NA KRATKO PODRAŽITEV PIVA Občinski odlok o spreme­ njenem prometnem davku za prodajo piva je že vplival tu­ di na cene te polalkoholne pijače. Tako v lokalih druž­ benega sektorja v konjiški občini piva ne morete več kupili za 220 starih dinarjev, temveč za 250. Zanimivo je le to, da piva niso podražili privatni gostinci. ZDRUŽITEV TREH Poleg stare variante o združitvi obeh gostinskih po­ djetij v konjiški občini, zdaj razpravljajo tudi o tretji, ki naj ti: povezala pod skupno streho kmetijsko zadrugo, go- stiniska podjetja in trgovsko podjetje »Dravinjski dom«. ŠE EN ZBOR v zadnjem času smo že nekajkrat pisali o dveh mo­ ških pevskih zborih v konji­ ški občini — o tistem, ki dela v Zrečah in o zboru, ki so ga ustanovili v občinskem sredi­ šču. Zvedeli smo, da obstoja še tretji »odrasel« pevski zbor in sicer pri konjiškem društvu upokojencev, ki se prav tako redno sestaja in va­ di kot se spodobi. DAR DEKLET Dekleta iz 2ič so po svoji stari navadi tudi letos za dan žena obiskala nekaj najsta­ rejših žena na območju kra­ jevne skupnosti Prinesle so jim skromna darila in se jim zahvalile za vso skrb in lju­ bezen. Tako so voščile tudi 90-letni Mariji Kokotec, ki je najstarejša prebivalka Žič. BREZ OSREDNJE PRIREDITVE Tudi v vsej konjiški občini so proslavili 8. marec, Dan žena. v večini delovnih orga­ nizacij so sindikalne podruž­ nice pripravile za svoje čla­ nice pogostitve, gostinci pa so poskrbeli, da je bil v ob­ činskem središču v vsakem lokalu tudi ples. No, zanimi­ vo in nič kaj razveseljivo pa je, da letos v Konjicah ni bi­ lo nobene osrednje proslave ali prireditve, na kateri se je običajno zbralo tudi po več kot 600 žena, skratka to­ liko, da je bila dvorana pro­ svetnega doma lepo polna. Gotovo bi organiziranje take prireditve ne terjalo veliko denarja, saj v občini deluje nekaj dobrih amaterskih sku­ pin, ki bi verjetno rade dale svoj prispevek k proslavi bor­ benega praznika žena. Tako se je praznovanje ustavilo bolj pri materialni kot pri mani- festativni obliki, kar pa ni najbolje. ' VRNIL SE JE Prosvetno društvo iz Loč je v zadnjih dneh nekajkrat uprizorilo igro »Vrnil se je«, ki 90 jo naštudirali v letošnji sezoni in z uspehom odigrali v domačem kraju. Gostovali pa so tudi v Slov. Konjicah in sicer 8. marca ter s tem dali svoj prispevek k praznovanju dneva žena. AVTOBUS ZA LIČNICO Ličnica je vas na rneji ko­ njiške in bistriške občine, ob kateri se človek spomni na tisto ljudsko modrost »car je daleč, bog visoko« — ali z drugimi besedami: tu se lju­ dje v glavnem lahko zanašajo le sami nase. Na zadnjem zboru občanov pa so le na­ slovili prošnjo na nekoga tretjega. Gre namreč za av- tobusao zvezo. Kraj je brez nje in potemtakem precej od­ rezan od središč. In vendar se iz Ličnice vsak dan vozi na delo v Konjice ali Bistri­ co več kot 20 ljudi. Do Loč se peljejo s kolesom, od tam z avtobusom. Pa so predlagali, naj bi vsaj zjutraj vpeljali novo avtobusno progo: od Slovenske Bistrice do Ličnice, od tam pa v Jernej iii Loče. Za ta predlog so tudi občani Križnega vrha v bistriški ob­ čini, zato bi ga res kazalo proučiti. NAJPOMEMBNEJŠI LETOŠNJI AKCIJI Vodovod in šole Prebivalci Žič ne stojijo prekrižanih rok Žiče, o Icaterili v zadnjem času v konjišlvi občini več govorijo tudi zaradi tega, ker bodo iz tamkajšnjega zajetja napeljali vodo v dobršen del vodovodno »pro­ blematičnih« območij, so se razpotegnile ob precejš­ njem delu ceste, ki pelje proti Ločam. Ljudje, ki so to vasico izbrali za svoje stalno bivališče ali pa ostali v njej preprosto zato, ker so se tam rodili, seveda ne živijo brez problemov. Vendar pa kakšnih poseb­ nih tudi nimajo. Tako je pač kot marsikje drugje: zanje vse po starem, za druge pa marsikaj novega. Značilno za prebivalce 2ič je, da se nikdar niso kaj preveč zanašali na to, da jim bo njihove krajevne pro­ bleme rešil nekdo tretji. La­ ni so si sarhi zgradili novi most čez Žičnico, pomagali pa so tudi pri jx>pravilu va­ ških cest. Nekaj z denarjem in gradbenim materialom, ne­ kaj pa s prostovoljnim de­ lom. Tudi za šolo, ki je po­ trebna popravil, so že zbrali nekaj denarja. Letos pa se bodo lotili vodovoda. »Spodnji del Zič se ne more pohvaliti z dobro vo­ do,« nam je pripovedoval to­ variš Franc Pavšer, ki so mu vaščani naložili na ramena kar dobršen del najodgovor­ nejših krajevnih dolžnosti — med drugim tudi predsedni­ ško mesto krajevne skupno­ sti in KO Socialistične zveze«,; »ob sušnih dneh pa je tudi zmanjka. Tako se bo tudi krajevna skupnost in z njo vred seveda občani, vključila v uresničitev načrta o rekon­ strukciji in izgradnji najpo­ membnejšega konjiškega vo­ dovoda. Zajetje leži na našem območju, zato je razumljivo, da si bomo prizadevali, da bi dela hitro napredovala, po vseh naših močeh. Kraj se namreč razmerova • hitro širi in ko bomo rešili vpra­ šanje vodovoda, se bo verjet­ no treba lotiti kanalizacije. Tako komunalnih problemov nikoli ne zmanjka.« Ker smo bili v žicah dan po tistem, ko so se občani loškega predela sestali, da bi se pogovorili o tem, ali bi kazalo predpisati samoprispe­ vek za investicije v osnovno šolstvo, smo seveda povpra­ šali tudi po tem vzdušju. »Vse tri šole na našem ob­ močju — v Zbelovem, Jer­ neju in Žicah, pa tudi v Lo­ čah, kjer je centralna šola — so potrebne popravil in dozidav. V Žicah bi morali urediti telovadnico, pa šolsko kuhinjo, v katero je treba napeljati elektriko in vodo­ vod, ograja se bo podrla, če je ne bomo popravili — in še kup drobnih opravil je, ki pa terjajo svoj denar. Davki v naši občini bodo letos si­ cer nekoliko nižji kot prej­ šnja leta, toda kmetu zara­ di razmer na tr.gu ne gre naj­ bolje. Tudi delavci so precej obremenjeni z najrazličnejši­ mi dajatvami. Vendar bomo gotovo pomagali pri obnav­ ljanju naših šol. Za najnuj­ nejša dela bi potrebovali pri­ bližno tri in pol milijone di­ narjev. Del tega bomo nedvo­ mno morali zbrati sami. Da bi se na referendum dobro pripravili, smo že imenovali posebne odbore, ki bodo ljudem podrobno razložili, kakšne so potrebe šol na našem območju in kdaj bi jih lahko zadovoljili, če se odločimo za samoprispevek ali če rečemo ne. Verjetno pa tudi tokrat ne bomo od­ povedali ...« Vodovod in šole, to bosta torej dve najpomembnejši skupni nalogi prebivalcev Žič v letošnjem letu. Prav­ zaprav gre samo za začetek obsežnejšega dela, ki bo tra­ jalo tudi še naslednje in mor­ da še katero leto. Gotovo pa je, da bomo ob likofu ob­ računali z dvema največjima problemoma, ki jih bremeni­ ta že nekaj časa. I.B. Zadovoljni z delom uprave Upraim občinske skupščine Slov. Konjice, ki jo je lani uspešno vodila tajnica uprave Truda Nemeševa, je opravila veliko delo. Ljudje na terenu ugotavljajo, da je uprava v svojem delu ažurnejša, pa tudi njen odnos do strank je veliko boljši. Kljub povečanemu obsegu dela so zdržali z nespremenjenim številom zaposlenih in tako bo verjetno ostalo tudi v letošnjem letu. Le gradbenega inšpektorja nujno potrebujejo in namestili ga bodo še v tem mesecu. Gotovo bo s to odločitvijo rešeno eno tistih vprašanj, zaradi katerih ljudje največ negodujejo. Da bi izboljšali kadrovsko strukturo, Ijtidje, zaposle­ ni v občinski upravi, tudi izredno študirajo. Od 56 se jih je za nadaljnje izobraževanje odločilo kar dvanajst, od katerih jih bo polovica končala šolanje že prihodnje leto. K temu jih spodbuja tudi način nagrajevanja, ki določa odtegljaje za pomanjkljivo izobrazbo. Tako bo letg 1969. vrineslo spremembe tudi na teni področju. • Načrtno štipendiranje v občini Slovenske Konji­ ce je štipendiranje dijakov in študentov na raznih šo­ lah in fakultetah v zadnjih letih upadlo. Takšna je bila ocena komisije za štipendi­ ranje pri Občinski skupšči­ ni, ki se je pred dnevi se­ stala. Ugotovili so tudi, da delovne organizacije po kon­ čanem šolanju veliko štipen­ distov ne zaposlijo. Kljub te­ mu pa na drugi strani ugo­ tavljajo, da v posameznih de-; lovnih organizacijah šc ved-' no primanjkuje strokovnega kadra, predvsem tistega z vi­ šjo in visoko izobrazbo. Skupščina občine daje iz sklada za štipendiranje in kr ditiranje štipendije 25 dija­ kom in študentom. Skupno pa je v občini okoli 150 šti­ pendistov, ki redno študira­ jo in približno isto število takih, ki študirajo izredno. Da bi omogočili nadaljevanje šo­ lanja predvsem izredno nadar jenim učencem, socialno šib­ kim in otrokom borcev, bo komisija za štipendiranje pri občinski skupščini predlaga­ la, da se ustanovi sklad, v katerega naj bi prispevale de- lovne oi-ganzacje svoj delež. Z vodstvi osnovnih šol bi se dogovoril, da že zgodaj za­ čnejo spremljati posebej na- darjene otroke in jih nato predlagajo za nadaljnje šola­ nje. Komisja se je zavzela tudi za stimulativnejša meri­ la pri štipendiranju tistih di­ jakov in študentov ki uspeš­ no in redno študirajo. USKLAJEN ODLOK Občinska skupščina Slov. Konjice je uskladila odlok o prftpevku za uporabo mest­ nega zemljišča, ki ne govo­ ri o kvaliteti stanovanja kot o enem izmed kriterijev za odmero prispevka. Po novem bi morali skoraj vsi stano­ valci plačevati občutno višji prispevek, toda občinska skup­ ščina se je odločila za omi­ litve, ker bi bile nove obre­ menitve po njenem mnenju previsoke. STARO DRUŠTVO v. Žicah trdijo, da imajo najstarejše prosvetno dru­ štvo. Ljudje so se v taki or­ ganizaciji združevali vse od leta 1895, ko je bila v vasi ustanovljena čitalnica. Odtlej je domače prosvetno društvo redno delovalo, razen pre­ sledka v drugi svetovni vojni, v sezoni so naštudirali vsaj eno uprizoritev. GARAŽE V KONJICAH stanovanj sko-komunalno pod­ jetje v Slov. Konjicah se je odločilo, da bo v bližini no­ vozgrajenih stolpnic v Novi ulici zgradilo 16 avtomobil­ skih garaž. Prvotno so name­ ravali postaviti montažne ga­ raže, pa so se kasneje raje odločili za zidane. Vsaka ga­ raža bo imela električno raz­ svetljavo, v sredini med nji­ mi pa bo pralnica. Predvide­ vajo, da ho mesečna najem­ nina znašala okoli 5000 starih dinarjev. Za lastnike železnih konjičkov, ki vedrijo pod mi­ lim nebom, bo to vsekakor velika pridobitev. V. L. MOST ČEZ SAVO Odkar je cesta od Zidane­ ga mostu do Radeč asfalti­ rana, je postal most čez Sa­ vo zelo prometen, a nove­ mu bremenu očitno ni več kos, saj ga morajo venomer pvopravljati. Pešce, kolesarje in moipediste vznemirjajo predvsem kovinski pragovi obakraj mostu, ki so že mar­ sikoga spodnesli. Hkrati z na­ črti za nadaljno asfaltno po­ vezavo proti Zagrebu bi mo­ rali nedvomno misliti tudi na dosledno ureditev mostu. ZVONČKI ZA TOVARIŠICO Na cesti, ki pelje od žič proti Slovenskim Konjicam smo dohiteli dva dečka, ki sta korajžno dvignila roki, polni zvončkov in nam obetajoče pomahala. Nenadoma si zaželim teh krhkih cvetic, pa zaustavim avto in ji­ ma zakličem: »Koliko pa hočeta zanje?« Fantiča se v zadregi prestopata z noge na nogo, dok­ ler se starejši le ne o junaci: »Saj jih ne prodajava. Samo peljati sva se hotela, v šolo.« Ko se stlačita na zadnji sedež, ju seveda vprašam, komu so namenjeni zvončki, ki niso naprodaj. »To je pa za tovnrišico,« sta rekla in dodala, da jih skoraj vsak dan nabereta »To rnora biti pa veliko zvončkov v vašem razredu, če jih nosite vsi« sem se nasmejala. Zasmejala sta se tudi fanta: »Saj imamo veliko vazo!« Martin Brglez in Milan Ratej sta doma iz Nove vasi, v šolo pa hodita v Konjice. Vsak dan. Kadar ima­ ta pouk popoldne, morata svojih pet kilometrov prepe- šačiti, kajti avtobus vozi samo zjutraj. In kadar je tako sončen dan kot je bii tisti ob našem srečanju, res ne moreta mimo vabljivo kimajočih zvončkov. Zlasti ne, ker jih lahko nabereta za tovarišico! Tako dobijo drobni zvončki svojo posebno vrednost in — ne bi jih prodala za noben denar. Tudi za vožnjo v šolo ne! —ib ()GI.AŠl JI K V Ci-lJSKKIVl TKD.MKU 12 TEDNIK- SLOVENSKE KONJICE 14. marca 1968