte muzejske zbirke, s čimer smo praktično pričeli z letošnja turistično sezono. Najčešči obiskovalci bodo v naslednjih dveh'mesecih prav šolarji, ki bodo svoj šolski izlet izkoristili še za spoznavanje delčka naše zgodovinske preteklosti. Tega dne je zgodovinsko društvo iz Ptuja pripravilo tudi predavanje o najnovejših arheo- loških izkopavanjih na območju Ptuja s kateri- mi je člane društva in dijake gimnazije seznanil kustas-arhealog Blagoje Jevremov in nekatere značilnosti najdb ponazoril tudi z diapozitivi. Za tetn je bila skromna slovesnost v prastarih daminkanskega samostana kjer je arheološka zbirka. S tem se že uresničuje delček obsežnega načrta, da v naslednjem obdobju zbirko dopol- nimo in uredimo taka, da bo čimbolj dostopna obiskovalcem in opremljena z ustreznimi napisi. Taka je na ogled drobna arheološko gradivo v katerega je vkomponiranih velika novih najdb, poleg tekstualnega dela pa je na voljo še bogato slikovno gradivo. V spodnjih prostorih je na novo urejen tudi lapidarij s kriznim hodni- kom na dvorišču pa je delna prikazana rimska nekrapola. Kot posebna zanimivost naj navedemo ponov- no postavitev numizmatične zbirke, katere avtorja sta dr A leksanderjelovčnik iz narodne- ga muzeja v Ljubljani in mg. Peter Kosi. Prostor zbirke bo potrebno še opremiti s sodob- no, a vendar ustrezno oprema. A rhealog Jevremov je med drugim dejal, da je trenutno na ogled le delček (L odstotek) arhoio- škega gradiva. V prihodnje bi radi ves ta del zgradbe namenili izredno 'bogatim najdbam, ki so še trenutno v depajih. S tem bi lahko zavzele zbirke ptujskega muzeja tisto mesto v Jugoslavi- ji, ki jim tudi v resnici pripada. mš Skrb za čistočo, skrb za boljši jutri OČISTIMO IN OLEPSAJMO PTUJ" Prizadevanja za čisto in urejeno ol .še več kot danes na razpolago dovolj pručja, iz katerega so izdelovali in še izdelujejo vse mogoče stvari, od raznih stavbnih elementov pri hišah, gospodarskih poslopjih, shrambah in podobnem, do plotov in raznih košev, košar in drugega, vseh oblik in obsegov. Nekaj tega je razstavljeno tudi tukaj, priloženih je še nekaj modelov, saj je v Ptuju včasih bila celo pletarska šola, ki je bazirala na davni tradiciji, zadnja pletarska delovna orga- nizacija na ptujskem področju pa je prenehala z delom šele v letu 1978. Drugo, zelo živahno področje v okviru ljudskih opravil je bilo lončarstvo. Sprva seveda manj organizirano, zato pa dosti bolj razširjeno, saj ga jc kovinska, emajlirana in steklena posoda izpodrinila šele v novejšem času. Starejši izdelki so razstavljeni v gla\iiem v zgornjem nadstropju v okviru opreme hiš, kjer so vgra- jene tudi originalne pečnice, novejši pa tukaj, ki pokazujejo oblike in register posod, kakšne so bile v uporabi od zadnje vojne do danes, so pa delo poklicnih lončarjev. V nobenem slučaju jim ni odrekati tudi tradicionalnih ob- lik,, saj je že antični Poeiovio predstavljal izjemno središče za tovrstne izdelke. Med najstarejša opravila sodi tudi pridobivanje vlakna, torej izdelava oblačil. Osredotočili smo se na predelavo lanu, kar je bilo prisotno na nekaterih področjih, ki •spadajo pod delovanje ptujskega muzeja, še po zadnji vojni. Za predelavo je bilo potrebno ogromno časa in relativno skromno orodje, zato so razstavljeni poleg Snopov lanu predvsem: trlice, česala, kolovrati, navijala in statve. Impozantne. so tudi avtentične posode za mehča- nje izdelanega platna in raznovrstna likala. Posebno redkost pa predstavljajo vzorčne plošče za modrotisk, ki jih je leta 1898 podaril Ptuju prof. Ferk Starejše lesene imajo zelo poudar- jene posamezne vzorce, mlajše pa so že finejše, kar omogoča kovinska struktura vzorčnega polja sicer lesene plošče. Tako je torej v ptujskem Pokrajinskem muzeju nastala etnološka zbirka: ,,Maske in opravila". Kot vemo, Ptuj je bil od leta 1970 brez etnološke zbirke, nekaj časa je bil tudi brez etnolo- ga. Sedanja zbirka jc bila seveda dopolnjena . z gradivom, ki se je vzporedno z urejanjem razstavnih prostorov zbiralo na terenu. Svečana otvoritev je bila lani, avgusta 1978, mogoče pa jo je obiskati tako, kot Vinarsko v okviru ogleda muzejskih zbirk v poslopju bivše žitnice na ptujskem grajskem hribu. dr. Štefka Cobelj 25 let zborovskega petja v Vidmu pri Ptuju 25 let zvestobe slovenski pesmi je lep jubilej. Pra\ tak jubilej so pred nekaj tedni z jubilcjp.im koiitciiom proslavili člani mešanega pevskega zbora iz Vidma pri Ptuju. Poleg mešanega zbora je na koncertu nastopil še ženski zbor in lamburaški orkester. K slovesni podobi koncerta pa je prispevalo tudi občinstvo, ki je napolnilo videmsko prosvetno dvorano, lakorckoč do zadnjega kotička in s tem dokazalo, da ima domača sloven- ska pesem še vedno mnogo občudovalcev. Zborovsko petje se je začelo v Vidmu razvijati kmalu po letu 1950 in sicer z moškim kvartetom, ki ga je ustanovila takratna učiteljica Terezija Mohorko. Kmalu se je kvartetu pridružilo več ljubiteljev petja in nastal je mešani pevski zbor, ki ga od vsega začetka vodi Maks Vaupotič. Ze leta 1952 je ta zbor nastopil na okrajni pevski reviji v Ptuju. Vsa ta leta je pripravil zbor več samostojnih koncertov in nastopov doma, v sosednjih va.seh, že več let nazaj so uspešno nastopali na občinskih revijah zborovskega petja v Ptuju, gostovali so že celo v SR Hrvatski in tako dalje. Pevski zbor Videm na jubilejnem koncertu Foto: Langerholc V zadnjem času so poleg mešanega, ustanovili še ženski pevski zbor, želijo ustanoviti še moškega, težava pa je v pomanjkanju moških pevcev. V prihodnjih tednih nameravajo člani pevskega zbora Videm gostovati s svojimi koncerti, posvečenimi srebrnemu jubileju, na okoliških odrih. Upamo, da bo lepa slovenska in ubrano zapeta pesem privabila v dvorane mnogo poslušalcev. Poleg lepo zapete pesmi je potrebno znati ceniti tudi mnogo prostega časa in požrtvovalnosti, ki jo pevci vložijo v gojenje in ohranitev domače pesmi. Četrt stoletja je dolga doba in ves ta čas so nekateri člani videmskega pevskega zbora prihajali na vaje, vadili nove pesmi, sprejemali v svoje vrste nove in nove člane, skupno prebrodili nemalo težav, mnogokrat pa so se tudi poveselili. V zahvalo za njihovo neutrudno delo jih je Zveza kulturnih organizacij Slovenije nagradila z 12 zlatimi, 3 srebrnimi in petimi brona- stimi gallusovimi odličji. Ob koncu naj se pridružimo številnim čestitkam, ki so jih prejeli člani pevskega zbora Videm. Želja nas vseh pa je, da s tako vestnim delom nada- ljujejo še naprej! JB Teden gledaliških prireditev v občini Slovenska Bistrica Letošnja 22. srečanja gledaliških skupin Slovenije pomenijo za ljubitelje dramske umetnosti na območju občine Slovnska Bistrica pravo zakladnico možnosti, da se seznanijo s številnimi predstavami kot tudi njihovimi izvajalci iz raznih krajev severovzhodnje Slovenije. V okviru združenja gledaliških skupin Slovenije, področnega odbora v Mariboru je tudi letos zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica in področnega odbora gledaliških skupin bistriške občine, pripravila v času od 17. do 21. aprila številne, dramske prireditve. Tako je v torek, 17. aprila Domu kulture Slovenska Bistrica na otvoritveni-: predstavi izvedlo gledališče iz Ptuja ,,Tri medigre".j V sredo 18. aprila pa se je obiskovalcem v domu kulture Zg. Polskava predstavila domača dramska skupina KUD Gaj—Zg. Polskava z Levstikovo igro ..Kastelka". V petek 20. aprila je v domu kulture Slovenska Bistrica gostoval klubmladih iz Murske Sobote z Nušičevo predstavo ,,Žalujoči ostali". Tudi zaključna predstava letošnjih 22. srečanj gledaliških skupin Slovenije, za območje občine Slovenska Bistrica je bila v domu kulture Slovenska Bistrica, v soboto 21. aprila zvečer, ko se je obiskovalcem predstavila gledališka skupina DPD ,,Svoboda" Prevalje—Mežica z delom Novaka ,,Gugalin". Vse letošnje prireditve v okviru srečanj gledaliških skupin Slovenije so na območju občine Slovenska Bistrica potekale v luči praznovanj 60. obletnice ustanovitve ZKJ in SKOJ, pod pokroviteljstvom SNG Konstruktor TOZD Gradbeni- štvo—Granit Slovenska Bistrica in sopokroviteljstvom Lesno industrijega podjetja LIP Slovenske Konjice s svojimi TOZDi v bistriški občini. Viktor Horvat GRAOISCE V SLOVENSKIH GORICAH z IGRO ŽE NA ODRIH člani dramske skupine, ki aktivno delujejo pri KUD v Gradišču v Slovenskih goricah, so imeli že več gostovanj z naštudirano igro »Profesor Klepec«, ki jo je napisal v štirih dejanjih slovenski pisatelj Pnmoz Kozak. Z igro so se najprej predstavili na domačem gradiškem odru pred osnovno šolsko mladino in nato še pred Gradiščani, kjer so naleteli na množičen obisk. Gostovali so že v nekaterih drugih krajih lenarške občine in povsod so dobili pohvale gradiski amaterji za dobro prikazane igralske vloge. Pri tej igri, s katero bodo šli v gostovanje izven lenarške oDčine sodeluje 11 igralcev v povprečni starosti okrog 20 let. Režiral jo je Nanez Voglar, ki igra tudi glavno vlogo in je hJcrati tudi scenator. Omeniti velja, daje gra"diška dramska sekcija ena najbolj dejavnih na območju lenarške občine, saj so v zadnjih štirih letih organizirali in prikazali občanom že več uspelih dramskih predstav. Janez Lorber VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (^4. nadaljevanje) ''^OROClLA IZ SLOVENSKOGORIŠKEGA OKROZJA Poročila, ki jih je pošiljal okrožni komite KPS velikega slovenskogo- ■■'Skega okrožja oblastnemu komiteju KP za Štajersko, nas seznanjajo z ■■^zmerami v okrožju. Sekretarka slovenskogoriškega okrožja, Ela Letonja-Atena, je pisala I Ptembra 1944 oblastnemu komiteju za Štajersko o mobilizaciji v tem I su- Navedla je, da fantje ne odhajajo v partizane samovoljno, ker se ^ J'JO nemškega obračuna s svojci. Vendar se po prejemu poziva v nemško jsko v večini primerov vpoklicani pozivu ne odzovejo, ampak se od tedaj ~ ""'^ajo. Skrivačev je veliko. Z njimi ima organizacija OF po večini stike, jadi slabih zvez s partizanskimi enotami na Pohorju in Kozjaku, pa skri- ne morejo poslati v partizanske enote. . Dalje beremo v Ateninem poročilu, kako so se zbrali nekateri vpokli- na radgonski železniški postaji. Med čakanjem na vlak so klicali v Na*j'"°^'' "Dol s Hitlerjem! Mi se ne bomo tepli za to svinjo. J živi svobodna Slovenija!" Orožniki so ob teh vzklikih drug za drugim Pustili peron in se umaknili za postajo, ske "^''"gih poročil zvemo, da je največ skrivačev v Ijutomerskoradgon- ^1^"^ Predelu. Skrivajo se v zemljankah, ki so jih v te namene sami zgradili. !^°\dvajset skrivačev seje javilo v prvi polovici leta 1944 Nemcem. Več Vgi,^^^^ pa je aktivist Slavko Ivanjšič-Boris odpeljal na madžarsko stran, niirl- ^^guncev iz nemške vojske se prav tako skriva skupaj z vzpoklica- I Yl"^"iško vojsko. oi^f^'^'ot'rska poročila navajajo, da so se zveze med slovenskogoriškim odfpf^^"^ in Kozjakom izboljšale. Da bi se izboljšale tudi s Pohorjem, bo tja vojaški referent Mohor. 1 ^ O beremo, da je sedemdeset odstotkov prebivalcev v okrožju I PrQj^ ^^DOdilno fronto, le nekaj posameznikov je pod vplivom sovražne SiriJQ^^^"<^e okrog Male Nedelje, Jurja ob Sčavnici in okrog Lenarta. Tam katg, ^^^Pniki bele garde glasilo Zemlja in kri. Res je, da še ni prodrl v ne- C)V^^^ oglas Osvobodilne frome, kar bo potrebno hitro popraviti, "^■"ožje Slovenske gorice imajpetčlanski odbor ZMS s sekretatjem Je- nazom. Delujejo še štirje okrajni mladinski sekretarji in dva mladinska krajevna odbora. Delavska enotnost in Rdeči križ pa še nista ustanovljena. V okrožju izhaja dvakrat tedensko SLOVENSKI VESTNIK in glasilo RADIO POROČILA. Tehniki so natisnili tudi letak PREKMURSKI SLOVENCI, namenjen OF v Prekmurju. Potrebno bi bilo tiskati še Kme- čki glas, Našo ženo in Mladino, kar prispe sem pa tja po kurirskih poteh v Slovenske gorice od drugod. Partizanom terencem primanjkuje orožja. Aktivisti ljutomerskega okraja imajo le tri strojnice in še nekaj pušk, pištol in ročnih bomb. Pri- manjkuje jim tudi streliva. Nič bolje ni v drugih okrajih. Veliko propagandno moč imajo mitingi, ki jih prirejajo aktivisti po kmečkih domovih. Tja skličejo vaščane in jim govorijo o velikem pomenu Komunistične partije v osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov, saj je voditeljica tega boja. Govorijo jim o uspehih osvobodilne vojske, ki je leta 1943. po kapitulaciji Italije, prerasla v regularno armado in ima v svojih rokah že skoro dve tretjini jugoslovanskega ozemlja. II. zasedanje AVNOJ, 29. novembra 1943 v Jajcu pa pomeni rojstvo nove federativne demokratične Jugoslavije. Na mitingih poslušajo ljudje o Rdeči armadi, ki je osvobodila ozemlje do Visle, Romunijo, Bolgarijo in je septembra stopila v Srbiji na jugoslovanska tla. Zahodni zavezniki pa so osvobodili že skoro vso Francijo in velik del Italije. Po vsem tem je jasno, da so nemške- mu fašizmu dnevi šteti. VIRI: dok. 1944—1—4332; dok. 4175; dok. 4180 — zgod. arhiv CK ZKS. PRVO SLOVENSKOGORIŠKO OKROŽJE Po razdelitvi mariborskega okrožja sredi julija 1944 v tri okrožja: Po- horje, Maribor in Slovenske gorice, je zajelo slovenskogoriško okrožje zahodne Slovenske gorice. Obsegalo je okraje Lenart, Gradišče, Jarenino in Martin. Člani slovenskogoriškega okrožnega odbora OF so bili: Niko (Srečko Rojs) iz Veličine, Aco (Aleksander Pirher) iz Lenarta, Leon (Franc Zalaznik) iz Maribora, Rak (Vojko Lovše) iz Jarenine in Peter (Ernest Golob) iz Gradišča (Trojica). Sekretar okrožja je bil Niko. Tesna sodelavka sekretarja prvega slovenskogoriškega okrožja, Nika, je bila bivša učiteljica Jadviga Golež-Špela iz Maribora. V Slovenske gorice je odšla na politično delo že v prvi polovici leta 1944 kot članica maribor- skega okrožnega komiteja KPS in odbora OF. Na tem območju pa so de- lovali še aktivisti domačin Edo Zorko-Mihec, Branko Zadravec-Miroslav iz Radgone, Mirko Kurbos-Miro iz Gočove, Franc Gril, iz Gočovskega vrha kot spremljevalec aktivistov, bivša učiteljica, Ela Kristl-Tanja iz Korene ter Štefka Lorbek-Liza, inž. agronomije iz Dogoš. Štefka Lorbek-Liza je bila komunistka že na univerzi v Zagrebu pred letom 1941. Do aretacije 6. maja 1942 jc opravljala kurirske naloge pri Glavnem poveljstvu slovenskih par- tizanskih čet v Ljubljani. Junija 1943 so jo Nemci poslali v Oswiencim. Spustili so jo v začetku leta 1944. Doma se je takoj vključila v osvobodilno gibanje. Sprva je bila ilegalka, 1. novembra 1944 pa so jo partizani navide- zno nasilno odpeljali, da bi Nemci ne preganjali svojcev. Pred cerkvijo hiša Frnesla Goloba, Gradišče 44, Lenart, prva postojanka NOB v Gradišču od leta 1943. Dom aktivista Frnesta Goloba-Petra (Fotografija jc last Muzeja NO Maribor) Ko so uresničili novembra 1944 septembrski odlok POOF o novi preureditvi štajerskih okrožij in je postal Lenart okraj mariborskega okrožja, je zajel poleg ozemlja sedanje lenarške občine še Velko, Sladki vrh, Biš, Koreno ter Martin pri Vurbcrku. Novembra so ustanovili okrajni odbor OF Lenart s sekretarjem Francem Hojnikom in člani: Elo Kristil-Ta- njo. Štefko Lorbek-I izo, Edom Zorkom-Mihccm in Francem Antlejem- Mirkom. Hojnik in Antlej nista bila domačina. Hojnik, tedaj star 31 let, je bi! iz Vrhol pri Slovenski Bistrici. Pred vojno jc imel majhno trgovino na Kcblu na Pohorju. V partizane je šel spomladi 1943. Za sekretarja okrajne- ga odbora OF in komiteja KPS Lenart je bil imenovan 28. novembra 1944. i Že 15. decembra seje moral vrniti na Slovensko-bistriško območje, kjer jej deloval do osvoboditve. Po njegovem odhodu iz lenarškega okraja je bili imenovan za sekretarja okrajnega komiteja KPS Lenart in okrajnega] odbora OF Tone Ulrih-Kristl, 1. aprila 1945 pa Edo Zorko-Mihec. j Franc Antlej-Mirko je bil poslan v okraj Lenart novembra 1944. Izj velenjskega območja. Imenovan je bil za sekretarja okrajnega komiteja] SKOJ za lenarški okraj, danes je inženir v Velenju. I VIRI: Izjava Eda Zorka-Mihca. L enart; Tone Štefanec: NOB v občini Lenart, zgodovinski oris. Muzej NO Maribor. j Nadaljevanje prihodnjič-] 12 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE 28. april 1979 - IVAN CIMERMAN VINJETI: PROF. ALBIN LUGARiC /. MAJ. NOVAKI PRI SLOVENSKI BISTRK^fi. V spomin edinstvenemu slikarju -krajlniffju Albhu Lugariču ob njegovipetdesetlenibl Balada o koči I. Mrzel pepel Steptano blato. Hrastov ploh mi rebra kaže. Z debelih brun odpada črnobel omet. Rdeča streha polnokrvno krita laže, da polja tod neguje, orje trden kmet. V črepinjah oken veter glas si rani, odbit podboj podpira osuto kmečko peč, v pepelu gnezdi mraz in lonci razmetani ne brbotajo v luči dogorelih sveč. Ob trhlem Kristu krona iz trnja sneta, v rešetki stehe rad utrinek zasija, okostje hiše s krili vešč molče opleta, petelin s krova kruši svoj greben na tla. Žareča griva sonca kuštra sence v hiški, segreje spalno srajco, žge neveste sled, poročni pledje zgrizen domek miški, ?.a mačje sanje vse so špranje mišji med. Iz zibke trešči polrazbit flaškon, pred vrtom tepka trepeta, po polknih tolče lanski lampijon, prek vinskih gričev maj kuštrav vihra. KRAUICA DRAGICA nad vhodom piše, ob risbi frklje s krono-trop otrok, z obraza čas ji smeh in jok obriše, beraška koča čaka mleko iz novih rok. II. Prvomajski kres Ta svet, ki zložno dviga tireg v gorice, kjer z leve Srnji potok rast dreves meji, je cvetna dlan, oračem da medico, ta svet se snobom v vikend zdaj levi. Snežinke cvetne sonce stežka spije, žehteča zemlja s krti rani trav obraz, asfaltarska noblesa noro vpije, hlačajo, živo rezgetajo v travno gaz. Prši I o klici: »Ah, tišina prabožanska!« Le kam sirote, žrtve zmote v svet so šle?« V kulturnih žilah stast kipi poganska, iz kavboj k drage, vitke ritke v mrak kipe. Darilni ogenj pujska v rilec liže, a žrecem strast vzkipi, da duh ujet ječi, zelena pena mladih vrb toplo mezi, da plamen vrat šibi vse niže, niže. Objame kočo plamen, krik zasveti, razgali v mrak se belonedri smeh, peklenščki mestni, semaforsko vneti med mlade trepetave trave vžgejo greh. Iz spalne vreče noč nameče seme vrišča, do vode srnja mati pristopica, vzdrhti ob ražnju, v oglju pogorišča; z božljajem tenkim ploha jasi spere lica. Žrmljc Foto: Ivo Gani Kuhinjsko orodje III. Maroni Stoenka rdeča. Oblačen prvi maj, stoletna sreča opoteča me vleče v ta tihotni kraj. Ob gumnu Bine si razpne stojalo, in slika z roba zvokov, kjer beseda onemi, milijoni barv in vonjev mi hrome pisalo. Čarovnik pleše pesem pritajenih stokov, a mene v ječi čutov velika gluhonema skala spet teži. Iz nizke koče poje, brunda oče, nedelja boža pražnji gvant, igra obraz, mustače viha, sebe le na platnu hoče, ob hiški slednjo klenih, jasnih raz. »Ta kostanj vlada tod kot praočak. divjaka plemenitil sem s cepiči, za dečjo pest debel je vsak, na bližnjem Boču rase gozd z orlici.« Odkrijem tri poznelce v moči jarka, nad slamo kroži ščebetavi maj, a tu jezica skriva plod kot starka, iz klešč sesajo kalčki v prst nazaj. K sosedu nesem jih prek nežne trate, razumnik, inženir bo vikend tod gradil, med pest gnoja vsadil bom plodne brate, iz speče zemlje sad bo sok popil. Foto: Ivo Gani IV. Starodavna preša Vedriva ob trdni kmečki preši, od strehe veter trga šope slame, vinograd čaka, sin — vojak čakanje teši, sočutje slepo dež v očeh prevzame. »Vam streha pušča? Vzpnem se, in popravim!« Rdi! Začuden strne vzdih v ponos. Nanaglo misel, dete srca, davim, drugam svoj sram usmerim: »Zeleno morje žit obeta nov donos?« Pobožam čadast tram orjaške preše, kraljestvo gub mu iskre prelete: »Naš rod odpamtiveka takšne teše, žanjice, kosci v sodih pravo moč dobe! Ne vem, kai kani sin storiti. Če to proda, s staro sva oplela! Tovarna hoče mojo kri popiti, v bregači redek plod par rok pridela!« Pet prstov desne se oklepa kose, a levo stiska v trdno pest, zija škarpet, odkriva noge bose: »Za gnoj in gmajno, koder sekam brest.« Stojalo z belim platnom travnik para, slikarsko lavo bruha ognjenik — slikar, »ušla capina sta iz blaznice nemara?!« bo zmeden žebral ženi v noči gospodar. V. Glas Odmerim vsak koraK: nek glas prek jasne moje duše stopa. Skrivnost je netopir, obešen v mrak, je grad njegov ta polpodrta lopa? Obidem gumno. Tam ga ni! Vo lovski stok razčesne noč; teliček joka. Iz stiske kolovoz škripav drži. Žareč kresničji ples utrinja mir otroka. Poganski gon iz kože slači noč. fa glas je pravkar brušen nož, zbesneli kmet ga v moje grlo meče. Pri tleh se dim sosednjih koč po kačje, kajnovsko privleče. Ta davni kočar zgrbljen z muko nosi skoz mojo pesem rodnih trat pogreb, nebo kot seme name zvezde trosi, srebrna kri polzi v rjavi žleb. Obidem znake, v ris usod zazrte. Asfalt žalil bo kmečka nedra. Prekopljem hrib za žlahtne trte, da spet zavre po žilah pesem vedra. Morda prijezdi v sanjah okobal na težkem, blatnosivem volu, ta kmet, ki zadnjo krpo je prodal, z debelim vinskim kolom. . . f EDNIK -26- april 1979 DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 13 14 - NASI DOPISNIKI 26. april 1979 - TEDNIK Ponovno poudarjam „čuvajmo naravo " Zopci prihaja mesec maj, mesec cvetja in ljube/ni in ludi mesec kotenja in valjenja divjadi in /aio /opel čuiim dolžnost, da napišem par vrstic, ker še nisem po/abil, kaj sem doživel prav /aradi tega v predelu našega lovišča, v Placarju. Ugotavlja se, da močno upada v vseh revirjih številčnost /ajca in fa/ana, da o jerebicah sploh ne govorim, saj jih skoraj več ne najdeš v posame/nih predelih lovišč. Sklicujoč se na podpis družbenih dogovorov v smislu zakona o varstvu gojitvi in lovu divjadi, kakor tudi o upravljanju z lovišči. Ur. list SRS, štev.25/76. členi .33. 34. in 35., glede ohranjevanja, vzdrževanja in izboljševanja živ- Ijcnskih pogojev divjadi, smo za to dolžni skrbeti, ne samo podpisniki tega družbenega dogovora, temveč vsi državljani in zaradi tega s tem ponovno opozarjam, da je prepo- vedano, v smislu 50. člena citi- ranega zakona, pobiranje, uniče- vanje in razdiranjc legel ler uniče- vanje gnezd in pobiranje jajc pcrnalc divjadi. Prepovedano je prijemanje in prilaščanje mladičev divjadi! Nadalje govori 74 člen istega zakona, da občani in pravne osebe, ki povzročajt) škodo na tiivjadi z bre/pr.ivnini lovt>m ali na kak drug način, ki nasprotuje zakonu, morajo lovski organiza- ciji, v katerem lovišču divjad stalno živi, povrniti škodo po predpisanem odškodninskem ceniku. Lastnik tudi odgovarja za škodo, ki jo povzroči na divjadi njegov pes ali mačka. V Ur. lisiu SRS, štev. 7 od 31. marca 1978. je izdana odločba o odškodninskem ceniku za povračilo škode na divjadi, ki določa za kos divjadi, ne glede na Prihaja mesce maj, mesec cvetja in ljubezni Foto: R spol, starost in kakovost, kakor sledi: Za divjega prašiča din 8.000.— za srnjad din 6.000.— za poljskega zajca din 1.000.— za jerebico din 600.—, za fazana din 600.— za divjo raco din 500.— in za divjega goloba din 500.— itd. V zvezi z gornjim apeliram na vse šole, da pouče v tem smislu otroke vseh razredov, predvsem pj da starši podučijo in opozorijo otroke doma, da ne pride Uo nepotrebnih sporov in tožb. Naj poudarim še to, da navadno takšen ukraden oz. ,,najden" mladič žalostno konča na en ali drug način in je za naravo gotovo izgubljen, namišljeni lastnik pa gj mora plačali lovski organiziiciji pQ citiranem ceniku in ne poniagg noben izgovor: ,,Otroci so ga našli tam in tam, ker bi sicer poginil podobno" mali srna bi ga na vsak način sama poiskala, ker ga je sama pustila skritega, ko je šla za .sebe iskat hrano in v bodoče bodo vse lovske družine takšne primere izvajale ostreje, upoštevajoč zakone. V času valjenja in kotenja divjadi je prepovedano, da psi in mačke prosto tekajo po revirjih in ludi zaradi bližajočega se pojav- ljanja stekline, zato naj ne bo lastnikov teh domačih štirinožcev, ki bi se jokali za svojega ljubljen- ca, če mu ga kateri zaveden lovec usireli. Pa brez zamere! Konrad Vela MAKOtE PRIPRAVLJENI IN POllOENI Na območju občine Slovenska Bistrica teče že enajsto leto orga- nizirana prometna vzgoja najmlajših. Osnovni nosilec te vzgoje je občinski svet za preventi- vo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju z vodstvi osnovnih šol. Letošnje 11. tekmovanje je skupno z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravila tudi občinska Zveza prijateljev mladine Slovenska Bistrica v sodelovanju z domačinom letošnjih tekmovanj, osnovno šolo ,,Anica Črne" v Makolah. S tem tekmovanjem so se mladi vozniki bistriške občine aktivno vključili tudi v praznovanja 60. obletnice ustano- vitve ZK.I in SKOJ. Letošnje tekmovanje najboljših pionirjev prometnikov iz občine Slovenska Bistrica je bilo organizi- rano v dveh smereh. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil tekmovanje pod naslovom ,,Kaj veš o prometu," medtem ko je drugo tekmovanje potekalo v okviru srečanja pionirjev prometnikov, organizirala pa ga je občinska zveza prijateljev mladine. V prvem tekmovanju na temo ,,Kaj veš o prometu" so se mladi kolesarji iz vseh osnovnih šol bistriške občine pomerili v pozna- vanju cestno prometnih predpisov, spretnosti vožnji s kolesom na poligonu in sodelovali v ocenje- valni vožnji po mestnih ulicah. Tekmovalo je skupno 15 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V prvi so tekmovali učenci petih in šestih razredov osnovnih šol tu je bila med ekipami najuspešnejša OS Slovenska Bistrica pred Poljča- nami in Makolami. Med posamezniki pa je bil v tej skupini najuspešnejši Drago Bukvič iz Slovenske Bistrice, ki je osvojil 720 od 750 možnih točk. V skupini učencev iz 7. in 8. razredov pa je bila najuspešnejša ekipa OŠ Makole, ki je od 3000 možnih osvojila 2836 točk, pred OŠ Slovensko Bistrico z 2818 točkami. Med posamezniki je bil v tej skupini najuspešnejši Oskar Lang iz OŠ Slovenska Bistrica. Ker pa je že presegel 15 let starosti, se je republiškega tekmovanja v Slovenj Gradcu 20. in 21. aprila udeležil drugo uvrščeni Jože Obrul iz Oplotnice. Skupno se je tega tekmovanja udeležilo blizu 70 pionirjev iz osvnovnih šol bistriške občine. Srečanje pionirjev prometnikov je organizirala občinska zveza prijateljev mladine Slovenska Bistrica. Osnovna tema tega tekmovanja pa je bilo poznavanje in spretnost v nudenju prve po- moči, streljanju z zračno puško, orientaciji in poznavanje kulturno zgodovinskih znamenitosti. Medtem ko so del tekmovanja izvršili v obliki reševanja testov. so drugi del nalog reševali praktično na terenu v obliki orientacijskega pohoda kjer so morali pokazati tudi znanja v delu s kompasom. Tega tekmovanja se je udeležilo sedem ekip od katerih je imela največ uspeha ekipa domačina OS Makole, ki se je udeležila podobnega republiškega tekmovanja 20. in 21. v Slovenj Gradcu. Letošnja tekmovanja so potekala pod pokroviteljstvom no- vega obrata Iskra releji Makole. Najuspešnejši posamezniki in skupine pa so prejeli posebne medalje, diplome in priznanja. Viktor Horvat Spomin na nelepo preteklost v Ki- dričevem, kjer še vedno ne varu- jemo okolja v pravem smislu. Posnetek: K. Zoreč ookolju o čistem in lepem okolju beremo sleherni dan, gledamo na televiziji in poslušamo po radiu, pa vendar še vedno nočemo ali ne želimo temu problemu posvetiti vse naše pozornosti in se resnično tudi zavzemati za to, da bi bilo naše okolje čisto in s tem tudi zdravo. Ce smo v okviru krajevnega praznika KS Kidričevo poročali o akciji očistimo svoj kraj in tudi to, da so v akciji največ sodelovali učena osnovne šole Kidričevo skupaj s svojimi učitelji, ki so res lepo očistili vs( kraje v KS. Danes žal spet ugotavljamo, da mnogi kot nalašč ponovno smetijo okrog stanovanjskih blokov in na območju KS. Res je, da bi s( tudi tisti, ki hodijo po pešpoti od naselja proti tovarni morali zavedati, da nimajo pravice onesnaževati okolje s tem, da odmetavajo vseh vrst embalažo in podobno. Opozarjajmo tudi take, če jih zalotimo pn nelepem in okolju škodljivem delu! France Meškc OBČNI ZBOR KRVODAJALCEV V Gradišču v Slovenskih goricah je bil pred kratkim občni zbor kra- jevne organizacije Rdečega križa, ki se ga je udeležilo čez 90 krajanov oziroma krvodajalcev. Ponovno so izvolili predsednico krajevne organizacije Rdečega križa Francko Štork, učiteljico gradiške osnovne šole, ki je doslej že več let aktivno vodila to humano organizacijo. Za tajnico je bila izvoljena Belka Polič, za blagajnico pa Marija Ploj. Zadali so si obširen program dela za prihodnje obdobje, sprejeli pa so ludi nova pravila organizacije. Gradiške krvodajalce je na občnem zboru pozdravil ludi doc. dr. Edvard Glaser, predstavnik oddelka za transfuziologijo iz Maribora, ki je spregovoril o pomenu krvodajalstva in zakaj v zdravstvu potrebujejo toliko darovane krvi. Na občnem zboru so podelili ludi priznanja in značke za večkratno darovano kri. Za 30 krat darovano kri sta prejela priznanje Terezija Kušenik in Franc Škrlec. Plaketo za 25 krat je dobil Kamilo Kirbiš. Janez Lorber Otroško varstvo Skupnost otroškega varstvi občine Slovenska Bistrica skrb trenutno za blizu 31(X) otrok ' starosti do sedmih let. Pomenibei napredek na področju vkljf čevanja najmlajših v organiziran' varstvo je bil v bistriški obči" dosežen v lanskem letu, predvseH z odprtjem novega vrtca v novel delu naselja Slovenska Bistrica i" uvajanju občasnih oblik vzgoji' varstvenih dejavnosti v krajih kj^ vrici še ne delujejo. V občini Slovenska bistrica ) lako v stalne oblike varstva zajeij 21 odstotkov oirok, kar pa je š vedno pod republiškim pO* prečjem. Ugodnejši rezullali ^ doseženi pri vključevanju otrok občasne oblike dejavnosti, kam' je vključenih okoli 30 odsioiko z malokalibrsko puško na strelišču v BabO!>ekovi grapi, ki je potrebno temeljite obnove 18 - ZA RAZVEDRILO 26. april 1979 - TEDNIK TEDNIK - 28- april 1979 OGLASI IN OBJAVE - 19 SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSPTUJ VaMona pivom^o proslavo Na ponedeljkovi seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj so najprej potrdili predloge za srebrni znak slovenskih sindikatov. Predstavniki občinskega sveta jih bodo podelili na veliki prvomajski proslavi, ki bo 29. aprila na prostoru Ptujskih toplic. Srebrni znak slovenskih sindikatov bo za dolgoletno aktiv- no sindikalno delo prejelo 15 akti- vistov in 5 organizacij. Člani predsedstva so tudi sogla- šali s predlogom za podelitev zla- tega znaka slovenskih sindikatov, prvomajske listine in nagrade samoupravljalcem. Sprejeli so skJep, da bo na prvomajski proslavi govoril Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZS Ptuj. Predsedstvo je tudi ocenilo, da akcija zbiranja enodnevnega zaslužka za pomoč potresnemu ob- močju v občini dobro teče in da so skoraj povsod že sprejeli ustrezne sklepe. Občinski svet bo poleg eno- dnevnega zaslužka prispeval doda- tnih 10.000 dinarjev iz sklada skupne porabe. MG Proti Mostju se ie čez Pesnico vila dolga kolona pohodnikov Foto: R Po poti Osojnikovega odreda Sobota zjutraj. 2e zgodaj je sonce privabilo ljudi na ceste in ulice. Pohodniki so se začeH zbirati že pred sedmo uro, v Osojnikovem odredu so se združili delovni ljudje in občani, mladi, taborniki, pripadniki TO iz haloških KS in Dravskega polja. Ob 8. uri so bili udeleženci pohoda po poteh revolucije zbrani. Kasneje je delegacija odreda položila venec na obeležje revolucionarja Franca Osojnika. Komandant odreda, Janez BeLšak, je nato pohodnike popeljal proti Mostju. Ze v Novi va.si se je zaslišala pesem, pohodnike je spremljalo sonce in vzdušje je bilo takšno kot si ga samo želimo. Pot se je nadaljevala mimo Lackove domačije inv Sp. in Zg. Velovlak. Ob Pesnici so se udeleženci ustanovili, okrepčali in okoli enajstih prišli v Mostje, pred gozdiček, kjer je bil zadnji boj Slovenjegoriške — Lackove čete. Utrujenosti skorajda ni bilo, temu dokaz je bil tudi trden in strumen korak komandanta, Janeza Belšaka, ki je pred spomenikom revolucije predal raport, da se med pohodom ni zgodilo nič nepredvidenega in da je Osojnikov odred štel 2150 udeležencev. Sonce je bilo visoko nad nami in grelo je naše pesti in dlani. zk Priprave na dan mladosti in letalcev Prejšnji teden se je v Ptuju sestal upravni odbor Aerokluba Ptuj in skupaj s predstavniki občinske konference ZSMS Ptuj obravnaval priprave na veliko manifestacijo mladih ob letošnjih jubilejih, ki bo na sam dan mladosti — 25. maja na letališču v Moškanjcih, pod skupnim ,,Dan mlado- sti in letalcev". Priprave so že v polnem teku, zlasti še v posameznih sekcijah aerokluba pod skupnim vodstvom upravnika in strokovnega sveta. Velja še zapisati, da bo te dni izšla že druga številka revije, tokrat ,.ptujska KRILA", posvečena 25-letnici nadvse uspešnega dela Aerokluba Ptuj. Brošura je natisnjena v Ptujski tiskarni, obsega 52 strani in jo bodo brezplačno prejeli tudi vsi redni naročniki revije Krila, kar so v glavnem vsi člani slovenskih aeroklubov. F OBVESTILO Prenos registracij motornih vozil Oddelek za notranje zadeve SO Ptuj jc p<)«)blaslil delovno orga- nizacijo .-\(;1s Ptuj — TOZD Scr\isi motornih >ozil, da opravlja po- daljšanje veljavnosti prometnih dovoljenj za vsa motorna vozila. Zalo oddelek za notranje zadeve SO Pluj obvešča vse lastnike motornih vo- zil, da lahko po prvomajskih praznikih opravijo podaljšanje veljavnosti prometnih dovoljenj že ob tehničnem pregledu v delovni organizaciji \iAS — TOZD servisi motornih vozil. Oddelek za notranje zadeve SO Ptuj Piek2400 udeležencev v Lackovem odredu V soboto med 7. in 8." uro zjutraj so se na Slovenskem trgu zbirali pohodniki iz ptujskih de- lovnih kolektivov, krajevnih skupnosti. Srednješolskega centra, osnovne šole Ivan Spolenjak, pripadniki JLA iz ptujske vojašnice, društvenih in družbenih organizacij . Ob 8. uri je delegacija položila venec ob spomenik narodnemu heroju Jožetu Lacku, zatem pa je komandant odreda Ciril Satej povedci na pot proti Mostju. Takoj, ko so pohodniki zapustili mestne ulice, je zadonela iz tisočih grl pe.sem in spremljala odred vse do Mostja. Pot je vodila v Zabjak, prek Kicarja in Pacinj ob desnem bregu Pesnice v Spominski park v Mostju. Po osrednji slovesnosti se je pohodnikom prilegla topla malica, ki so jo pripravili gostoljubni gasilci iz Slovenskih goric ter aktiv kmečkih žena iz Gorišnice. Marsi- kateri pohodnik se je popoldan, kljub prehojenim kilometrom veselo zavrtel ob domačih vižah in tako zaključil 10. jubilejni pohod Po poteh revolucije. N.D. VPtuu dvezhtipmM V soboto, 21. aprila sta pred pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj in matičarjem slovesno potrdila 50-letnico skupnega življenja kar dva zlata para. Konrad in Julijana Kramberger iz Grajenščaka 3, KS Grajena. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, danes pa ju razveseljuje 11 vnukov in tudi 4 pravnuki. Oba zlatoporočenca sta rojena leta 1907, Konrad je bil zidar, Julija pa je gospodinjila Foto: Langerholc Pesem, sonce, mladi... po poti revolucije! Posnetek: zk Franc in Elizabeta Habjanič, Zabovci87, KS Markovci. 73-letni Franc je bil skladiščnik, Elizabeta pa je gospodinjila in opravljala dela doma. Imela sta 5 otrok, ti imajo že 9 vnukov in enega pravnuka Foto: Langerholc ČRNA KRONIKA Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu od 16. do vključno 23. aprila posredovali v 7 prometnih nesrečah. Na srečo tudi tokrat ni bilo človeških žrtev, tri osebe so bile huje, 4 pa lažje telesno poškodovane. Glavni vzroki nesreč so bili vinjenost, neprimerna hitrost, neprevidnost otrok na cesti ter izsiljevanje prednosti. Na vozilih Je za okoli 40.000 din materialne škode. Posebej pa Je zaskrbljujoče dejstvo, da so v treh hudih nesrečah bili povzročitelji otroci in mladoletne osebe. Ob tem velja ponovno opozoriti starše naj bolj pazijo in opozarjajo svoje otroke - enako velja za učitelje. mm; i NhSRKCA S iraki()r.ii;m Huda prometna nesreča se jc zgodila v četrtek, 19. aprila ob 15..'^0 na kolovozni cesti pri Polenšaku, Voznik kmetijskega traktorja Duro Kcsar iz Moškaiijc je vozil po kolovozni cesti navzdol. Ker jc imel k traktorju priklopljcii predelan kmečki voz do vrha nalo- žen z gnojem, ga je ta začel potis- kati na\zdol. Zaradi tega jc voznik zapeljal nekoliko v levo na travnato površino. Pri tem je traktor pre- vrnilo na levi bok, ki je voznika pokopal pod seboj. Dobil je hude telesne poškodbe izpod traktorja pa so ga rešili vaščani. Materialne škode jc za okoli 2.(KK).- din s koi.isom v AVTOMOmi V soboto 21. aprila jc prišlo do hude prometne nesreče na lokalni cesti pri mostu če/ Pesnico v bližini Dornavc. Vo/nik dostav- nega \ožila Anton Kajnih, začasno staiuijoč v ZRN jc peljal i/ smeri Dornavc proti Hlaponccni. Ko jc pripeljal preko mostu čez Pesnico, mu jc z leve strani nenadoma pripeljal pred vozilo voznik kolesa z motorjem — mladoletni Marjan Sok iz Borove. Prišlo je do čelnega trčenja, pri čemer jc dobil Sok hude poškodbe, na vozilu pa je /a okoli 6.()()().- din materialne škode. SKOCIl l/ZA TRAKTORJA V nedeljo 22. aprila se je zgodila huda nesreča ob 17.35 na lokalni cesti v Dornavi. Voznik osebnega avtomobila Jože Žagovec iz Maribora je peljal iz Polenšaka proti Ptuju. V Dornavi se je sre- čeval z voznikom kmetijskega traktorja iz/a katerega jc nenadoma skočil pred avtomobil otrok P. D. iz Dornave, Voznik ga je kljub zaviranju zadel m /bil po cestišču, pri čemer jc otrok dobil zelo hude poškobe. Na vozilu je za okoli 1.(MM) sin materialne škode. O M osehnu hnnMm RODILE SO: Majda Voglar, Gradišča 134 — dečka; Stanislava Tratenšek, Majstrova 6, Slov. Bistrica — Aleksandra; Daniela Hotko, Zi Zidanškova 17 — Vanjo; Marjana Janžekoviž, Dornava 103 — de- čka; Terezija Zadravec, Miklavž pri Ormožu 8 — Stanislava; Marija Lipovšek, Zg. Hajdina 80 — deklico; Mihelca Pišek, Ciril- Metodov dr. 5 — dečka; Irena Zorjan, Velika Nedelja 9 — deklico; Danica Podgoršek, Za- družni trg 5 —■ deklico; Majda Fras, Vrazov trg 2 — Petra; Marta Klemenčič, Savci 26 — deklico; Jolanda Lovrenčič, Hoče, Aldova pot 3 — Uroša; Nives Lačen, Cirkovce 60/c — Andre- ja; Marija Zabavnik, Obrez 17 — deklico; Vera Pokrivač, Kog 1 — dečka; Ljudmila Zorko, Kutinci 2, Videm ob Sčavnici — Lidijo; Angela Brmež, Gabernik 16 — deklico; Frančiška Bukvič, Lan- cova vas 28 — deklico; Lidija Pečnik, Zadružni trg 1 — Roka. POROKE: Janez Horvat, Markovci 22 in Marija Kolednik, Slatina 20; Borut Longhino, Potrčeva 40 in Irena Dobrun Ziherlova ploščad 7; Vladimir Suen, Slomi 4 in Marjetka Kolednik, Mestni vrh 89; Franc Kumer, Svetinci 38 in Marija Brumen, Janežovski vrh 24; Stanislav Meglic, Spuhlja 65 in Kristina Meznarič, Stojnci 85; Avguštin Zavernik, Zg. Porčič 40 in Katarina Sirec, Zagrebška 50/c; Jožef Petek, Formin 33 in Rozalija Gril, Dornava 33; Zlatko Žnidar, Njiverce 42/b in Milenka Prah. Šikole 60; Pavel Koren, Ljubljana, Stegne 18/a in Marija Krajnc. Ljubljana, Stegne 18/a; Roman Pohorec, Hrastovec 80 in Terezija Mislovič, Gorenjski vrh 27; Edi Lazar, Ježa 61, Ljubljana- Bežigrad in Veronika Cafuta, Gruškovje 13. UMRLI SO: Anton Šegula, Volkmerjeva 10. roj. 1903, umrl 16. aprila 1979; Jakob Skuhala, Trgovišče 42, roj. 1921, umrl 14. aprila 1979; Mar- tin Glaser, Zg. Pristava 31, roj 1913, umrl 15. aprila 1979; Fride- rik Vuk, Mihovci 66, pri Veliki Nedelji, roj. 1910, umrl 17. aprila 1979; Janez Vrtič, Zg. Velovlak 2. roj. 1906, umrl 16. aprila 1979: Amalija Ris. Selška cesta 20, roj 1899. umrla 18. aprila 1979: Leopold Varžič, Majšerk 86, roj- 1916. umrl 19. aprila 1979; Ed- vard Božič, Volkmerjeva 10, roj 1903. umrl 22. aprila 1979; Franc Žunkovič, Sestrže 16, roj. 1899. umrl 21. aprila 1979; Marija Galun. Markovci 37, roj. 1911 umrla 21. aprila 1979. vreme do nedelje, 13. maja 1979 Mlaj bo danes, 26. aprila ob 14,15. Napoved: Do konca aprila bo še precej spremenljivo vreme, vmes plohe in nevihte, zlasti še okrog 29. aprila. 30. aprila in 1. maja bo lepo in jasno, nato do 6. maja spet spremenljivo vreme, sicer toplo z južnimi vetrovi in občasno oblačnostjo. Od 7. ali 8. maja naprej sledi deževno vre- me. Alojz Cestnik TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNI^ 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštn predal 99. Ureja uredniški kolegij' ki ga sestavljajo vsi novinarji za voda, direktor in glavni uredni'' MIHAEL GOBEC, odgovorn urednik FRANC FIDERSEK. Uredništvo in uprava RadioTed nik telefon (062) 771-079 i^ 771-226. Celoletna naročnin' znaša 200 dinarjev, za tujino dinarjev. Žiro račun SDK PW 52400 603-31023. Tiska ČGP Ma riborski tisk. Na podlagi zakoni o obdavčevanju proizvodov " storitev v prometu spada TEDNI' med proizvode, za katere se n' olačujo temeljni davek od prorne ta proizvodov.