76 Ventil 18 /2012/ 1 Pogovor s prof. dr. Tamaro Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani INTERVJU V sekak or  smo  se  s  t ehtnim  razlogom  odločili,  da  za  int er vju  izber emo  dir ek t orico  Nacionalnega  inštituta  za  bio- logijo v Ljubljani prof. dr. Tamaro Lah Turnšek, ki je vrhunska raziskovalka, saj je s svojim delom pridobila velik mednar odni  ugled.  Razen  na  razisk ov alnem  izkazuje  odličnost  tudi  na  drugih  podr očjih.  Zelo  v elik  je  njen  prispe- vek k uveljavitvi naše znanosti v tujini s sodelovanjem s tujimi institucijami, vodenjem mednarodnih projektov, v a b l j e n i m i   p r e d a v a n j i   i n   o d l i č n o   o r g a n i z a c i j o   m e d n a r o d n i h   k o n f e r e n c .   Z a n j o   s o   z n a č i l n i   v e l i k a   r a z i s k o v a l n a   v n e m a  in  osebna  etičnost,  pr edvsem  p a  t opel  odnos  do  ljudi  in  sodelav cev .  Izjemno  v elik o  je  napravila  tudi  za  popula- rizacijo znanosti v Sloveniji, usmerjala je znanstveno politiko v smislu povezovanja s tehnologijo in k razvoju ter uspešno  sodelov ala  pri  univ er zit etnem   študiju  na  Univ er zi  v  Ljubljani  in  podiplomski  šoli  Jožefa  S t efana. Janez ŠKRLEC Prof. dr. Tamara Lah Turnšek Ventil: Preden vas profesori- ca Tamara Lah Turnšek povpra- šam o vašem iz- jemno uspešnem vodenju Nacio- nalnega inštituta za biologijo, vas prosim za krat- ko predstavitev vaše osebne ži- vljenjske poti. Prof. Tamara Lah Turnšek: Sem rojena Ljub  ljančanka.   Leta 1971 sem diplomirala na Fakulteti za na- ravoslovje in tehnologijo na smeri organska kemija, leta 1974 sem magistrirala iz biokemije in precej kasneje, leta 1983, tudi doktorirala iz bi- okemije na Univerzi v Ljubljani. Vmes s e m  d e lala  v  la b o r ato r iju  z a  k lin ičn o   biok emijo  na  P e diatrični  k linik i  v   Ljubljani, kjer sem se navdušila za biomedicino. Od leta 1996 sem di- rektorica Nacionalnega inštituta za biologijo, na katerem sem ustanovila Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Od leta 2004 sem tudi habilitirana kot redna profesori- ca pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. P o uč u je m   Biok e mijo   r ak a   na   F ak u l- teti za kemijo in kemijsko tehnolo- gijo ter na podiplomskem študiju Biomedicina na Univerzi v Ljubljani. Pred tem sem bila višja znanstvena sodelavka na Oddelku za biokemijo in molekularno biologijo na Institutu J o ž ef   S t ef a n .  T a m   s e m   t u d i   z a č e l a   i n   d e l o v a   l a   z  nekaj prekinit vami, ko sem se izpo- polnjevala v tujini. Moja strokovna pot izven Slovenije obsega najprej delovni obisk na Institutu za fizio- loško kemijo Univerze v Bonnu (kar je sponzoriral Mednarodni urad za jedrske raziskave v Julichu, ZRN) l e t a   1 9 7 3 .   N a t o   s e m   k o t   g o s t u j o č a  raziskovalka delala na svoji doktor- 77 Ventil 18 /2012/ 1 INTERVJU Prof. dr. Tamara Lah Turnšek na predavanju v državnem zboru Povsem desno, prof. dr. Tamara Lah Turnšek, nagrajenka in prejemnica Lapaj- netove nagrade sk i  d i s e r t a c i j i  s  p o d r o č ja  p r o te i n sk e   biokemije na Oddelku za biokemijo Univerze Newcastle upon Tyne, UK, ( k o t   š t i p e n d i s t k a   B r i t i s h   C o u n c i l a )  med letoma 1982–84. Podoktorske izkušnje sem pridobila kot podokto- rantka in kmalu zatem kot docentka na Oddelku za farmakologijo Medi- cinske fakultete na Univerzi Wayne State, De troit, Michigan, USA, 1984– 1987. Med letoma 1991–1994 pa s e m   b i l a   g o s t u j o č a   p r o f e s o r i c a   i n  vodja Laboratorija za raziskave me- tastaziranja na Medicinskem centru Albert Einstein v Philadelphiji, Penn- sylvania, ZDA. Ventil: Glede na vaše mnogoštevilne zadolžitve nas zanima, kako bi opisali svoje delo in na kaj ste kot direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo danes najbolj ponosni? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Za- d o l ž i t v e !   T e h   r e s   n e   m a n j k a ,   s a j   s e  tako administrativne zahteve vode- nja kot tudi strokovne zahteve v razi- skovalnem delu višajo! Seveda boste r e k l i ,  d a  j e  n a š  i n s t i t u t ,  č e p r a v  t r e t j i  p o  v e l i k o s t i  n a  p o d r o č j u  n a r a v o s l o v- nih ved v Sloveniji, vendarle majhen, npr. v primerjavi z IJS. Kar je seveda res. A to ne pomeni manj dela, saj je administracija omejena in ne morem i m e t i  v s e  p o d p o r e ,  k i  b i  j o  ž e l e l a .  Tr e- ba je prijeti za marsikatero delo. Kar me najbolj obremenjuje je to, da je pr ev e č  » pa  pi r olo g ije « ,   u r a d   ni šk e ga   d e la ,  k i  je  če s to  p r o d u k t  n e sm is e l- nih zahtev javne uprave, kar krade č a s  p r ave m u  up r av lja nju  –  m e n e d ž- m e n t u .   T a   č a s   b i   l a h k o   i n   b i   g a   ž e le l a  usmerjati v iskanje novih poslovnih povezav za NIB, tako doma kot tudi v  s v e t u .  T a  j e  p o l n  p r il o ž n o s t i ,  k i  ji h  zamujamo zaradi obremenjevanja s predpisi, anketami, revizijami, komi- sijami, preverjanji nekoruptivnosti (!) – sto in ena ideja, kako zaposliti u p r a v i t e l j e  ja v n i h  z a v o d o v  –  č e p r a v  smo instituti z minimalnimi ustano- viteljskimi obveznostmi ARRS – tam dobimo med 15–20 % sredstev – re- s ni č n o   p r o je k t n e   o r g ani z a c i je !   T a k o  se nam dobri projekti, posebno iz tu- jine, ki jim je treba posvetiti posebno po z o r n o s t ,   v e č k r a t   i z m u z n e j o   i z p re d  n o s a ,   s a j   t e m u   p o s v e č a m   p r e m a l o  č a s a .  V e n d a r  z a  t o  n a v d u š uj e m   s o- delavce raziskovalce, med katerimi je  n e k a j  o dličnih  m e n e d že r je v! Odkar sem prevzela direktorovanje do danes se je institut podvojil in ponosna sem predvsem na to, da sem uspela zagotavljati materialne in infrastrukturne pogoje za tako hitro rast. Še najbolj sem vesela razširitve in posodobljenja Morske bio loške postaje, ki je bila v 90 letih r e s  v  sla b i  k o ž i .  Z a  to  in  z a  n a b av o   sodobnega raziskovalnega plovi- la je bilo potrebno precej napora. Najbolj pa sem ponosna takrat, ko ti raziskovalci uspevajo in se uveljav- l j a j o   n a   r a z n i h   p o d r o č j i h   d o m a   i n   v  svetu in tako promovirajo NIB, naše id e je   …  Ventil: Kako vam uspeva zraven tako zahtevne vodstvene funkcije na Na cionalnem inštitutu izvajati tudi znanstvenorazvojno delo? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Res j e ,   i m a m   d v e   s l u ž b i ,   s a j   s e   v s e h   1 5  let direktorovanja še vedno inten- zivno ukvarjam z raziskavami, men- torstvom študentom in predavanji. Morda bi raziskovanje lahko tudi opustila, a pri nas direktorji inštitu- tov morajo raziskovati in pridobivati projekte doma in v tujini – saj je vo- denje vezano na mandat, po kate- 78 Ventil 18 /2012/ 1 Prof. dr. Tamara Lah Turnšek in predsednik dr. Danilo Türk ob prilož nosti obiska na NIB-u INTERVJU rem se lahko vrneš v samo raziskova- nje. Res pa je, da vse zgoraj našteto d e l a m  z  u ž i t ko m  –  d o k l e r  s e v e d a  n e   p o s t a n e   p r e v e č   s t r e s n o .   S k r i v n o s t  o z .   s p o s o b n o s t ,   k ak o   t o   p o č e t i ,   je   v  dobr e m  mr e žne m  načr tovanju  ak- tivnosti, svojega dolgega delovnega dneva, tedna. Vsega tega pa ne mo- rem sama, zato je pomembno, kako si izbiram sodelavce – kar je pri nas m o g o č e   l e   v   om e j e n e m   ob s e g u ,   n a  dolgi rok. Vendar se je okoli mene v upravi NIB-a zbrala dobra ekipa, ki danes obvladuje poslovanje, tako da s e   č r n i h   s c e n a r i j e v   n e   b o j i m ,   r a z e n   o b  r e s  z e l o  h u d i h  f i n a n č n i h  o m e ji t v a h .  Tudi raziskovalno delo je odvisno od ljudi. Komunikacija je bistvena – č a s a   z a   t o   s i c e r   v e d n o   z m a n j k u j e ,   j e  pa pomembno, da ljudje vedo, kaj in zakaj delajo, raziskujejo, upravljajo, i n   t o   p o č n o   s k u p a j   –   s l e d n j e g a   n i  v e d   n o   l a h k o   d o s e č i !  Ventil: Kakšno je vaše delo in pred- vsem področje raziskav? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: S sk upin o  de luje m  na  p o dr o č ju  biok e- m i j e   i n   c e l i č n e   b i o l o g i j e ,   u s m e r j e n e  v biomedicino, to so danes maligna, delno tudi vnetna obolenja. Oboje je do neke mere povezano in ima veliko skupnih procesov, ki jih raziskujemo. V zadnjih 10 letih sem s p o d r o č j a   r a z i s k a v   r a k a   d o j k e   i n   p l j u č  p r e š l a   s k o r a j   i z k l j u č n o   n a   r a z i s k a v e  m o ž g a n s k i h   t um o r j e v .   K o t   r d e č a   n i t  s e  sk o zi  m oje  r a z isk ave  v l e če  p o dr o- č j e   p r o t e o l i z n i h   e n c i m o v   i n   n j i h o v a  vloga v invaziji in metastaziranju malignih tumorjev s poudarkom na cisteinskih proteinazah. V tem segmentu nas seveda zanimajo predvsem proteaze kot biomarker- ji – prognostiki in terapevtske tar- č e ,   t o r e j   z e l o   u p o r a b n o   u s m e r j e n i  cilji. Raziskujemo tudi uporabo in- hibitorjev cisteinskih proteinaz ka- t e p s i n o v   i n   d r u g i h   a n t a g o n i s t i č n i h  m o l e k u l   v   p r e p r e č e v a n j u   c e l i č n e  invazije in metastaziranja tumor- jev z eksperimentalnim uvajanjem r a z l ič n i h  te h n i k ,  v k l j u ču j o č  g e n sk i  i n  c e l i č n i   v n o s   z dr av i l ,   k a r   j e   z a n i m i v o  za farmacevtsko industrijo. V za- d nj e m  č a s u  p a  s e  u k v a r ja m o   s  p r o- blemom, katere celice v tumorjih s p l o h   ci l j a t i ,   z a t o   s e   o s r e d o t o č a m o  n a   r a z i s k a v e   r a k a v i h   m a t i č n i h   c e l i c ,  k i  n a j  b il e  k l j u čn e   z a   nj i h o v o   r a s t  i n   r e c i d i v   i n   k l j u č n a   t a r č a   z d r a v l j e n j a  r a k a .   V   t e m   k o n t e k s t u   p r o u č u j e m o  m e z e n h i m s k e   m a t i č n e   c e l i c e .   M o j a  širša skupina pa je zelo dejavna tudi n a   p o d r o č j u   r a z i s k a v   m o l e k u l a r n i h  mehanizmov nastanka raka – kar- cinogeneze, kot rezultat delovanja t o k si č n ih  u č in k o v in ,  p o s e b n o  o k o lj- sk i h   o n e sn a ž e v a l c e v .   N a   d r u g i  s tr a- ni raziskujemo tudi aktivne biološke spojine naravnega izvora – od bak- terijskega do rastlinskega, ki bi lah- k o   b i l e   u č in k o v i t e   p r i   p r e p r e č e v a n j u  nastanka raka. Vse povedano je zelo u p o r a b n o ,  t u d i  » p a te nt a b il n o « ,   a m- pak investitorja za visokotehnološke b i o t e h n o l o gi j e   j e   p r i   n a s   ze l o   t e ž k o  dobiti. Ventil: Kakšno je vaše družbeno udejstvovanje? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: M o j e   d r u ž b e n o   u d e j s t v o v a n j e   j e  z e l o  d i n a m ičn o .  V e d n o  s o  m e  z a n i- m ali  a k t ualni  p r o b l e mi  dr u ž b e  in  z a- kaj je v njej znanost tako slabo vidna in popularna. Zanimanja za znanost, ki se meni zdi najbolj fascinantna de- javnost, je med mladimi ljudmi malo! V r e dn ote  dr u žb e  p os t ajajo  mate r ial- ne in vse manj duhovne. Zaradi rela- t i v n o   s k r o m n i h   z a s l u ž k o v   v   z n a n o s t i  in akademskih ustanovah – pri nas s ev e d a !   –   s e   t a k o   m l a d i   o d l o č a j o   z a  hitro pridobitne posle. V poslovnem sektorju pri nas so znanstveniki le r e dk i  ptič i  –  m o r am  p a  r e č i ,  da  s e   v zadnjih letih to hitro izboljšuje in b o do  znans t v e ni k i  lahk o   tud i  f i nanč- n o  p r e s t i ž n i  p o k l ic  –  k o t  v  r a z v i te m  svetu! Kako (mladim) ljudem vzbu- diti radovednost za znanost, me je v zgo dnjih  l e tih  m oje  k a r ie r e  že  sk o r a j   speljalo v novinarske vode. Kot ured- n i c a   G la s i la   I n s ti t u t a   J o ž e f   S t e f a n   i n  kasneje revije Raziskovalec na MVZT, p r ve   d vo j e z i č n e   b r o š u r e   Z n a n o s t   v  Sloveniji in tudi sicer sem rada pisala o aktualnih temah s svojega pod- r o čja .  O d  te h  m e  je  p os e b e j  pr ite gni- l a   t e m a   z a p o s t a v l j e n e   v l o g e   ž e n s k   v  znanosti. Nisem se niti zavedla, da je   o   t e m   i s t o č a s n o   z a č e l a   r a zm i š l j a t  tudi Evropa in kmalu sem bila ime- n o v a n a   v   E U   K o m i s i j o   z a   t o   p o d r o č j e ,  tako imenovano Helsinško skupino, ki deluje še danes. Na evropsko po- budo sem – tudi ob podpori tedanje m i n i s t r i c e   z a   z n a n o s t   p r o f .   L u c i j e   Č o k  – ustanovila Nacionalno komisijo za e n a k e   m o ž n o s t i   s p o l o v   v   z n a n o s t i ,  katere vodstvo sem pred tremi leti 79 Ventil 18 /2012/ 1 Dr. Tamara Lah Turnšek v razgovoru z Ding Yi, nedavno prispelo doktorandko iz Univerze v Wuhanu, ki dela na področju ekotoksikologije v laboratoriju dr. Bojana Sedmaka INTERVJU predala prof. Mirjani Ule. Medtem je gibanje med slovenskimi znanstve- nic ami  dobilo  dok aj  šir ok e  ra z s e žn o- s ti ,  p r i dr u ž il e  s o  s e  š e  dr u ž b osl ov k e   i n   ž e   d r u g i č   b o   l e t o s   v   m a r c u   š i r š a  konference na to temo. D r u go dr u ž b e n o p o dr o č je je e tik a v   znan o s t i   i n   d r u žbi ,   k i   ni   na   z a v id l j i v i   ravni. Razen etike v biomedicini in nekaterih biotehnoloških raziskavah tega vedenja naši mladi raziskovalci nimajo. Komisije za etiko v raziskova- nju ,  k ot  jo  im a jo  v s e  r a z v i te jš e  dr ž a- ve – pri nas še nimamo. Tako se do- gajajo ponarejeni magisteriji – kdo ve, koliko jih še je (?) nezaznavnih in n e p r i z n a n i h .   Š e   v e č ,   č l ov e k a ,   k i   m u  je Univerza za dokazan plagiat od- vzela magisterij, je nedavno Mestni svet postavil za ponovnega direk- torja Ljubljanskih lekarn! Ne glede n a   n j e g o v e   š e   o s t a le   » z a s l u g e «   j e   z a  mene to nezaslišana zaušnica etiki – znanstveni in poslovni! Ventil: Kakšno je vaše osebno mnenje o naši slovenski znanosti? Ali menite, da je dovolj cenjena v naši družbi? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Kot direktorica NIB sem bila leta 1994 med ustanovitelji koordinacije di- rektorjev raziskovalnih institutov – KORIS, ki je nastala predvsem zato, da skupaj ustvarjamo znanstveno politiko v dialogu z Ministrstvom za znanost in tehnologijo (v tistem č a su ) .  Zdr u ž uje m o  s e  n av a dn o  v  č a- sih kriz. Taka kriza je za znanost na- s to p ila  k m al u  p o  z a če tk ih  s a m os toj- ne Slovenije. V splošni, še posebej p o li tični  e v f o r iji  in  s e ve da  o b  š te v il- nih nalogah in opravilih, povezanih z  » r ojs t vo m«  dr ž ave  –  je  p o li tik a  p o- zabila na znanost in ji rezala tanek kruh, tako da smo ostro in glasno p r o t e s t i ra l i ,   š l i   s k o ra j   » n a   c e s t o « .   B i l i  smo delno uspešni in situacija se je nekoliko izboljšala, vendar se je sta- gnacija nadaljevala. Realno padanje sredstev za znanost in pomanjkanje p r av ih  o r o dij  in  dr u ž b e nih  m e h a ni z- mov njenega prenosa v tehnologije sta omejevala razvojno politiko. Ma- kro- in mikroekonomskega okolja, ki b i   p o d p i r a l o   r a z v o j   v   v e č j i h   p o d j e t j i h  in ustanavljanje novih, odcepljenih podjetij s strani institutov, ni bilo dosti – bile so le kritike, da so za vse, kar gre tu narobe, krivi znanost in znanstveniki, ki se ne menijo za t e ž a v e  d r u ž b e .  R e s  p a  j e  r a v n o  o b r a- t n o   –   dr u ž b e   t e ž av e   z n a n s t v e n i k o v  in slovenske znanosti ne zanimajo! Zato, kdor ne sadi, sadu ne more pri- č a k ov at!  C e l o  v e č ,  p o gl e di  te da nje   vladne elite so bili – najprej ekono- m i ja ,  p o te m  z n a n o s t  –  č e  n i  d o m a- č e ,   j o   p a   u v o z i m o ,   k o l i k o r   i n   k a d a r  jo  p a č  p otr e b uje m o !  P r e v la doval o   je abotno mnenje, da je denarja še p r ev e č ,   a   g a   n e   z n a m o   p ra v   o b r n i t i.  No, mislim, da je tudi politika spo- z n a l a ,   d a   t u   d e n a r j a   n i   n i k o l i   p r ev e č !  J e   že   t a k o ,   d a   v e č   k o t   v l a g a š ,   v e č j a  bo dodana vrednost lastne inovativ- n e   p r o i z v o d n j e .   V e č   k o t   j e   s p o s o b n i h  l j u d i   –   i n ž e n i r j ev   i n   v s e h   v r s t   d r u g i h  strokovnjakov (z doktorati ali brez!) –  b o lj  b o ga t a  b o  d r u ž b a !  P o z i ti v n a   povratna zanka, ki je preskušena in s t atis tičn o  dok a z ana  v  mn o gih  dr ž a- v a h !   T o   s o   p ač   d r už b e n e   z a k o n i t o s t i .  Prvi minister, ki je te trende ustavil i n   p o   v e č   k o t   1 0   l e t i h   p r e u s m e r i l   n a  b o l j e ,  j e  b il  G r e g o r  G o l o b ič ,  k i  j e  t o  v   h i p u   d o u m e l   i n   u s p e l   k l j u b   g r o z e č i  krizi celokupni denar tega sektorja p o v e č a t i   –   š e   v e č ,   s   p o m oč j o   n o v e g a  Sveta za znanost in tehnologijo (ka- t e r e g a   č l a n i c a   s e m )   i n   v r s t e   d r u g i h  strokovnjakov je bil izdelan doku- ment Razvojno-inovacijska strate- gija Slovenije do leta 2010 (!). To je prvi Nacionalni razvojni program, ki podaja tudi preverljive cilje in kazal- ce tega procesa. Korak v pravo smer 80 Ventil 18 /2012/ 1 – v pravem okolju seveda! Glede na krizo se danes zdi, da bo pot morda t e ž j a ,   k o t   s m o   t o   p r e d v i d e l i.   V e n d a r  s e m  t u d i  z a t o  z  o p t i m i z m o m  (č e p r a v   ne brez pomislekov) sprejela ponu- jeno kandidaturo za ministrico za znanost in tehnologijo septembra lani s strani predsednika vlade Bo- r u t a  P a h o r ja .  Ž al  s o  sl e dili  z n a ni  p o- l i t i č n i   d o g o d k i   z a d n j i h   m e s e c e v ,   k i  š e  da n e s  z av ija jo  b o do č i  r a z voj  z n a- nosti in tehnologije na Slovenskem v gosto meglo. Ventil: Ali nam lahko na kratko pred- stavite svoje videnje povezovanja go- spodarstva in znanosti. Ali je po va- šem mnenju tega v Sloveniji dovolj? Kaj mislite bi bilo ključnega pomena za uspešen razvoj našega gospodar- stva? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Kot ž e  r e č e n o ,  j e  p o g oj  z a  u sp e š n o  p o- v e z o v a n j e   n e   l e   d o b r a ,   p o v p r e č n a ,  amp ak   o d l i č na   znan os t   –   k ar   p om e- ni nova odkritja. In ne ponavljanje in preverjanje starih oz. objavljenih hipotez – kar je seveda do neke mere tudi objavljivo, vendar v slab- š i h   r ev i j a h .   T o   p r i   n a s ,   ž a l ,   t u d i   z a ra d i  e v a l v a c i j sk e  p o l i t i k e  p o č n e  p o v p r e- č j e  s l ov e n sk e  z n a n o s t i !  O ce njuj e m ,   da je morda le tretjina slovenske temeljne znanosti tudi inovativne! Ampak le taka je lahko osnova in- ventivnih proizvodov visoke dodane vrednosti! Verjemite, da vsak dober znanstvenik pozna uporabo svojih zamisli, nekateri imajo ambicijo to tudi udejaniti – vprašanje pa je, ali j i m   o k o l j e   t o   o m o g o č a .   K o t   p r i m e r   iz  svoje kariere naj navedem npr. razvoj testov za tumorske biomarkerje, za katere sem s podjetjem Oncogene v   Z D A   ( Cambr idge,   M as s ac hus set s )   takoj, ko so videli mojo predstavitev na Ameriškem kongresu za raziska- v e   r ak a ,   s k l e n i l a   v e č l e t n o   p o g o d b o ,  k i  m i  j e  o m o g o č il a  n a d a l jn j e  d e l o  v  Z D A !   T o   s e   m i   t u   t e ž k o   z g o d i ,   č e p ra v  je  bila  K RK A  k rate k  č as  dov ze tna   z a  t o  p r o b l e m a t i k o .  Ž a l  t a  n e  m o r e   napajati vseh slovenskih biotehno- loških pobud! Ostalo farmacevtsko industrijo – paradnega konja LEK – smo razprodali za majhen denar. D a n e s   j e   n o v o   p o d r o č j e   t e h n o l o g i j  z a  m a t i č n e   ce li ce .  S   k o l e g i   s m o   si   v  Sl ove niji  in  o k o lic i  že  o b r u sili  p e te   za pridobitev financiranja in nastali s t a   d v e   m a j h n i   f i r m i   –   dr ž av a   p a   j e  ž al  z a  na š e  v i zije  na  te m  p o dr o č ju   b i o m e d i c i n e   s l e p a !   M a t i č n e   c e l i c e  so brez dvoma ena najbolj varnih in d o lg o r o č n i h   n a l o ž b ,   k i   b i   j i h   n p r .   S I D  banka ali kak drug kapital v Sloveniji lahko naredil. Vendar pa tuji priva- tni  k apit al  v  naše  ok olje  ž al  ( upra- v i č e n o ! )   n e   z a u p a .   R e s n i c i   n a   l j u b o  pa je treba povedati, da se okolje i n   k li m a   p o č a s i   s p r e m i n j a t a ,   p o č a s i  rastejo nove biotehnološke firme, a s o   š e   v e d n o   u k le š č e n e   v   f i n a n č n e   i n  b i ro   k r a t s k e   p r i m e ž e   d r ž a v n e   u p r a v e ,  kar podaljšuje stagnacijo. Kaj bi bilo p otr e b n o ?  P o g u m n i  i n  o d l o čn i  p o- litiki z vizijo, znanjem in izkušnjami povezovanja javnega in privatnega de n a r j a   z a   r a z v o j   i n   d obr o   d r ž a v e   –  n e  z a  » in s t a nt «  d o b iče k !  Z a to  s a m a   na NIB-u spodbujam povezovanje z našim gospodarstvom, predvsem z mladimi firmami, ki tu nastajajo. Pred dvema letoma smo ustanovi- l i   s v o j   p r v i   » s p i n - of f «   –   o d c e p l j e n o  firmico Biosistemika, ki ji pomaga- mo skozi otroštvo. Dobro poznam te probleme, a upam, da bodo kljub g r o z e č i  r e c e si ji  z v o z il e ,  s a j  v s e  l e  n i  t a k o   č r n o ,   k o t   n a m   ž e l i j o   p r i k a z a t i  nekateri mediji. Ventil: Mogoče bi nam ob tej priliki tudi zaupali, kakšen je vaš hobi? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Če   na kratko odgovorim, so moji hobiji povezani z gibanjem v naravi, rada igram  te nis ,  smuč am ,  ra da  imam  p o- hodništvo in plavanje. Ostali hobiji so povezani z lepoto, s kulturnimi u ž i tk i ,  k ot  je  o b isk ov a nje  k o n ce r tov ,   g l e d a l i š č a ,   r a z s t a v   i n   m u z e j e v   –   i n  s e v e d a  k n ji g e  v s e h  v r s t .  Ž a l  p o l n i m  police z neprebranimi novostmi, ki s e  j i h  č e s t o  l e  b e ž n o  d o t a k n e m  –  č a- k a jo  n a  m ojo  up o k oji te v  … Ventil: Ali nam lahko za zaključek, prof. Tamara Lah Turnšek, še zaupate, kakšni so vaši načrti za prihodnost? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Na- čr ti  s o  u sm e r je ni  v  inte n z i v n e jš e  p o- vezovanje s tujino, predvsem z Bra- zilijo. Ne glede na poslovne izzive in p r i l o ž n o s t i ,   k i   s e   j i h   n a j b r ž   z a v e d a j o  tudi mnogi vaši bralci, saj je brazil- sko gospodarstvo v vzponu in se v raziskave in razvoj veliko vlaga, je ta d e že la že ljn a  n ov ih z n a nj in že li i z o- braziti številno mlado populacijo. Ta že ljn o  iš če  z n a nja  in  i z k u š n e nj  v  t uji- n i ,  k j e r  k o l i  j e  t o  m o ž n o ,  p r i  č e m e r  s e   ne pusti kolonizirati velesilam. Zato so Slovenija in slovenski raziskovalci t a m   t r a d i c i o n a l n o   m o č n o   c e n j e n i .   T o  ču tim o  v  i z r e dn o  p o z i ti v n e m   o d z i v u   in volji do bilateralnega sodelova- n j a .   T u   n a j   s p e t   p o u d a r i m   m o č n o  vlaganje Brazilije v biotehnologijo, posebno v zgoraj omenjeno podro- č j e  m a t i č n ih  c e l i c ,  k i   j e  v  S l o v e n i ji   v   p r i m e r j a v i   s k o ra j d a   n i č e l n o   …  Ventil: Hvala za vaše odgovore in nad vse zanimive informacije. Želimo vam še veliko uspehov pri vašem delu! Janez Škrlec Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije INTERVJU