I» M O L K T A K E t: JE 1) E I. A V S K 1 LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETARE Ime in Prosveirie üliilrr OFFICIAI. ORGAN OF J. S. F. AND rrs KDUCATIONAL BUREAU . ST.—NO. 18*3. cUm mum, Dm. I. im7, at ti» pm* «lik« •« Chk*«*. I«., tft» Act * CMfwi «I M »ick S. UM CHICAGO 23, ILL., 22. DECEMBRA (December 22), 1943. ■ nrd Weekly «t 23U] 8. Lawudala Ave. m LETO—VOL. XXXVIII. KADAB JE BITKE KONEC, se savrainost» nekajo in učne se po hiranje mrlicev in ranjencev. Na gornji sliki Je amerUJfcl vojak, kl sdrav» ranjenega Japonea po »končani bitki. Poljaki in Sov. vlada še daleč od sporazuma PRITISK NA WASHINGTON ZA VPLIVANJE V PRID ZAHTEV POUSKE ZAMEJNE VLADE. SPORNO VPRAŠANJE, KI GA V TEHERANU NISO MCGLI REŠITI Eno izmed najdelikatnejših : ton in na politični vpliv Vati-vprašanj, ki je na konferenci v kana Moskvi in potem v Teheranu ostalo nerešeno, je bodočnost Poljske in njenih mej. Poljska, kakršno so ustanovili Argumentirajo, da če hočeta biti Roosevelt in Hull količkaj odločna, jima bo Stalina lahko pridobiti v pritrditev poljskim Božič, "praznik miru", v objemu četrtega leta drucs svetovne vojne 'Mir ljudem no zemlji...." Iz Rima govori po radiu krščanskemu svetu papež, kakor vsako leto Kliče, da se naj svet vrne k Bogu in neha s klanjem Na vzhodni fronti ni božiča Na nji ni prostora 'za mir. Vojna tam je zares V južni Italiji morda bo nekoliko odmora, dan o+i dva, ker se zaveznikom v Rim nič kaj ne mudi.. V slovenskih vaseh, kjer je božič naipnljublje-nejši praznik v letu, ga letos ni. Tudi Miklavž je nekje zaostal. Tam so sedaj boji, borbe na življenje m smrt in dnevi sc si v njih tako enaki drug drugemu, da prazniki v njih nimajo nikakršnega pomena. Narod si kuje nov božič — nov praznik svoje odrešitve,in svojega vstajen a. A letos ga še nima Le križsvo pot in Kalvarijo. Diplomati se zbirajo »n mešetarifo. Eni si udarjajo v roko z zagotovili, da naj potem, ko bo vojne konec, res nastane "mir ljudem na zemlji". Drugi, da se vrnemo v status quo in začnemo s pripravami za novo vojno Ministri, gospodarji in kronani ter nekronani glavarji privilegijev, teme in nazacjn aštvo delujejo neumorno za otranitev socialnega zla; zq obvarovanje vseh vzrokov, radi katerih smo v vojni. Ljudstvo, ki plačuje z delom, s krvjo in z zgsluž-kom, pa še nič kaj glasno ne zahteva besede A če bo samo godrnjalo, bo ostalo vse tako kakor je in božič, praznik miru, sreče in upanja, bo'i3 bolj ob veljavo kakor je že Čemu Diet rajse ne zasleduje tatov namesto radikales? Ena največjih sleparij v kontroli distribucije ga*olina, iivil in raznih drugih potrebščin m dogaja v uradih, kjer konuoli-rajo kupone. To je, listke, ki določajo, do koliko tega ali onega je kdo upravičen. V poletju jih je v zveznem uradu v Chicagu nekdo izmuznil cele skladnicc in jih potem prodajal "patriotičnim" ljudem Zvezni detektivski biro (FBI) jim ni nikoli prišel na sled. Jc menda preveč ljudi priza- Železničarji se odločno zavzeli za svoje pravice APELI NA PATRIOTIZEM VLEČEJO, CE SO VELJAVNI TUDI ZA DELODAJALCE. — ROOSEVELT ZA PREPRECENJE STAVKE. ČEMU TOLIKO NESREČ NA PROGAH? Bratovščine železničarjev, ki; bo industrija začela producirati j imajo okrog 350,000 članov vla- tračnic, vagonov, koles, lokomo- detih, pa se stvar potlači, pre-dno se racplamti. V Watmngtonu, našem glav- kospremnega osobja (strojevo- tiv itd. tudi zanje. Vsepovsod po deželi se vrste po glavnih progah vlak za vla- dij, kurjačev, zaviračev itd.), so 'se odločile, da Je prišel čas za _ wa?ningionu, našem g.av- resen spoprijem magari tudi z kom ~ tovornT in osebni; med nem mestu, jc bila dne 14. de-j vlado. Patriotizem, v katerega slednjimi mnogo vojaških. Ze- cembra objavljena vest, da ,e j verujejo, se jim zdi preveč eno- upniških nesnič pa je toliko, da postaja to že problem največje-zamrz-1 ga obsega. Delavci zgarani, naganjajo jih delati čezure, živčna napetost vsled preobilega prometa, ki do-naša gospodarjem krasne dohodke, a delavcem pa razmeroma enak zaslužek kot dokler bi na mirovni konferenci v Ver- zahtevam za stare meje. Kajti saillesu, je bila Kusiji sovražna, v vsakem pogledu še veliko bolj kakor jugoslovanska vlada. Rusija, ki se je po prvih udarcih nemške invazije že zeio opomo- če ne bi Zed. države podpirale sovjetske armade z materialom, kje bi že bila, pravijo člani poljske vlade, in s tega stališča smatrajo, da je washingtonska di- Reakcija v Argentini uspeva po zaslugi politike Zedinjenih ckiav bilo ukradenih is vladnega ura- stranski. Dočim oni garajo in da kuponov za 138 milijonov ga-[ prejemajo v povračilo "zamrz- lon gasolina. Kako se je moglo j njeno" plačo, pa se dobički mag-to dogoditi? Lahko, ker velja natov ameriškega ž:lezniškega pravilo, da če ti ne boš goljufal j sistema višajo kot živo srebro v in kradel v vladnih službah, bo j vročini, pa kdo drugi. Mini ljudje, ki pobijajo nc- \ Zcl° "*P*ren poklic poštenje, ki žele ustvariti pravi- j Železniške družbe trošijo v čno kontrolo in odpraviti graft, pa so označeni v Diesovih zapiskih za "rdečkarje", ki ne zaslužijo drugega kot da se jih brcne iniajo vsled silno naraslega pro iz vladne službe. meta tolikShe, in s tem dobičke. Biti pošten je "rdečkarstvo", da so pripravljene trositi mili- , "neameriško". Krasti je "us- j«ne v podporo časopisju, ki jim j Pravila- nis° slal*> plačani. Do peh", če ti ne pridejo do živega.; v stiskah priskoči na pomoč, na ' razvoia av*ne industrije so bili __, primer, kadar železničarji vpra- <*načevani 23 "delavsko aristo- šajo za višje mezde' Delavci na železnicah pa mo-j rajo delati sedaj' bolj naporno kot še kdaj prej za isto plačo. Vrh tega so vsled vojnih restrik- časopisju v tej vojni več za ogla- na mnogih tirih lahko pajki pre-šanje. dasi nimajo ničesar ogla- * dli. tati, kot kdaj prej. Dohodke! Zagonetno mezdno vprašanje Železničarji sicer — ako vzamemo v pošte v stara mezdna JOS. MARTINEK BO GOVORIL PRIHODNJI ČETRTEK V CENTRU gla, je dala s svojim prelomom J** konferencah g Sta- s poljsko zamejno vlado Wash-ingtonu in Londonu razumeti. da-Poljske, kakršna je bila. z režimom, kakršnega je imela, z njenim "sanitarnim'kordonom", ob svoji meji ne bo več trpela. Anglija v zadregi linom in Molotovom prepopust -Ijiva. Lansko poletje so imeli Poljaki v ameriškem državnem de-partmentu še veliko zaslorhbo, napram Rusiji pa je bil hladen. To jesen pa so se odnošaji z Moskvo zelo spremenili, posebno Kolikšna bo nova Poljska? Ako se Poljsko zmanjša, bo potisnjena med vazalne države, pravi zamejna vlada v Londonu. Ce se ugodi ruskim zahtevam, bo Poljska izgubila 45 odstotkov svojega ozemlja v prid Sovjetske unije in pa 12 milijonov prebivalcev, ako se vzame predvojno število za bazo. Takrat je imela Poljska okrog 36 milijonov duš in se je odločila postati velesila, dasi je ni hotela v teh ambicijah podpreti nobena država. Vprašanje socialne uredbe Druga velika skrb Poljske je socialna uredba po vojni. Prej napol fevdalna, klerikalna država, utegne po okupaciji sovjetske armade postati nekaj ¿ličnega kot so posamezne so- (Nadaljevanje na 4. strani.) Poleg Frarcije je bila glavna | kar Je bil Cordell Hull v Mo-zaščitnica prejšnje Poljske, nje- , ^^ ne politike in njene vlade Anglija. Obljubila ji je ščititi vse njene prejšnje meje, kar je bilo takrat lahko, ker se je šlo zgolj proti Nemčiji. A sedaj je Rusija zaveznica Anglije in v vojni z Nemčijo glavna sila. Vprašanje Poljske je vsled tega za Anglijo povsem drugačno kot je bilo. Rusija si želi — ne samo želi temveč zahteva ob svoji meji prijateljsko Poljsko. Toda tradicije v odno-sajih med Poljaki in Rusi so take, da prijateljstva med njimi nc bo lahko ustvariti. Carska Rusija si ga ni zaslužila, Poljaki pa so se za prejšnje krivice po obnovitvi svoje samostojnosti maščevali nad novo Kusijo, dasi brez pravega vzroka, in s pomočjo Pariza, Londona, VVashingtona in Vatikana so zidali takozvani sanitarni kor-don, da obvarujejo zapadno Evropo "boljševiške poplave'1. Neuspela naloga Namesto "nesreče", ki so jo zapadne velesile skušale preprečiti z vzhoda, so dobile večjo v osrčju Evrope, ker so tolerirale fašizem in mu celo pomagale, dokler fii postal toliko izzivalen, da so se ga začele bati in se pripravljati na spoprijem z njim. Poljska po tej vojni torej ne bo več mogla igrati vloge, kot jo je po prvi svetovni vojni, niti ji Sovjetska unija ne bo dovolila dobiti toliko ozemlja, kot so ga ji določili v Versaillesu. Anglija to ve, in izgleda, da skuša pol Jako zamejno vlado prepričati, naj se uda v kar je neizogibno. Upi na Washington Poljaki še vztrajajo, da morajo prejšnje poljske meje tudi po tej vojni ostati v veljavi. Glavni svoj up pa stavijo na Washing- Kadar koli je reakcija v Argentini, ki je najagresivnejša država v latinski Ameriki, za-vpila, da ji preti nevarnost "boljševizma", komunizma ali socializma, brž se je državni de-partment v VVashingtonu potrudil Urediti diplomatične in ekonomske toke tako, da je omaja-: ni režim v Buenos Airesu dobil potrebno oporo. Največjo napako pa je državni oddelek storil, ker se mu je tak omudilo priznati Ramirezov režim Vlade se je polastil na povsem nedemokratičen način, a v VVashingtonu so mislili, da je to dobro, češ, Ramirez jc prejšnjo vlado strmoglavil zato. ker želi Argentino privesti v vojno zoper osišče. Namesto tega je Ramirez svojo deželo Zed. državam odtujil še bolj kot je bila pod prejšnjo viado. Kakor Brazilija, ki je z nami v zvezi, tako tudi Argentina, ki je v svoji vnanji politiki na stra-| ni osišča, in v notranji pa za fašizem, ne obeta demokraciji nič dobrega. V Braziliji jc zatrta, v Argentini, kjer je je bilo veliko več. pa gine z novimi dekreti stopnjo za stopnjo, Argentinski vlada joči sloj o-pravičuje svojo politiko z doka- zovanjem, da noče sluiiti "mo-lohu severa" (¿Zed. državami, temveč svoji deželi. Naziva našo republiko za imperialistično deželo, ki hoče izkoriščati vso latinsko Ameriko v korist Wall Strecta, a Argentina pa je razumna dovolj, da se lahko vzlic svoji šibkosti postavlja v bran. Med velikim delom Argentin-cev ta argument močno drži; ne pa med napredno delavsko maso. Ramirezov režim sistematično duši delavski in liberalni tisk. onemogoča sklicavanje delavskih konvencij in razpušča delavska politična društva. Zadušil je tudi časopise španskih lojalistov v Argentini in tudi našemu slovenskemu tisku v Argentini slaba prede vsled strogih naredb, ki mu prepovedujejo pisati "sovražno proti tujim vladam", kajti Argentina je nevtralna. Zed. države skušajo Ramireza potisniti na kolena z odrekanjem ekonomske podpore, a dosedaj še brez uspeha. Tik po seji kluba št. 1 JSZ bo govoril v Slov. del. centru, 2301 j cij v stiski za potrebno opremo. So. Lawndale A ve., v četrtek 23, J Namen vlade je, de se je sedaj dec zvečer, znani češki delavski voditelj in tajnik češkoslovaškega narodnega koncila Joseph Martinek z ozirom na konferenco v Teheranu v Perziji in značaju pogodbe med čehoelovaško in sovjetsko vlado. Vstop vsem prost. nc izdeluje zato, da bo po vojni več dela. Medtem pa so železnice prišle v tolikšne stiske, da jim preti prometni polom, če ne kracijo". A vsled zadnje krize, avtnega in aeroplanskega transporta, pa so bili že zelo potisnjeni vstran. Ko pa je nastalo oboroževanje in vojna, pa je padlo nanje toliko dela, in vsled naporov bili mnogi izmed njih v tolikih nesrečah, da so se njihove unije zavzele kaj storiti njim v prid./ . - —. v».-,' « (Nadaljevanje na 3. strani.) ===== Samo 60,000 žensk v ameriški armadi V ameriško armado (Women's Army Corps^ je bilo izmed pri-javljenk sprejetih samo 60.000 žensk, je dejal vojni tajnik Stimson. Pričakoval je, da jih bo do konca leta sprejetih 150.-000. Kanadske izgube v Sredozemlju Izgube kanadskih čet v Sredozemlju znašajo 3,533 mož. Izmed teh jc bilo 713 ubitih, 2,-625 ranjenih in 195 pogrešanih. Ogromna industrialna armada V uradu za zaposlevanje (War Manpower Commission) cenijo, da bo do julija 1944 uposlenih v tej deželi že 66,300,000 oseb, izmed teh okrog 11 milijonov v vojni industriji. a se voine aktivno udeleži Brazilija je v vojni z osisčcm, a v nji nam pomaga le z materi-jalom v zameno za potrebščine, ki jih prejema ii Zed. driav na podlagi naše lend-lease postave, j V bodoče pa bo Brazilija zaveznikom pomagala tudi na bojiščih, največ s tehniškim osob-jem v letalstvu in pa z inženirskimi oddelki v džunglih. - Domača fronta tirja več življenj kakor bojišča Od 7. dec. 1941, od kar smo v vojni, jc bilo ubitih v industriji in v drugih nesrečah v tej deželi sedemkrat več ljudi, kot pa jc izgubilo življenje naših vojakov na frontah širom sveta. , ftc večja razlika jc v številu telesnih poškodb. Teh številk kapitalistično časopisje nič ne poudarja, pač pa le naglalanja, kako visoke plače imajo delavci, in pa da s svojim nepremišljenim zapravljanjem grade pot v inflacijo. Kadar nam vojni in mornari-čni tajnik podasta številke, iz katerih je razvidno, da so vojne izgube tu večje kakor drugje, kar se isgub ameriških življenj tiče, in ko nam razni industrial- ni biroji ter delavski depart-ment, in urad AFL in CIO poročajo o odnašanju pri delu ponesrečenih delavcev, tedaj lahko saj Iz teh podatkov vemo, da jc milijone delavcev zaposlenih v takih obratih, kjer so razmeroma v slični nevarnosti kot če bi bili v armadi. Oziroma v večji, ker velika večina naše armado ni še v akciji. Ko bo vojne koncc, bo za vo* jake tudi konec nevarnosti. Za delavce je ne bo nikoli popolnoma konec, a lahko pa se bi celo pod sedanjo uredbo dobičkarstva industrialnc nezgode zniža* lo saj na polovico manj kot se jih sedaj dogaja. Samo vsled poškodb so delav« ci izgubili od 7. dec. 1141 naprej 750 milijonov šihtov. ali toliko, da bi v istemfasu lahko zgradili 3.1,000 bombnikov ali 108 veli-kih bojnih ladij, kot ugotavlja člankar . v , dnevniku.. Chicago Sun. * Milijone delavcev si je že, ali pa si v tej vojni vsled prenapornega dela, ali vsled dela v nezdravih poslih, nakopava bolezni. ki lih bodo predčasne ugonobile. Kajti smrtne ponesrečbe niso edina kosa. ki maha po In-dustrialnem proletariatu. Sedaj jc vsled vojne težko kaj prida propagirati za varnost delavcev, ker dobe vedno Odgovor, da če morajo vojaki tvegati vse, vsako minuto v dnevu, kadar so na bojišču, čemu se bi ml cmerili, ki delamo le določene ure pod boljšim varstvom in za večjo plačo kakor jo oni prejemajo? A ko se vojaki vrnejo, ne bodo prišli v industriji v nič kaj prida razmere prav zato, kar velja pravilo, če čemu naj M bilo delavcev bolj škoda, kakdr vojakov?.. Požrtvovalnost sa dobro «tvar jc na mestu. Ampak od delavcev zahtevajo požrtvovalnosti ljudje, ki bogate od vojne nc da bi delali ali kaj žrtvovali. In- i dustrijo posedujejo, rudnike in j druga bogastva, pa se Jim vale j milijoni kakor za stavo. Pod sistemom privatnega lastništva ne more biti drugače. Eni delajo. dajejo zdravje In življenje, a drugi žanjejo profite od njihovih naporov. Največja zmota unij je zanemarjenje svojega tiska in politične akcije V Chicagu se unija avtnih delavcev, zaeno z mnogimi drugimi unijami CIO prizadeva s kampanjo proti čikaški Tribuni, ker unijsko delavstvo U°A Wu' m°rC' posc'>no no p P0 ¡e vze'° Ako ne bi v Chicagu izhajal dnevnik Sun, ki ga istotako izdoja multimilijonar kakor Tribuno, bi delavstvo prav malo vedelo o prizadevanjih unije avtnih delavcev proti McCormickovemu dnevniku. Tako pa je s pomočjo Suna le prišlo v javnost, da je zborovalo stotine zastopnikov unij CIO r tem mestu in sklepalo o bojkotni in možni tožbeni akciji proti časopisu, ki je eden izmed najbogatejših in najbolj razširjenih v tej deželi. Chicago je unijsko mesto. Skoro vse delavstvo je organizirano. A nima niti enega lista, vzlic raznim unijskim tednikom in mesečnikom, ki bi kai •i It ii ' * pomenil. Vzrok, t$$fljni vzrok je, da delavski list, ki nima programo, jc ko prazna vreča. Priobčuje uradna na*nqnila, hvali odbornike, kritizira to ali ono, a ker unije zanemarjajo politično akcijo, in ker nimajo rjijkfpkršnega pravega ekonomskega programa, je narovno, da so njihova unijska glasila ve.-lika duševna praznina. Čemu je milijon organiziranih delavcev v čika-škem okraju brez svojeja dnevnika? Zato, ker nimajo delay$ke stranke. Ker je privezano v političnih aktivnostih na repe mašin kapitalističnih strank. Ko vojoa mine, bodo te mašine in vse časopisje, ki ga kontrolirajo bogataši, proti njim ie bolj kot redaj. Ali ne bi bilo pametno, če se hi CIO, ki trdi, da bo delovala v orihodnjem letu politično povsem samostojno, odločila še za korak dalje — za delavsko politično stranko s socialističnim programom in za delavski tisk? Saj to je vendar glavno sredstvo, ki mu lahkp najuspešnejše služi? Nekega dne se bo delavstvo pnoralo odločiji za tak korak. Čemu odlašati? PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja J«|MUTMika Delae.ka TiikofM Drašba, C h i ca t o, 111 GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zsd in jenih drtavan sa celo leto fS.Ou; sa pol leta 91.71; m «etrt lew 91.00. Inosemstvo: u celo leto 93.50; ta pol leU 92.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem urada najpozneje do pondeljka popoldne m prioWitev v številki tekočega tedna PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workman's Publishing Co, Inc. Established 190«. Kdttor....... Kiisiness Manager .......Frank Zait« .Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: jnited States: One Tear 94.00; Six Months 91.76; Three Month* $100 Foreign Countries. One Year 93.50; Six Months $2.00 PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 J0SK0 OVEN: Sociali§ti v Readingu ms odlomili za velik», nujno potrebno akeijo METALCI OGNJA so v sedanji vojni opremljeni a pripomočki, o kakršnih metalci ognjenih jesikov v starih časih niti sanjali niso. Gornje je slika nekje s Pacifika, kjer na jušnih otokih Američani isganjajo japonske posadke t ud) s tem areditvom. Na konvenciji socialistične stranke leta 1932 v Milwaukeeju laurei ne tirati organiziranega je James H. Maurer apeliral na obe nasprotujoči si frakciji, da socialističnega naj nikar ne tirati organiziranega socialističnega gibanja v pogubo. , j f Se posebno je skušal vplivati na tedanjega milwauskega župana D. W. Hoana, ki so si ga "militanti" določili za kandidata proti Morisu Hillquitu za predsednika soc. stranke. Hoan je bil takrat na višku svoje politične moči. V svojih aktivnostih je bil Hoan konservativnejši kot kdorkoli izmed newyoršfcih starogar distov, vzlic temu so si ga Thomasovi in Seniorjevi ljudje izbrali zato, da dosežejo svoj glkvni namen: poraženje Hillquita. Niso uspeli, a obe strani pa sta uspeli razbiti gibanje, dasi jih je pred to nevarnostjo svaril socialistični bojevnik James H. Maurer. Zaeno s stranko, ki jo je pomagal tako vneto graditi, je postal nvalid tudi on. Štiri leta pozneje se je prizadeval z enakim svarilom obvarovati socialistično stranko pred popolnim razpadom Darlington Hoopes, istotako iz Readinga. On je iz Maurerjeve šole. Bil je poslanec v pennsylvanski legislature izvoljen v njo na socialistični listi. Njegovi apeli na konvenciji soc. stranke v Clevelandu so bili zaman. Dve veliki državni soc. organizaciji sta se ločile, in vse federacije. Le JSZ je vztrajala v nji do zadnjega, ker ji je bilo vse na tem, da pomaga premostiti podrtije, ki so jih povzročili razkoli. A končno tudi nji ni preostajalo drugega kot nadaljevati zase, če se je hotela ohraniti in ob enem svojo mednarodno socialistično stališče. Socialistična stranka v Penni je od L 1936 nadaljevala sama zase. V Readingu, kjer je njena glavna trdnjava, je naletela takoj \k> razkolu na tolikšna nasprotovanja pod firmo nji v kljubovanje ustanovljene "militantne" postojanke, da se je morala boriti na sodiščih za pravico do svojega imena in za svojo imovino. To je trajalo več let. Veliko hudega iz teh^bojev je sedaj meil nami pozabljeno, pravi Reading Labor Advocate, a ne še dovolj, da bi prišla zaupnost med nas. \ Iz teh skušenj socialisti v Penni zahtevajo, da se ne sme več pojaviti kaka mašina fanatičnih sektašev, ki jijn bi določala ta mesec tako, drugi pa spet drugačno članariho, in jim sedaj dala, potem pa odvzela avtonomijo. Socialistična stranka v tej deželi bi bila lahko mogočna politična sila, ako se bi njeni člani brigali bolj za graditev svojega gibanja kot pa za boje med seboj. Ko sta se obe skupini ubile druga drugo, se je umaknila posebno vsa struja mladih na vse vetrove; v stranko je prišla v ekonomski krizi in odšla čim je "zmagala". Le malo jih je ostalo. Tistim gre priznanje, da so strankino celico ohranili, ne da bi imeli kaj upanja na zgraditev prenovljene organizacije, če se ne vrnejo trdni, prepričani socialisti. Social-demokratska federacija v New Yorku, v katero jih je mnogo prestopilo, je fiasko. Razočarala je med drugim Jamesa Oneala, o katerem ne more nihče zanikati, d» je bil eden najboljših socialističnih urednikov. V tej deželi je še vedno sto tisoče vzgojenih socialistov. Ekonomski razvoj je tak, da jih bo milijone. Treba pa je organizacije. Veliko jo je nam ubila tudi vera v "new deal", o katerem sedaj celo New Leader vprašuje slovite ljudi, kaj da mislijo o njemu: da li je še živ, ali že med mrtvimi. Omenjeni New Leader je pred nekaj tedni zelo predrugačil svoj običajni ton z uredniškim člankom, v katerem ugotavlja, da delavstvo politično ne pride nikamor, če se ne odloči za svojo stranko. To je dragoceno priznanje od časopisa, ki je bil nekoč striktno socialističen, potem pa vsa ta leta agitiral zgolj za demokratsko stranko v New Yorku, in se navduševal za Rooseveltovo vnanjo politiko v glavnem s stališča borbe proti antisemitizmu. Sodrugi v Readingu smatrajo, da nimajo v social-demokratski federaciji kaj početi, iz socialistične stranke pa lahko pomagajo narediti, da postane to kar bi morala vseskozi biti. Naloga, ki so si jo vzeli, je težka, a je bila potrebna in loUla so je je prava skupina. Koristno bo, če zgledu Readinga in soc. stranke v Penni fcledi tudi socialistična stranka v Bridgeportu, Conn. Upi, ki jih mnogi unljski voditelji še vedno goje z vero, da je delavsko politično akcijo mogoče uveljaviti v mejah ene ali druge kapitalistične stranke, so dobili veliko opore z new dealom. A new deal je bil v resnici le sredstvo za obvarovanje sistema, ki živi od izkoriščanja delavstva. Ko je to nalogo dovršil, je postala demokratska stranka, skupno z republikansko, odkrito reakcionarna in agresivno protiljudska, seveda z demagogijo, zvesta si, da ker poseduje vsa propagandna sred^va, Ji bo maso lafiko vleči za no« Tragedija je, da so Zed države edina velika Industrialna de-zena nil svetu brez delavskega političnega gibanja, poleg fašističnih. Kako vse drugače bi bilo, če bi imeli v kongresu delavsko stranko, namesto le od unij visoko plačane lobiste, ki se opletajo Nekaj o tem in onem Chicago, 111. — Kaj so sklenili na konferenci v Teheranu v Perziji? Do sedaj ni bilo v javnosti pojasnjenega v podrobnostih še nič drugega kot koliko svečk je gorelo na torti ob priliki, ko so obhajali Churchillov rojstni dan. In pa koliko zdravic so si napili. Stalin jih je imel 34 In pa koliko steklenic finega likerja so pouziti. * Vojna cenzura se zaveda svojega posla. Ona dobro ve, kaj sme poročati s takih konferenc navadnim Zemljanom. Mali narodi pa iz vsega tega ugibajo, kaj neki so sklenili o njihovi usodi? * Churchill je na povratku težko zbolel. Vsa Anglija mu želi okrevanja in ostali zavezniški svet. Le naciji bi se veselili, če se bi mu pripetilo kaj hudega: A to ni vojna enega človeka proti njim. Zatorej bi jim nesreča enega ali drugega zavezniškega državnika kvečjemu le začasno koristila. ★ O konferenci v Teheranu so med drugim tudi precej omenjali Stalinovo novo uniformo Ko gledam njegovo sliko, ko sedi ob Rooseveltovi strani, se ne morem vzdržati smeha. Dasi nisem modni krojač — sploh krojač ne, pač pa le pek po poklicu, se mi zde njegove hlače preširoke. a na vseh slikah pa ima zelo resen obraz. To dokazuje, da v njegovi glavi ni samo slama. Najbolj se meni glede njegove unifirme, ki jo je nosil v Te-Ifbranu, dopadeta njegova predolga rokava na suknji. Pa si predstavljam, da so taki rokavi /nak nove svetovno diplomaci-j je. V njih imas karte s skritimi "trumfi" in ko pride čas, pa se prikažejo izpod rokavov na konferenčno mizo. ★ Ves. tudivRusijl je danes dana mužjjKTprilika postati vodi-*el*-*?tfojega naroda. Sicer pa tam mužikov v starem pomenu l escfae ni ve& Nekdanji mužiki so sedaj enakopravni, vladajoči sloj — eno in isto z industrialni- mi,delavci, ki tvorijo USSR. ' ^ * V tej deželi lahko rečemo, da je dosegel to priložnost posebno Abraham Lincoln, dasi so že v* njegovem času imeli posedujoči sloji vodilno besedo. On Je pri šel iz navadnih ljudskih vrst po svojih naporih z delom in znanjem na najvišje mesto, ki ga USA komu more dati. ★ Kdaj postanejo narodi po svetu svobodni? Na to je samo en odgovor: Takrat, ko bodo začela ljudstva povsod na tej obli rabiti svoj razum. ■ 1---- Na vzhodni fronti je Hitlerjeva armada v. minulih tednih znova okupirala nekaj nenaseljenih naselbin, ki jih je v poletju izgubila. A kje pa je ostalih 23.784? • * Nemška pretnja z novo iznajdbo, ki bo presunila svet, dela zavezniškim poveljnikom precej skrbi, posebno angleškim. Kajti nemška grožnja je v prvi vrsti naslovljena Angliji. Nekaj časa so si vzeli Angleži to pretrjjo iz Berlina za običajno nacijsko propagando — za živčno vojno"? A Gordon Lennox pa poročp v čikaških Daily News z dne 8. dec., da stvar ni ¿ako prazna pretnja. Nemci so si baje iznašli top, ki bo metal mo-rilne, rušilne rakete dve sto milj daleč. Torej veliko dalj, kot je metala svoje kroglje na Pariz nemška "Big Bertha" v prejšnji vojni. Da je tak8 izpopolnitev raket mogoča, tega izmed voj-ilh veščakov nihče ne dvomi. In Nemci prete. da bodo z njimi ihgleški otok v dveh tednih uničili. Najboljše za zaveznike, in posebno za Anglijo je, da okupirajo franco&ko obrežje predno bi mogli Nemci instalirati dovolj strojev za metanje raket v take daljave. Kajti če se jim res ixwreči uveljaviti tako iznajdbo, ne bo imela milijonska ar-nada v Angliji nobenega pomena več, ne letala. To povzemam iz članka omenjenega poročevalca, ki ga je poslal iz Londona čikaškim Daily News. Lastnik tega dnevnika je Frank Knox, tajnik ameriške bojne mornarice, torej ne kak 'kupljeni reakcionarni boljševik". ★ Pravijo, da je Draža Mihajlo-vl{ napovedal vojno novi jugoslovanski vladi, ki ji načeljujeta Ribar in Tito! Draža pravi, da njuna vlada ne reprezentira naroda. To je iz trte izvil. Res ne zastopajo ljudstva kralj Peter in njegov režim, kateremu je Draža vojni minister. Vzlic temu kralj in njegov Draža trdita, da le ona dva imata patent in pravico vladati bodočo Jugoslavijo. ★ Vse priznanje našemu narodu, kfr je strgal Draži in Petru masko režimske "demokracije" proč in napovedal boj staremu redu. ★ Sicer pa še ni vzroka za ra-dovanje, ker ima Draža Mihaj-lovič vzlic svojim reakcionarnim namenom še vedno nekaj zaslombe tudi med nekaterimi naprednimi Slovenci v Ameriki in pa med vsem nazadnjaštvom. Njihov glavni namen je obvarovati žalostno proilost. Luči bodočnosti se boje. # * Ti elementi in njihni sopotniki sovražijo najbolj vlado USSR in jo označujejo eni za delavsko diktaturo, drugi pa z boljševi-ško ali pa še s slabšo, kot je fašistična. Takozvana Petrova za-mejna vlada, sedaj v Kairu, je z Mihajlovičem vred enakega mnenja. Boji se svojega ljudstva bolj kakor Hitlerja. ★ Božični prazniki so tu. In na dne 25. dec. bo spet kadila in mamil iz kadilnic in pa pridig z voščili, "mir ljudem na zemlji .. ★ Miru si žele vsi narodi. Slovenski prav tako kot vsi drugi, ki so v tej vojni največ trpeli. Le glede poti v mir so si "intelektualci" v nesoglasjih. Toda ne toliko v starem kraju, kakor tukaj. Jaz se ne prištevam mednje. ker imam le šest let navadne ljudske šole. ★ Tudi med nami ljubim mir, a si ga še ne želim, dokler se naša slovenska propaganda v Ameriki napram Jugoslaviji ne skri-stalizira. Danes se gre za načela. Kdo je bolj v pravem, to bodo sodili drugi. Dokler ljubim demokracijo in sovražim hinavstvo, toliko časa bom še kritiziral. Svoje puške ne vržem stran, dokler ne pridemo do dna propagandi za neslogo med ameri-| *kimi Slovenci. Ob enem sem u-■ verjen, da pride čas, ko bo razočaran radi teh bojev, ko jih spo zna, marsikak katoličan in bržkone tudi kak iskren socialist. ★ Slovenski duhovniki in svo-bodomisleci, imejte vedno pred očmi izrek Abrahama Lincolna: "vse ljudi je mogoče nekaj časa voditi za nos, ne pa vseh ljudi skozi vse čase." V ta rek se bi naj poglobili predvsem tisti, ki si prizadevajo svoje zmotno mišljenje utLsniti v možgane vseh naših ljudi. John Chamazar. okrog kongresnikov z nagovarjanjem, da naj glasujejo za to ali ono "dobro stvar". Zed. države potrebujejo prenovitve v političnem življenju. r)ati ga Jim more le močno, resno delavsko politično gibanje. V tistih unijah, v katerih se kaj brigajo za ljudsko politično akcijo, to bolj in bolj razumejo. Nekega dne se bodo odločili, da je čas nehati s taktiko podpiranja "prijateljev" in se odločili ta svojo stranko, za svoj program in za nov red. Pod kapitalizmom ne roo* remo pričakovati drugega kot izkoriščanje množic, vojne, negotovost in jlad ter brezposelnost v morju izobilja. SHOD V OBRAMBO MINNEAPOLSKIH OBSOJENCEV V nedeljo 26. decembra se bo vršil V Chicagu shod v obrambo osemnajstih članov in pristašev socialistične delavske stranke (trockistov), ki so bili obsojeni na dolge zaporne kazni vsled svojih takozvanih veleizdajni-ških zarot proti ameriški vladi. Vsa zadeva izvira iz notranjih unijskih bojev v Minneapolisu in je že nekaj let stara. Shod se prične ob 2:30 v veliki dvorani hotela Midland na 172 W. Adams St. Vstopnina 25c. Govorniki bodo Albert Goldman, eden izmed vodite-v omenjene stranke, May-uaN^C. Krueger, predsednik socialistične stranke, Spencer K. Binyoit* od social-demokratske federacije in več drugih. Kaj je na tej aferi in čemu so bili obsojeni, boste imeli priložnost izvedeti na tem shodu. RAZGOVORI °roletorec vreden podpore Anton Jankovich je poslal listu božično darilo v nesku $6 -25. Od tega sU prispevala on in njegova soproga Cilka $2 v tiskovni sklad, z željo, da bi dobila veliko posnemovalcev. Naročajte knjige li Froletarteve knjigarn«. Nad mesec dni je že minulo od kar je vrgel maršal von Mannstein več kot četrt milijona mož s tisoči topov in tankov, da ponovno , zavzame Kijev iz ruskih Pok. Teren, zaledje ter množina tankov, so bile prednosti na nemški strani. Vatutinova armada, katera je prodrla preko Kijeva do Žitomira, je v večini sestajala iz konjenice ter lahkega topništva. Naravno je tudi, da njegove komunikacije niso bile ravno najboljše. Jesenski nalivi, razcMa pota, slabi v naglici zgrajeni mostovi, ter dina« mitirane železnice — vse to je oviralo prevoz težkega topništva ter oklopnega orožja. Nemcem se je z velikimi žrtvami posrečilo ponovno zavzeti Žitomir ter Korosten in potisnili Ruse nazaj kakšnih trideset milj — kar je pa za nepremagljivo nemško armado za več kot trideset dni ofenzive zelo slab rekord, če je bil Mannsteinov namen zavzeti Kijev ter obnoviti bojno črto ob Dnijepru, se je zelo Ura-čunal. Vatutinova armada je brez pomoči drugih ruskih armad ustavila to ofenzivo, medtem ko ostale ruske armade prodirajo bližje in bližje poljski ih rumunski meji. Posebnosti Na Balkanu se pričakuje velikih dogodkov. Priznanje Anglije. da ima v partizanskem ozemlju Jugoslavije že od pomladi vojaško misijo, in oficijelno naznanilo sovjetske vlade za odhod ruske vojaške misije v Jugoslavijo; ob enem s svarilom tajnika Cordelia Hulla Bolgariji. Rumuniji in Ogrski — vse to napoveduje akcijo v bližnji bodočnosti. Upam, da pride pomoč jugoslovanskim partizanom, kateri po oficijelnem priznanju drže in tepejo tolikšno število nemških divizij v Jugoslaviji kot skupne zavezniške armade — peta in osma — v Italiji, kmalu, da ne bo prepozno. Ubežna jugoslovanska vlada v Kairu s Petrom vred se ne počuti prav nič dobro. Pravijo, da se Peter drži v hiši, katera je zelo zastražena. Grški Jurij je bolj pameten. Izjavil je. da bo počakal v tujini, dokler grški narod sam odloči — ali ga hoče — ali ne ... V Bolgariji vre. Ce bi Nemci ne bili tako ugnezdeni v nji, bi bila Bolgarska že dolgo izven osišča. Kaj bo napravila Ru-munska, ni tako važno. Ta nesrečna dežela, katero so njeni pustolovski voditelji zavlekli v .vojno, in s tem pognali v smrt več kot pol milijona mož ru-munske armade na ruski zemlji, je s svojo staro politiko doigra-la. Medtem jo ogroža Madžarska na eni strani in Bolgarija na drugi. Cehi so podpisali dvajsetletno pogodbo s Sovjetsko unijo.- Da je bil to zelo važen dogoaek, je pokazal sprejem predsednika Beneša v Moskvi. Pogodba je izza z val a precej govorjenja. Jože Goebbels je postal skoro hripav od tuljenja — kaj bodo napravili ti peklenski boljševiki, če Evropa, ki ji Nemci civilizacijo tako hrabro branijo — ne iz-pregleda! Tega mnenja je tudi precej reakcionarjev v Ameriki, čeprav si to sedaj ne upajo naravnost povedati. Pri nas Mogoče, da primanjkuje raznih stvari, kajti vojne potrebe so velike, ali ene stvari ne bo primanjkovalo in to je — predsedniških kandidatov. Vsak dan čitamo, kako je kakšen nov u-gleden šin gotove politične stranke vrgel svoj klobuk v predsedniško areno. Ce ne bo to kmalu prenehalo, bo teh klobukov cele kupe. Republikanci se čutijo dovolj močne še posebno po zadnjih kongresnih volitvah, da že odprto govore s starim geslom, "Nazaj v normalnost". Koliko bo ta politični boj škodo-val vojnim naporom, je težko domnevati. Ali eno je gotovo. Se nikdar ni bila reakcija politično in duhovno tako organizirana kot bo ravno v bodočih volitvah Nobena stvar ji ne bo prenizkot-na za dosego namena, in ta je vsega, kar je delavstvo doseglo za časa Rooseveltove administracije. V U namen bodo rabili vsa gesla, patriotizem, amerikanizem itd., vse, samo da se ubije "new dear». Upam, da bo delavstvo to razumelo. Da je tu že organizirana časnikarska kampanja reakcionarjev, je dokaz napad čikaške Tribune na unijske delavce v Stu-debakerjevi tovarni. Ta napad, kateri je bil pod vzet na najbolj zavedljiv način, z apeli na "lojalne" delavce ter na njihov patriotizem proti takozvanem komunizmu — d očim je bilo jasno, da je njih cilj razbitje uni-je, priča, k^j še vse pride. Seve, da jim je spodletelo, ali to ne pomeni, da bodo prenehali. Poskusijo pa kje drugje. Naš čikaški "krnel" McCor-mick se je zopet odrezal — to pot v Detroitu. V svojem govoru dne 15. dec. je med drugim omenil, kako je on I sodelova-njerp ameriškega generalnega štaba preprečil na washington-ski razorožit ven i kpnferenci načrt (kateri je bil seveda tajen) angleških imperialistov, ki so imeli v Kanadi pripravljenih tristotisoč mož močno armado — za osvojitev Detroita. Ob e-nem je tudi omenil veliko komunistično revolucijo, katere namen je bil osvojiti to deželo in ki jo je srečno preprečil general Wood. H vala bogu ža našega "krnela". Nekaj misli pred Novim letom Leto 1944 bo odločilno. Na stotisoče življenj bo izgubljenih zato, ker ni drugega izhoda. Ni-kdo ne bo mogel izbrisati solza milijonov malih otrok ter muke mater, katere trpe zato, ker se je par ponorelih fanatikov odločilo pomandrati svet. Krivda tistih, kateri že leže v grobu, ni nič manjša od onih, kateri so še živi. Vsi evropski državniki od leta 19J0 stoje pred sodnim sto-stom: tisti, ki so dopustili, in tisti, kateri so storili... Edina vera, katera je še ostala malim ljudem je, da iz tega klanja nastane nova doba, ko bo človek res živel v miru, ko se bodo otroci lahko igrali na polju in na vasi in ko matere ne bodo trepetale j od groze, kakšen konec bo novorojenega sina. Mi, sodrugi in sodružice, imamo nalogo v novem letu. Ne samo, da pomagrmo svojim v Jugoslaviji, ampak nasa naloga je tudi tukaj, kjer je naša nova domovina. Prihodnje leto so volitve. Reakcija se pripravlja kot še nikdar prej. Nasa dolžnost kot delavcev in socialistov je, da smo pripravljeni. Vsem sodrugom, prijateljem in čltateljem Proletarca ter tistim, ki so velikodušno darovali in pomagali odboru za ruski re-lif želim srečno Novo leto 1944. Zavezniške izgube v Italiji Iz poročila, objavljeno 8. decembra, je razvidno, da znašajo angleške izgube v Italiji od 3. sept. do konca novembra 3,-212 ubitih, 9,709 ranjenih in 3,153 pogrešanih. Ameriške izgube pete armade pa 1,811 ubitih, 7,091 ranjenih in 2,670 pogrešanih Tole mi ne gre v glavo? Cemu ameriški in angleški glasniki demokracije še vedno vztrajajo v podpiranju kralja in njegovega maršala Badoglija, to mi nikakor ne gre v glavo. Mar »«a sedaj mani ftf^iična kot pa prejšnjih dvajset let? Ako bomo odpravljali fašizem, ga bomo koncem konca dobili tudi v tej deželi. POVESTNI DEL GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC PRI GOSPEJ MURNOVKI IVAN GRAHOR vedal po drevju, zdaj je postal resnejši. Najlepše kostanjeve veje ni več. Kadar zadene pogled njeno mesto, njeno okruše- Milan Kokanovlch, naš stari ¡ Ni slabo, znanec iz Detroita, je obnovil Tone. Le še pojdi okrog. naročnino in prispeval $7 v tiskovni sklad Dalje $10 za ruski vojni relif ter $5 za SANS. Obe (Nadaljevanje.) DOGODEK Z EKSPLOZIJO "Nocoj boste -spali pod nebom." • Cemu ne? — sta se razveseli* Vojna še traja Nihče ne ve, i la, rekla pa nista in tudi začu-; kam še pridemo, Nad mestom no ramo, se Mile začudi in ne ra-1 x\ sta bili izročeni na pri- stojna mesta. Hvala, Milane! Lotiis Barborich, Mihvauke, Wis., je poslal še 7 obnovnih naročnin, tudi koledar bi že rad Anton Gorenz, Springfield, 111., je poslal $2, enega kot novoletno darilo listu, drugega pa za "štraf", ker ni še nobenega novega naročnika dobil v sedanji kampanji. Obeta, da se bo po Novem letu "poboljšal". Jože Snoy, Bridgeport, O., je rila. "Eksplozija pojema in di noči je še čas za beg." Našla sta gospodinjo, ki je ia}^"^"* ¡J",'^, mirno sedela na svojem. 4 * r "Kje so odeje, Leon?" "Odej ni. Mi bomo spali prav lepo jn mehko doma v posteljah." "Glej ga' Se tukaj ne boš za-tisnil oči," so se vmešale sosede in potem jih je zagrnil nov trušč. "Hiše se rušijo." "Ogenj! Kadi se." umni, iz vsake igre napravita smeh in vrišč. Pobral bi perišče ||a ne smeš, in zmerom bolj drzni sta. Obkrožata ti ležišče, skačeta čez te in vpijeta: "Smrt, smrt, vstani že .." Pregnal bi jih s kamenjem, pa ne smeš; nekoč si zbil steklo iz velikih vrat. Veš, da boš plačal škodo, bežiš pred zasmehom in se še sam režiš z ljudmi, da ne | opazijo, kako si potipal denarni- co in si mislil: pet ur inštrukci-Krog in krog sc množe kopici je Qd nekod ^ priieteii Wieli- blaga in otrok, starši vrešče in cki brskajo v drobcih stekla in, >egajo. Kdor je zbvzel dober r^na^jo nesrečo po hiši, kakor prodala 8 knjig My Native prostor, čepi in nadzoruje okoli-1 da so oni prvi zvcdeli zanjo. L«™*. Donald J. Lotrich pa 5, Lija je spet zapustila svojce, j Miletu so v želodcu že od pr- jter prispeval nadaljnih $5, da ->be materi jo kličeta nazaj, Mi- j vega o^ vseh vetrov zna- se P°šlje list petim novim pro- lar tiskovnemu skladu, ter na na hiti za njo skozi vrvež, a vse $ajo mešajo se med dijake »Paktom To je že njegov drugi močila koledar, zaman. Zdaj so stopili Ž2 v pru-i ln jočejo. če udariš Franci in prispevek v ta namen S prvim * M ?ni del ulice, komaj jih oko še Karj kujeta z deklami zarote smo bili uspešni, ker so si ga •azloči: Leon, Lija in Mile. Vre- proti vsem mali Fric rad tožari skoraj vsi oni, ki so list preje-čajo se v stanovanje, njihov na- Vsak teden preplavijo hišo z za- ma,i- naročili še za naprej. brt je trden, da ni nevarnosti in stavifcami izzivajočih barv da se i Upam, da se zgodi isto v tem da predlagajo vrnitev. | jlm komaj umakneš Ali se bo. slučaju. Mile je legel pol ure nato, pr- ste čudili, če je človek končno se pojavljajo sovražni zrakoplovi in mečejo bombe. Na polju se je vnelo municijsko skladišče in porušilo del predmestja. ,Milc je bil na sprehodu, ko je zagf» mela eksplozija. Močan zračen sunek ga je potegnil vznak, da bi bil kmalu sedel na srede ceste. Sprehajalci so začeli bežati proti mestu, vsipali so se iz gozda kot hrošči in ob vsakem novem poku so se poganjali z novo brzino. Tekli so v curkih. Mile je kmalu zastal. Počasi se je zibal ob strani sorodnika, ki ga je bil slučajno obiskal. Sram ga jc bilo lastne nemirnosti, ' ker je hotel pred svakom pokazati hladno kri. Spraševal ga je o vojni in o življenju v jarkih, o Ukrajincih in o še manjših stvareh. V sebi je že dognal, da ni eksplozija velikih skladišč nič po sebnega in da se ne boji tudi, čc bi vse mesto porušila. Mesto je nenavadno vrelo, ko sta se vračala. Poslovil se je od svaka m hitel domov. • Prerival se je iz ene ulice v drugo, ljudje so ga suvali in vpili nad njim. Zdelo se mu je zelo zanimivo. Prebivalci mesta so zaprli vse ulice, podobni so bili vojnim beguncem, obloženi s hišno opremo in s culami oblek. V pisanem toku so vreli na polje. Klicali so se čez cesto, matere so hitele naprej z otroci, pod plašči so tiščale na prsih skrite dragocenosti in zlato. Lasje so se jim razpletali in jim padali na oči. Dva stara gospoda sta glasno govorila o zadnjem potresu in prerokovala mestu pogin. V ozadju je puhal pritisk groma. Zdelo je je, da zemlja z vsakim pokom odpre svoje žrelo. Buh ... Mile se je opetekel v vežo. S smehom na ustih se je preril med ljudi, stopal je čez skale raznega blaga in komaj dospel na stopnišče. Iz kuhinje je pridrvel gospod Murn in se pripravil, da vse pozaklene. Presenečen je obstal na pragu in jeknil: "Ješ ješ, gospod Mile, hitro odtod! Vzemite s seboj odejo in kar imate! Odejo vzemite, bo mraz." S polja je veter prinašal šumenje taborečih množic, vmes je odmeval grofn. Leon in Mile sta kmalu našla taborišče domačih beguncev, tam se je zbrala vsa hiša št. 1. Pred kopicami jc koračila Lija. Hodila je mimo gor in dol, kakor da se ni zgodilo nič, le njen obraz je žarel čas za telovadbo, za metanje!»"^"; ' in izdajal, kako uživa. Opazila ročk in za igre Bahanje pred ! " doktela težk^^L^f v^ E je prihajajoča dijaka in stopila j dekleti č.oveka mine. Vča£ 2 'ftt^ je Mile z velikim užitkom raz- - - ^ J imel. Ce ga prej dobimo, več se poslal mesečne prispevke za zume, kako se je mogla zlomiti? Zakaj prav pod njim? Pogledal se je in je imel občutek, da je dila sta se samo v sebi. - Glej, i močan' Tuka miscl Pride tudi *ltUii SC t*™1 jC2ik' tt? £££ I » »o P'<*alo, argumentira Loj-! klub "Naprej" št. H JSZ, Pro- "Cemu neki? sta spregovu- Nada J , Herta divji sta in ne_ zc. Radi verjamemo, pa so za- svetni matici od dr. št. 13 SNPJ ; preke, kot pri marsičem v seda- i in dve obnovni naročnini in na- njem času. Toda predno bodo ročilo za koledar zvišal še za tri rojaki čitali te vrstice, upam, da I iztise. John Vitez iz bližnjega bo koledar tudi že med njimi. Bartona je poslal dve novi in Na. konferenčnem zborovanju 1 dve obnovni naročnini. To je P. M., ki se je nedavno vršilo moje darilo Proletarcti za bo-tam, se je na pobudo Toneta! žič, za Novo leto pa spet nekaj Dcmshcrja, ki je povedal par pošljem, jih že imam spet par na prav dovtipnih na račun uprav- i "špagi", zaključuje svoje pismo, nika v svejem pristnem poljan-! Joseph Jovan, West Newton, skem narečju, podvzelo kolekto j Pa , ie obnovil naročnino ter do-tiskovni sklad. Prinesla za v tiskovni sklad. Prinesla Je $17. Pozneje je še en somišljenik dodal petačo, tako da je skupni znesek narastel na $22. Frances Vrechek, Chicago, je dal še $1 v tiskovni sklad. Anton Udovich, La Salle, III, je poslal dve obnovni naročnini in naročil 45 koledarjev. Frank Leskovšck, Port Washington in Frank Maroh, High-cliff, Wis., sta obnovila naročnino ter prispevala vsoj svoj do- Anton Majnik Jr., Somerset, Colo., je poslal dve novi naročnini ter naročil 8 koledarjev. Mimogrede povedano: Tone je sin našega dolgoletnega zastopnika Antona Majnika, ki je pre- vi, in s smehom na licih je za- sit bedastoč in udari? Murnova >pal. Smejal se je, ko so ga vsi dijaka sta skrajno dostojna in plašili, da ni varno spati pod vesta, kaj je prav. V stanovanju novi naročnini. Upamo, da si ga itreho in še posebno v pritličju, pa žaljivk ne preneseta. Tako je tudi on naroči. Uja je pomagala in to je bilo, prišlo do pravega obračuna in je j Cleveland. O.: Jahn Krebel je Vincenr Maljcvoc, Central mlnul Pled nekai Icti Me vcs°-City, Pa , ki je bil včasih že na- U» da tudi sin s,edi id*jam svo-ročnik Proletarca, je poslal dve °čeUf.katere Je propagiral mnogo, mnogo let. Le tako naprej, Tone! Koledar so zadnjih par ted- kakor da ga poziva, naj bo ju- moralo priti: Mile ni kriv. poslal tri obnovne naročnine. I ?, ^V n™** nak ki vzdrzi neustrašeno in -'Kdo je .windischer Hund. Jože Lever dve, Anton Janko-1 pcbc|j,lkj Seattle, VVash , 7 i«ti-hladno kri, kakor ona Posled-, windische Schweine. Pakasch in vich pa dve novi ter $4 kot bo- L 81,1 Btr*cr' Chicago, III , nja beseda iz kuhinje mu je br- gemeine Bande?" žično darilo listu. $2 sta prispe- l1*™V."?' Pa nela v ušesih in je bila njena. | Karl Wiliecki stoji sredi Mur- i vala John Gerlica in soproga $2 „V1 *crd,ne* ™omasW. ve kuhinie in bruh» v 1 i url i Po TV»r»« rsn.« Milka Kress ' C-eorge Smrekar, Ali- Oj ti. visoka Lija. DROBCI | nove kuhinje in bruha v ljudi take psovke. Mile je poslušal in j ne more več, stiska pesti, pre-Po tistem groznem potresnem maguje se in ne more več, plavečem, ko je zračni pritisk res ne. udari Prevrnil je Karla na podrl nekaj zidov, se je življe- divan, da so zaškrtali leseni te-ije hiše št. 1 vrnilo na stari tir ; čaji. in gospodinja je planila Pa Tone in Cilka. , tl jc obnovila naročnino ter pri- JV » JohnZdoW,*, spevala $2 v tiskovm sklad tw,!' fi T. P.i* ..nifi • , p. » * 4 . . . fclum, Wash., 6 John Pečnik, .slednje izroèll D. J. Lotnch,. , Fontan, Calif _ ,2; k|ub -, 222 B«g Tone 12 Cahfornije je jSz, Girard. 0. 50; Frank Pi-poslal dve obnovni naročnini. pitn, Hibbing, Minn , 10; It. 177 Pretekli so meseci Sole in snega. vmes. Tako je prišlo in ne «ovo- VLC! it^XT SNPJ Rcliance W'-vo ' 5; JosfPh ,pet je prišla pomlad, a Mile so rimo več. lion in vsi sošofci bi d^^ -JlKKnl ^ Knwl BurgetUtown, Pa.. 6;| no criAminïo IralriK nrtcnkniV> An ____iti UUUBI *c Z« DUZlcno aa- , Mirhuol PI^kHo. Pittshnroh Pa ne spominja kakih posebnih do- storili tako. 3odkov Malenkosti so že bile; lu in tam se*je kaj pripetilo v Vem, a tepsti se ne smete, njihov oče je vladni svetnik." domačem krogu. Prišla je Pep- pravi gospod Murn. Torej pri za z Dolenjskega in ostala pri zna tudi on. Ali so ženske ban ivoji teti tri dni Spala je v isti da. če demonstrirajo za sladkor iobi in nič se ni bala. Leon in Mile sta šla večkrat i njo v me- »to in drugo jutro, v nedeljo, sta bila zaspana. Pepca je bila zdaj *e domača, prišla je po zajtrku spet v sobo in vrgla oba iz postelje. Takšen hudiček, pravi CENTER hudiček je za svoje petnajsto leto. I in petrolej? (Konec prihodnjič.) Michael Pleshe, Pittsburgh. Pa , 30; Jacob Zaitz. Superior, Wyo.; 10; Max Polšak, Raundup, Mont 2; . Ciril Medved. St. Louis, Mo., 3; Anton Žgajnar, SLOVENSKI DELAVSKI rilo Proletarcu. Noče, da bi kdo mislil, da samo govori, pa nič ne da. Louis Kosmach, Berea, O., se tudi rad spomni lista Obnovil | Gilbert. Minn., 2. je naročnino ter prispeval dolar To je zadnjič, da se vidimo v v tiskovni sklad. tej koloni v tem letu. V njej Mike Kobal, Eveleth, Minn., sem skušal omeniti vse, ki so teje prispeval v tiskovni sklad $2. kom leU bili aktivni v našem Mary Marinšek. Gallup. N. gibanju na en ali drug način ter Méx., se je nedavno naročila na s tem podati nekako zrcalo naše-Proletarca, zdaj pa ga je naro- ga delovanja v tem letu. Vsem, čila še svoji sestri Jennie Kotz- ki ste bili kakorkoli aktivni naproti. rhicaso- — Pred Par tedni se man. ki živi v Petalumi, Calif. I našem gibanjupriznanje in Na vrtu je zrasla trava poti Jc1P?da,a . Ml* ^rosor To je kot darilo k njenem rojst- hvala. Upam. da boste enako dc- X , /ir* vslcd f ojega slabega zdravj, | nem dnevu. Mary se spominjam . lovali, ali pa še boljše, tudi v bo- ■p dočem letu. leti. Je napredna fa rada čita de- Kampanja za tisoč novih na-lavsko časopisje. Takrat se radi slabih delavskih razmer lista ni mogla naročiti. Upa, da se bo sestri list dopa- kostanji si lahko tudi legel in „a obisk k svoji hčeri Mrs. Mary iz svoje agitacijske tuie predi bral knjigo. Zvečer je navadno Hougen v mesto Berea. v Ken- >-» ™ P. . 1. ti* IfTBil* «t • "nlNMMMi konopi i. Primite u* čvrsto in mUhko potegnite u »tfM 2. K« ata «*t*vi t H- k»r»Ktn. vutefnitt ko napec najprej U «teñe nato pa » likal-nika J. Pri r»\l)««npi Icon^n1 ca na ¿iatilcu, naj bo to narakk* ter pazite. .1.4 w v»m ne tivoa Ija. 4. N« "¿evajta" k»-napca p«4 preprac* po katerih hodite, trn po •iruia hitro obraba 5. Pazite na umO* éi-Mati, dok 1er ne po-aianejo velike Kadar m konopfr okrabi. |i »»eijte a trtkrmi. ki j« nare* »en v ta nam««. Za¿nit« t« i« in dajt« alaktrMiiaMMi kanopcu kar «aJMM« m N'ojn a induatrija zahtev« vrtino »ti »m kra ht gnmiia, kar imemMMMM»MMMMMHMM»»MMMMMH*MMHHM Maršal Tito je s svojo osvobodilno fronto v Jugoslaviji dosegel koncem konca vendarle priznanje, da se zoper okupatorje resnično bori. Drugič, da so ga po dolgem času priznali tudi zavezniki, namreč Anglija, ker vlada Zed. držav ni reklo o njemu Še ničesar uradnega. Podal pa je izjavo priznanja Titu in osvobodilni fronti v angleškem parlamentu Anthony Eden. Kajpada, Sovjetska unija osvobodilni fronti pomaga od početka, dasi ne diplomatično, ampak po ovinikih. Kdaj povedo svoje stališče o Titovi akciji v ameriškem državnem departmentu, ni še znano. Vendar pa je kralj Peter s svojo kliko z Noetove barke v Kairu zelo v skrbeh. Če že ne radi drugega, od kje bo prihajal denar, kadar se bosta ameriška in angleška vlada odločili zavreči priznanje njegovi "demokratični" vladi. Pater Ambrožič, ki je postal v Zed. državah samopostavljeni maršal v vojni proti partizanom, se v Lemontu ali kjer že ima sedaj svoj dom, ne počuti prav dobro. Niti ne tisti, ki so verjeli njegovim pismom, zaupno dobljenih iz starega kraja, o komunističnih morilcih. Vsa pisma, kakor je bilo v tem listu vedno poudarjano, so prihajali s pomočjo vatikanskih virov. Proletarcu niso bila nikoli na razpolago iz umljivega razloga, da se tu ne pustimo* potegniti klerikalizmu v pomoč, čeprav smo imeli s komunisti več bojev kot katerikoli drugi slovenski list bodisi tu ali v starem kraju. Proletarec je pobijal propagando patra Ambrožiča proti partizanom še takrat, ko je ie Draža Mihajlovič slovil za bori-telja proti sovražniku, a partizani pa so le ropali, morili in spravljali po trditvah iz objavljenih pisem nič koliko ljudi po nedolžnem v smrt. Lidice na Češkem so bile znak junaštva po-morjenih vaščanov, a v Sloveniji pa zločin partizanskih pustolovščin. Vzelo je prilično mesecev, predno je Tito zmagal tudi na tukajšnji slovenski fronti. Namreč če je. Kajti njegovi nasprotniki so še vsi na svojih mestih. Srednja pot je čestokrat naj-previdnejša in tudi najmanj ris-kirana pot. A v borbi, ki se vrši v Jugoslaviji, je ni. V Sloveniji sta bili in sta še samo dve izbiri. Ravno tako tukaj. Tako se je dogodilo, tako je, in nobeno izbe-gavanje bi stvari — eni kot drugi, nič ne koristilo. Kar se tiče Slovenije, sta na eni strani Franc Snoj in tu njegov glavni zaupnik Rev. Ambrožič. Dalje tam Miha Krek in tu James De-bevec. Nihče izmed teh noče Jugoslavije kakor je bila, še veliko manj pa tako Jugoslavijo, za kakršno se bori osvobodilna fronta. Zato je nastal ves ta špetir. Louis Adamič je s svojo knjigo M^ Native Land uspel vzlic mnogim zelo neprijaznim kritikom. Uspel je tudi Tito, osvobodilna fronta in pa Stalin v Teherana. Tito, seveda, ima še zmerom težko nalogo. On se bori in pričakuje, zav ezniške pomoči — invazije, ki je ni. Mihajlovič jo čaka in počiva. Srbi so se v prejšnji vojni postavili bolj kot katerikoli'drug mal nferod V Jugoslaviji pa so se pokvarili, prvič, ker so pustili mali kliki vso oblast, in drugič, ker niso razumeli poslanstva, ki ga jim je izročil — morda zelo s ponesrečeno potezo — Nikola Pašič. S svojim sovraštvom do Rusije, ki se je nadaljevalo še celo s pobegom vlade v London in se poostrilo sedaj v Kairu, je srbski narod izgubil ogromno na svojem ugledu. Vzelo bo dolgo? predno bo v stanju popraviti škodo, ki «i jih je prizadejal s toleriranjem politike čaršije. Drew Pearson je minulo nedeljo po radiu "prerokoval ', da se jugoslovanski Peter in grški Jurij več ne vrneta na njuna prestola. Peter pravzaprav še nikoli ni bil na njemu, a ima na-do, da sede nanj čim preneha vojno vreme. To, da grškega kralja Grki nočejo, so Churchillu pojasnili čim ga jim je s svojo izjavo zadnje poletje na sestanku z Rooseveltom v Kanadi ponujal nazaj. Vzlic strašni lakoti in terorju imajo Grki še toliko odpornosti, da so tudi zoper angleško, ne samo proti nemški imperialistični politiki, ki sedaj tako kruto davi njihovo deželo. Usiljevanje Petra Jugoslaviji je zmotna politika. Čudno je. čemu jo podpirajo, oziroma so jo do nedavno odkrito podpirale Zed. države. Če smo za demokracijo, tedaj zavrzimo monar-hizem in nehajmo slediti angleški vnanji politiki v tem pogledu. Demokracija ne potrebuje kraljev za simbol demokracije. Tito se bo s Petrom mogoče sporazumel. Saj poročajo tako. da ju angleški diplomati skušajo zbližati. Jugoslavija naj osta ne monarhija, Peter naj potem prejema saj milijon namesto pol milijona dolarjev na leto, kot jih sedaj celo v zamejstvu, in v koncesijo pa naj imajo okrog 49 odstotkov besede v vladi partizani Torej po starem. Kompromis, v katerem bi osvobodilni fronta koncem konca vse izgubila . Najbrž je to račun brez krčmarja. Seljak.v Srbiji je morda vsled pravljic o Karadžordžih res za DVE CIVILIZACIJI tako so razlike obstajale tudi med takozvano zapadno in ilto-Detroit, Mich. — V prejšnjem j ¿no civilizacijo. In še bolj pa dopisu sem pod tem naslovom med delavskimi pokreti dažel, pisal največ o takozvani zapadni ki so se delile med zapadno in civilizaciji, kako je nastala in vzhodno kulturo, komu v korist je uposlena. Vendar pa je vzlic vsemu So- V tem dopisu bom po svoje vjetska unija dokazala, da je ta skušal izraziti misli, kakšna naj kozvano vzhodno civilizacijo bo bodoča civilizacija, če hoče- prikrojila po svoje in jo prilago-mo upati v mir in v človečan- dila za sprejem zapadu. stvo. Ko bo vojne konec, bi nam po- Zapisal sem, da kar ae tiče nujanje v sprejem stare zapa posedujočih slojev — bodisi ve- dne civilizacije ne pomenilo leposestva, kapitalizma in cer- drugega kot da naj vse ostane kve, so v bojih zoper ljudstvo pri starem. S starimi posledica-edinstveni. Med sabo se sicer mi, seveda krešejo zaradi svojih križajočih se inter^ov, a proti delavcem in kmetom so eno. Delavstvo pa ima to lastnost, da je le redkokdaj enotno in še to kvečjemu v kaki posamezni deželi. Namreč če je sploh katera taka, kjer je solidarnost delovnega ljudstva res v veljavi. Vsepreveč so se vodstva ljud-akih strank zadovoljevala z re- Prevzam nasprotnega programa — vzhodne civilizacije, za-popadene v bistvu razvoja sovjetske unije, pa pomeni obračunan je s kapitalizmom zapada, torej tudi z ameriškim. To je mogoče le, če smo za socializem Hitler je hotel kapitalizem rešiti in je v ta namen prejemal sijajne fonde. Pa ga vzlic svoji sili ni rešil, temveč je še sebe AMERIŠKI MARINI so v napadu na Tarawo ve iko d slika s ameriške ofensive na omenjeni otok. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV*IC) JE TREBA ZA NOVO DRUSTO k » • V NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnin« u Zdrnšana dršava (ima Cklcagal in Kanada SS.00 na lata; $3.00 sa pni lata; Si.SO sa ¿«trt I«U| saTCktcnfo In C»««ra $7.50 sa celo lata; $3.75 aa|pal lata; m Inesamstva $9 00. Naslov za list in tajništvo je: So. Lawndale Avenue Chicago 23a Illinois povratek Petra na prestol svojega očeta. Toda priboriti ga mu morejo bodisi partizani, ki so zoper njega, četniki, ki so neaktivni, ali pa zavezniki, ako udro v Jugoslavijo. Navaden seljak v Srbiji, Črnigori, na Hrvatskem ali v Sloveniji pa se čudi. ko mu pripovedujejo, da kralj, ki kralj še nikoli bil ni, prejema celo v zamejstvu nad pol milijona dolarjev v ameriški, odnosno angleški valuti, in da si cela armada "zamejcev" nakazuje po več sto do tisoč dolarjev na mesec plače in več ne da bi kaj delali zanjo. Tak režim ne sme več nazaj. Parazitstvu v Jugoslaviji in drugje mora biti konec. Kmet tam, ki jim je te fonde spravil skupaj, strada in tisoči umirajo od glada. Ko se zvedri. hočejo ti troti v imenu "demokracije" nazaj "po miloftti božji in volji naroda". Naši rojaki se posebno na ta božič spominjajo svojcev v starem kraju. Morda ne vsi s prispevki v sklad za pomoč staremu kraju po vojni, a vendar skoro vsakdo v skrbeh, kaj bo izvedel, ko nastane mir: Kdo je umrl, kdo je še živ. Kdo se je boril, kdo je bil z izdajalci. Kaj vse hudega so pretrpeli tisti, ki so ostali. In kaj jih še čaka. Ničesar lepega se nam ne obeta ob teh praznikih, neglede kako lepa so voščila, ki si jih izmenjavamo. James Debevec, ki se prišteva k veščakom v mednarodni politiki, ne pozna razlike niti med dr. Mihom Krekom in dr. Janezom E.-Krekom. V izdaji Am. domovine z dne 13. dec. ima u-vodnik, v katerem se zgraža znova nad L. Adamičem, ker je Kreka na shodu v Clevelandu imenoval za "skrahiranega poli tika ša'. Kajpada, to je nezaslišana žaljivka, pravi Debevec, in ugotavlja, da se Lojze Adamič niti ne zaveda ne, kako zaslužnemu politiku jo je vrgel v obraz. In nato James našteva vrline duhovnika Kreka. Nič mu ni znano, da je sedanji slovenski Krek povsem druga oseba, advokat po poklicu, ne doktor svetega pisma, kot ie bil Janez Evangelist Krek. M^ha Krek ni v starem kraju med Slovenci veljal za drugega kot to za kakršnega ga je Adamič označil. Politikaš. ki dela po navodilih. V vlado ga je spravil pokojni dr. Korošec, nikoli ga pa ni smatral za svojega naslednika, niti ne klerikalna stranka v Sloveniji. Zato si je po smrti dr. Korosča izbrala dr. Kulovca. ki je bil imenovan v vlado, Miha pa Je nadaljeval svojo staro politika-ško vlogo. Sele ko je bil v nemškem napadu na Beograd dr. Kulovec ubit, in so drugi ministri še utegnili zbežati, je postal Miha v krogu zampjne vlade priznan za glavnega voditelja Slovencev Franc Snoj je sicer jo sicer "neki list' potem ugibajo, koga misli. Sicer pa so pretiravanja in napačna poročila v ameriškem tisku vsakdanja stvar. formami, to je, t drobtinami z «P^vil v pogubo gospodarjeve mize. Rusija je v tej vojni dokaza - V dobi po minuli svetovni la, da ne bo silila sveta po nepo-vojni so se vladajoči prizadevali j trebnem v plamene. A pomaga-odvesti delavsko gibanje izpod j la bo programu razvojnega so-vpliva Sovjetske unije, slednja i cializma. Saj tako je razbrati iz pa si je s svojo kominterno dala ! dosedanjih njenih akcij in izjav, nalogo zanesti čimveč brato- Ljudstva sama — tudi če se vla-mornega boja me P° teJ vöJnl M svetu dru' gega kot ie novo premirje, novo oboroževanje in nova "globusn.i vojna"? Socialisti so to resnico poudarjali ne samo* pred prvo "glo-busno" vojno, čeprav se jim la- (Nadaljevanje s 1. strani.) skala. Brata Jurca in Kotar sta spretno vodila zbor. Joe Kotar je s primernim govorom predstavil Adamiča, množica je navdušeno vstala in vzklikala Adamiču, a ko je pričel govoriti je nastala popolna tižina. Pričel je v slovenščini, a ker mu je bilo znano, da od navzočih je mnogo tu rojenih, ki angleščino bolje razumejo, je nadaljeval v angleščini V spretni mojstrski besedi je na kratko orisal položaj na Balkanu odnosno Jugoslaviji in z živo besedo dokazal naši mladini, da je lahko ponosna na domovino svojih staršev. Naše ljudstvo neprestano krvavi za svobodo in se bori tako junaško, kot noben drug narod pod sličnimi pogoji na svetu. (Govor bo ponatisnjen v angleški sekciji naših glasil) Govoru je sledila zanimiva diskuzija. Vsem vprašanjem je Adamič mojstrsko odgovarjal. Po dvorani je vladala tišina, vsak se je bal. da ne bo kaj preslišal Apelu brata Jurca in Kotar-ja, da podpremo veliko delo 8ANSa in Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev, so se vsi navzoči častno odzvali. Nabralo se je $487. Se sam Adamič je priložil $10. Vsem. ki so pripomogli, da je ta naša prireditev tako sijajno uspela prisrčna hvala. V nedeljo popoldne 12. decembra je govoril Adamič v Cass Tech. Auditoriumu ob priliki proslava obletnice Vseslo-vanskega kongresa. Udeležba je bila velika. Adamič je žel največje priznanje. Obe prireditvi i bodo ostale v trajnem spominu. Za podružnico št. 1 SANSa, Lia Menton, tajnica. vjetske dežele.. Naravno, da se plemstvo boji za svoje privilegije in zemljo, industrialci za tovarne in rudnike in cerkev za svoje prvenstvo. Rusija sicer obljublja, da se ne bo umešavala v notranje za- hko očita, da niso brez krivde deve katerikoli dežele, toda to zanjo. Bili so za poraz kajzeri- ne pomeni ničesar drugega kot zma v zavezniških deželah, v da ne bo posredovala s svojo o-Nemčiji pa so zahtevali, da naj bo roženo silo. Toda če poljska res obvelja nadelo odprave ka- masa sama izvrši tak preobrat, pitalizma in imperializma. kdo ji naj to brani? Socialisti, pa naj bodo taki ali taki, vedo. da brez odprave se Zadeva Poljske je zamotana tudi iz mnogih drugih ozirov. danjega sistema ne more biti ne Ministri je sedanja poljska vlada mnogo trajnega miru po svetu, ne ni-1 -......v Londonu Pravii°' ** česar drugega takega, kar naj bi T"T I'"""™00*" obetalo ¿Ijio civilkacijo. Na- * bl>* pake enih kot drugih gor ali dol, ?en*ralon? Sikorskim a vzlic dejstva so dejstva! te™ ° *oskva Zamislimo se v položaj ob j^T ** J™™*" V, nj!' pričetku prve svetovne vojne. * »Z**** Mala Srbija je bila napadena. SK^P^ £<*na*Hl« v*ii*v ________JlZ^i.. vjetski tisk za fašista. so- Vzlic temu sta dva — oba socialista — v skupščini glasovala proti vojnim kreditom, da s tem potrdita svoj nazor in protest proti vojni in vsemu hudemu, kar jo spremlja. Dokazala sta svoj pogum v najtežjih okolšči-nah. V velesilah tega ni bilo, ker 30 se njih ne stranke smatrale za bolj 'odgovornim" in bila vsled tega pritegnjene hote ali nehote v bojni ples. Kakor v tam oziru — namreč glede razlik med delavskimi Anthony Eden je v parlamentu dejal, da je bila konferenca v Teheranu sicer uspeh, a to naj nikar ne ustvarja neupravičenega optimizma, je poudaril. Ne, — stvari ne gredo tako gladko kot pove nekaj besed v kakem komunikeju, ki čestokrat sploh ničesar ne povedo. Ljudska naivnost j« ogromna. Pripravljena je sprejeti ta resnico vse, kar ji natveüjo "veliki strankami v vojnih vprašanjih, ljudje". I • VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in zodovol no " / NOVO LETO 1944 / želimo vsem napredno mislečim v in izven Amerike Frank Pipan in družina HIBBING, MINN. Roosevelt veliko potoval V 11 letih, od kar je F D. Roosevelt v predsedniški službi, je prepotoval po morju, na kopnem In v zraku okrog 300.000 milj. Iz Zed. držav je bil petkrat, namreč dvakrat v Afriki (vštevši nedavno v Perziji i, dvakrat v Kanadi in enkrat v Mehiki. Ako M delsvei s takim veseljem podprli delavski tisk, kskor pod p i rajo savajalno časopisje, bi bilo ka-pitaltsma kmalu konec. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITfi-NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. ! Tel. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14 ILL PROLETAREC SE TISKA MU NAS > Iz SANSovegcj urada . 3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL. Kampanja za tisiir n«iih|ÍEL"NIÍARJí se .1 .k à " . pDLOCNO ZAVZELI il a rot* ni kot Proletai^h za Wo je pravice Prisrčno božično darilo tremely successful New Year to Od člana ameriške oborožene *u sile D. Kambiča iz Seattla, Wash., smo prejeli v božični dar za SANS pet dolarjev in pa sledeče vrstice: Dear Sirs: As my Christmas present to the Slovenian people in Europe I am enclosing a bill for $5.00. May this small gift do some good in helping our people for the future, for as one, through whom flows the proud Slovenian blood, I deem it an honor and a privilege to do something, no matter how small, in assuring the complete survival of our race without which the civilized 'Aorld would be at a great and irreparable loss. May your indispensable work progress and succeed, in cooperation of all Slovenian Americans by donations and prayers. May our Slovenian people never again see or witness another black Christmas, and a merry Christmas qnd an ex- TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XX. IZKAZ Bridgeport, O. Joseph Snoy 55c. Ely, Minn. Anton Zbašnik $2 00 (Poslal John Teran.) Davenport, la. Joseph Drasler $1 00. Belle Vernon, Fa. Sam Debelak $1. t Poslal A. Zornik.) Milwaukee, Wis. Louis Barborich $3; po $1: Otto Hamberger in Neimenovana; po 50c: Frank Puncer. Valentin Medle In John Jerman, skupaj $6 50. (Poslal L. Barborich.) Fair port Harbor, Ohio. Lovrenc Baje 90c Depue, 111. John Zuglich $1. Milwaukee, Wis. Nabrano na konferenci klubov JSZ in organizacij Prosvetne matice $17; H. J. $5, skupaj $22 (Izročil Chas. Pogo-relec.) Detroit, Mich. Milan Kokanovič $7.00.", . Oakland. Calif. Anton Tomšič $1.75. Berea, O. Louis Kosmach $1. Eveleth. Minn. Mike Kobal $2. Sharon, Pa. Frank Cimperman 50c; Joe Cvelbar l*c. skupaj 65c (Poslal Joe Cvelbar.) Warren, O. Po $1: Anton Žuga in Joseph Jež; po 50c: Jacob Peršin, Anton Martinčič, Anton Rudin in Frank Modic; po 25c: Jos. Spičko, Anastazija Ostojič. John Sthar, Blaž Rek in Elizabeth Peršin, skupaj $5 25. (Poslal Joseph Jež.) Cleveland, O. Po $2: John Gerli-ca in soproga ter Anton in Cilka Jankovich, skupaj $4. (Poslal Anton Jankovich.) Nile», O. Jerry černe $1. Bridgeport. O. Martin Kos $1.00; Frank Watchko 50c, skupaj $1.50. Poslal Anton Zomik.) Barton, O. Joseph Skoff in soproga $1.50; po $1: Louis Bergant in Frank Rokavec; po 50c: Louis Gross, John Vitez in Frank Zdešar, skupaj $5. (Poslal Anton Zornik.) Springfield, III. Anton Gorenz $2.00. West Newton, Pa. Joseph Jovan $1.00 Port Washington, Wig. Frank Le-skovshek $1 00. Highcllff, Wis. Frank Maroh $1. Skupaj $69.10, prejšnji izkaz $1,-508.07, skupaj $1,639.17. I remain, Pvt. D. Kambich. To prisrčno pisemce je izliv naj plemenitejših čustev iz čiste slovenske duSe, je zrcalo tiste divne dežele, v kateri že čez tisoč let biva, deluje, a sedaj pa trpi, hudo trpi, se z vsega občudovanja vrednim junaštvom skoro golih rok bojuje proti surovi in in do zob oboroženi sili nemškega fašizma ter umira za svojo svobodo pošteni in delavni slovenski narod. Iz vrstic tega pisemca dehti žlahten cvet najlepše ljubezni do sedaj tako1 strašno prizadetega ljudstva, iz katerega izhaja ves slovenski živelj v Ameriki. Naš vojak D. Kambič je kajpak pripravljen preliti svojo plemenito slovensko kri za Ze-dinjene države sedaj, ko gre tudi za njihno svobodo, ko gre za svobodo vseh svobodoljubnih narodov. Ali pri tem pa ne pozabi, da je slovenske gore list, da je iz rodu, "brez katerega bi bil civilizirani svet na veliki in nenadomestljivi izgubi." Velike besede iz ust pripro-stega. majhnega človeka. Zato VI. IZKAZ (4 tedne, od II. uovembra do 16. decembra 1943.) Vftled lašjeg« pregleda so naročnine štete ena sa vsakega pol leta. Na ptimer, kdor pošlje eno celoletno in eno polletno, je v islusu označen • tremi po pol leta. (Nadaljevanje s 1. strani ) naročnino In enuko nadaljne vsote, sbrane v tiskovni sklad. Nove Obnov. Nabral v naročnine nsročnirte tiskovni sklad John Cha mazar, Chicago, 111. 17 6 " $ 2.00 John Turk, Chicago, III. 2 ' 4.00 Charles Pofrorelec, Chicago, 111. 6 40 19.00 Frank S. Tauchar, Chicago, 111________ 28 33 7 00 Angela Zaits, Chicago, III................. 8 8 16.00 John Krebel, Cleveland, 0.............. 20'j 143 113.91 Joseph Ovca, Sprintfield, 111..... 2 6 Martin Judnich, Waukegan, 111. 4 32 3.00 Frank Sodnik, Chicago,. 111........ a JoAko Oven, Clarendon Hills, 111..... 4 8.0Q Anton Zomik, Herrainie, Pa. .......... 42 4 114 1500 Joseph Oblak, Chicago, 111..... 7 • 4 2.66 Mike Krultz, Willard, Wis...............* 2 a 1.50 Frank Zaits. Chicago, 111.................. 8 63.50 John Goriek st., Springfield, 111....... 6 4 1.00 Louts Barborich. Milwaukee. Wia. 16 48* 6.50 John Shular, Atcadia, Kant.............. 2 i 1.40 ' Frank česen, Cleveland, O-............. 6 i. Jack Mesec, North Chicago, 111......... 2« i • e"™*9 Joseph Snoy, Bridgeport, 0. ...... • 22% 6.05 Frank Cvetan, Johnstown, Pa. 6 544 20.50 Ludwig Yexey, Pueblo, Colo............. 14 35 21 90 Joseph Kor*i¿, Detroit, Mich. i 4 Anton Tomiit, Oakland, Calif. 16 9 21.10 George Smrekar, W. Aliquippa. Pa. 2 3.60 Julia Parkel, Los Angeles, Calif______ 4 _ Joseph Lever, Cleveland, O.............. 4 4 :i 260 Louis Ambrosich, Chisholm, Minn..... 2 2 ^tmm Math. Urbes, Detroit, Mich. 2 — * fflr^ gredo , do srca nam vsem. Zato; K. Erznošnik, Red Lodfe, Mont...... _ naj ne bo nikogar med nami, ki Anton Shular, Arma, Kans. bi ne čutil s Kambičem in ne po- Loais Zorko, Cleveland, O. ložil kakega darila na oltar za svobodo slovenskega naroda v stari domovini. I Naše gibanje V času od 8. do 16. decembra John Kobi, Duluth, Minn................ John Zornik, Detroit, Mich............... John Plachtar, Dearborn, Mich....... John Pe¿nik, Fontana, Calif............. Leo Zevnik, La Salle, ÜL..~............ Anton Debevc, Sheboygan. Wla._____ 4 11 2 so nam poslale svoje prispevke ........— , j ,r T . . , Frank Stih, Sheboygan, Wis............. sledeče:P£*ruinice. S 9 SANS, Joe Tuseck w............. T1fo; £ ^ Ca"-i Anton Bren*i*. Cleveland, O,. ......... ton, U., $24; št, 12, W. Aliquip- Kristina Podjavoršek, Milwaukee..... pa, Pa., $48.25; štev. 53. John- Jennie Jerala. Moon Run, Pa........... stown, Pa., $4; št. 56, okrožje Jacob Ambrosich, Moon Run. Pa___ Milwaukee, Wis., $300; št. 73, Josephine Močnik. Cleveland. 0......... 9 13 1 » I •4 i t 4 5 19 e 2 2 6 2 2 C 2 Herminie, Pa., $20; št. 86, Eliza-beth, N. J., $4.50. Društvo št. 710 SNPJ, Buffa-lo, N. Y., je po svoji tajnici Ag-nes Kren naklonilo $5 Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu v podporo. Po Proletarcu je nam poslal Milan Kokanovich iz Detroita, Mich., $5 v pomoč, a Diana Ma-gajna iz Harrisburga, Pa., pa se je spomnila naše organizacije z desetimi dolarji. Podružnične letne seje Kakor smo že enkrat opozorili vse podružnice, se v smislu podružničnih pravil vršijo podružnične letne seje meseca januarja. Na letnih sejah naj uradniki podajo vsak svoje letno poročili, a članstvo pa naj si naredi dobro premišljene načrte za podružnično delovanje v novem letu ter izvoli podiružnične odbore, ki bodo sposobni in voljni izvesti s članskim sodelovanjem tiste načrte. o Uprava Slovenskega ameriškega narodnega sveta želi vsem članom iA podpirateljem VESELE B02ICNE PRAZNIKE in plodonosno NOVO LETO! ~ 1 Napake in napak« Ljudje, ki iščejo napake samo na drugih, delajo največjo napako. . SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, lü INOIS • . Anton Gorentz. Springfield, III. ...... —* John Tancek, Girard, 0...........................t John Kostn, Girard, 0.,.........................6 Nace lleraberger, Piney Fork, O..............—. Joseph Sedmak, Conneaut, O. 4 John Terfelj, Strabane, Pa. John Teran, Ely, Minn..........................— Anton Udovich, La Salle, 111____________________— John Vitez, Barton, O..........................3 Vinconc Yaksetich, Mclntyre, Pa.... _ Kathy Junko. Detroit Mich.......1., Anton Jankovich, Cleveland, 0..................14 Louis Sax so, Forest City, Pa............. . Frank Klun, Chisholm, Minn...................2 Mike Kopach, Barberton, 0. ...»_______6 Joe Kooa, Detroit, Mich..................fc Donald J. Lotrich, Chicago, 111,................4 Luka Groaer, Chicago, IM. ____________.. —, Louis Pavlinich, Bellairo, O. ............ — Jos. F. Dum, Cleveland, O....^____ Andrew Krvina, Girard, O..._____ John H. Krzisnik, Kcmmerer, Wyo... 7 Jacob Kunotelj, Ely, Minn......................—. Martin Bajc, Meadow Lands. Pa. .... 1 Joe Cvelbar, Sharon, Pa........................4 Jacob Bergant, Lisbon, O____________________________—* John Marolt, West Mineral, Kans. 2 John Fajdiga, Leadville, Colo......................— Max Martz, Buhl, Minn.........................._ Tony Stopar. Colcjcrove, Pa....................2 Frank Kosem, Elm Grove, W. Va..........1 Talk Lemuth, Detroit, Mich....................C James Dekleva, Gowanda. N. Y......... John Sukle, Crested Butte, Colo..........— Peter Banich, Depue, 111................. — Uika Podbregar. Witt, III.......................t Rudolph Potoinik, Detroit, Mich...............| John I/eskoveti, Red Lodge, Mont. ,... | Joseph MihcJioh, E. Helena, Mont.__— John Taviar, Cleveland, 0..........................| Julia Krmelj, Springfield, 111. — John Paulich, Gardena, Calif______ John Spiller, St. Louis, Mo.........,... Lovrenc Bajc Fairport Harbor, 0. Mary Stroj, Indianapolis, Ind............. -1 Frank Kokal, Cleveland, O........................4 Joseph Jei, Waren, O................................2 John Jereb, Rock Springs, Wyo....„..........— Ignac Spendal, Clinton, Ind. ....................2 Marko Tekavoc, Canonabui*. Pa..................— John Petrich, Youngstown, 0..................1 Kathy Horvatin, Lo« Angeles. Cat. 2 Vine. Maljevac. Central City, Pa..........2 Mary Marinlek, Gallup, N. Mex. ... 2 Anton Majnik Jr., Somerset, Colo. 2 ** 12 4 1 13 ,8 16 3 13 12 2 14 ? 6.00 1 60 7.50 3.43 .60. 3.00 2.75 4.15 6.44 2.72 .7$ • " 38 «5 2.00 8.00 10.50 .25 11.70 6.25 2.00 6.40 36 00 .50 4 t A — 10.00 2 2.00 2 1.50 2 .— 6.16 13 1 65 10 3.12 4 2 ' 1.00 2 2.00 t • .— 2 4 .— 4 1.00 2 1.00 — 1.00 T* t [75 » 11.10 2 ,50 . r * 1.51 4 1.50 - 5,25 8 1.62 2 .— 8.00 — 1.20 pè> Skupaj J................415 833 $555.66 Prejšnji izkaz novih naročnin 382*, sedanji 32H,'skupaj 419; obnovljenih prejšnji iz&z 748, sedanji 85. skupaj 833. Tiskovni sklad, prejšnji izkaz $513 23, sedanji $42.42, skupaj $555 66. Opomba.—V zadnjem izkazu Je bilo pomotoma označenih 328 4 novih naročnin, pravilno bi moralo Mtl 3824.' dt Ljudje vojne bonde ne somo kupujejo pač pa tudi prodajajo Iz zakladniŠkega oddelka poročajo, da je bilo meseca novembra v 25 dneh prodanih za $648,-950,914 vojnih bondov serije E. f. in G, in izmed teh so Jih ljudje prodali za $146,740,284 nazaj vladi Od 1. julija naprej jih ji prodajo nazaj povprečno 13 odstotkov. Mnogi bonde nšmreč kupujejo v tovarnah, kjer so uposleni. "pod pritiskom", potem pa jih prodajo nazaj vladi. V mnogih slučajih jih Ji prodajo ljudje nazaj iz potrebe za sredstva. Vlada bi kajpada rada, da ji prodajo bonde le taki, ki so res v stiski za denar. rje Poleg tega da zastopajo svoje člane v kolektivnih pogaja-Mih, so ob enem tudi bratske za Wovalninske organizacije. Drugi železniški delavci, ki V^^VHJ^iH Jth J* sedaj precej nad milijon. Nobeni delavci niso toliko pil so organizirani v takozvanih podvrženi vladni kontroli, kot "norroperative" • unijahr. prtdru-vsled svojega poklica železni- žene k AFL. Te so že izvojevale čarji. Zato so železničarske bra* 8c zvišanja mezde na uro, a tovščine tudi v politiki veliko sklep kongresa zaradi kršitve bolj aktivne kot povprečno dru- takozvane "little steel" formule ge unije. ni še končno veljaven. O njihovih plačah odloča kon- * Bratovščine strojevodij, kiir-gres v območju merodajnih ko- M- P« hočejo večje kon- misij in spori med delavci in de- mesije. lcdajalci istotako spadajo od Predsednik Roosevelt je z kongresa in vlade določenemu | njihnimi zastopniki konferiral axiboru v reševanje. Dvoje vrste unij Ameriški železničarji (vlako-spremno osobje) so organizirani v bratovščinah, ki so samostoj- ;adnjo soboto in nedeljo več ur, kajti stavke on nikakor ne bo dopustil. Železničarji so se odločili pričeti z njo 30. decembra, če ne bo prej sporazuma, a ni nevarnosti, da se bi pričela. Bila POROČILO 0 FINANČNEM STANJU.SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA 30. novembra 1943 Bilanca v banki ($17,352.78) in na roki ($2.90) 31. okt. ......$17,355.68 Dohodki v novembra: bi v vojni prevelika katastrofa za deželo, a železničarji so s svojo pretnjo javnost te opozorili na rfvoj položaj in na svojo važnost. Za mir in zdravje Trinerjevo grenko vino 4 Mir in zdravje, ter ¿e mnogo srečnih dni" so voščila ob boiičnem času. Dobro zdravje je glavna točka. Skrbimo za naše notranje organe s Trincrjevim grenkim vinom z Vitamini B I, ki odstranijo vse neprilike in vam dajo zdrav apetit. Njegove nove primesi Vitaminov B-l so važne, ker vam pomagajo k apetitu in prebavi,. Habits jih po navodilih na steklenici. VpraSajte vašega lekarnarja tudi za Îriner-Jev stenski koledar za 1944. Ce ne mofete dobiti Trinerjevega grenkega vina v va§i okolici, pišite ponj naravnost na Jos. Triner Corporation. 1333 So. Ashland Ave., Chicago 8, lil. Vesele božične praznike, srečno Novo leto in zmago! Kupujte vojne bonde! Podružnica 5tev. 6, SANS, Ely, Minn. $ 32 00 » »» g •* West Newton, Pa...... .. 13.40 »• t» Q ,, Wlllock, Pa. 5.17 o l2' ., W. Aliquippa, Pa 9.00 " 15, " Springfiled, III. 7.07 M 18, M Sheboygan, Wis_______ ....11.50 M lö „ San Francisco, Calif 200 00 .M 22, " 12.00 H 24 M Virden, 111.......... 5.31 " 26, M Salem, Ohio 4.50 H 32 „ Cleveland. Ohio 6.00 M 33 ., Bridgeport, Ohio ..... 5.00 M 38, " Acmetonia, Pa...... 25.00 ». 38( Cleveland, Ohio 1,000.00 " 40, " Kemmerer, Wyo. 9.00 M 41 „ Fontana, Calif.......... 20.00 Traunik, Mich. ......... It.90 Sheboygan, Wis........ 2.00 ' 47, " Pueblo, Colo. ..._________ 5.00 M 53, M Johnstown, Pa. 4.50 " 54 H Chicago, III. 1400 M 56' M okrožje Milwaukee, 600 00 M 58, M Center, Pa............. 40.00 " 59, M Brooklyn, N. Y........ Í5.00 M 61 .. Indianapolis, Ind. ... 50.00 " 65, " Worcester. N. Y....... 9.25 H 66 Library, Pa.............. 212 25 67 „ Los Angeles, Calif. 25.50 M 73 Herminie, Pa............ 40 00 " 86, M Elizabeth, N. J.......... 5.00 H 88 Brooklyn, N. Y________ 3 35 M 90 Kirkland Lake, Ont. 53 30 M M Hostetter, Pa............. 6.00 Auburn, III................ 5.00 Društvo št. 72, ABZ, Renton, Wash 23.50 Društvo št. 82, ABZ*Sheboygan. Wis............:. 10.00 Društvo it. 317. SNPJ, Export, Pa.......................... 4.50 Federacija SNPJ, Export, Pa 25.00 Federacija SNPJ, Barberton. Phio......................... 1000 Podružnice in dr. New York-Brooklyn (shod)........ 70.00 Slovenska društva. Pueblo. Colo........... ........... 5.00 Združ slovenska društva v New Yorku ................. 900 Postojanka št. 32. JPO-SS, So. Chicago, til. 200 00 Postojanka št. 39, JPO-SS, Coverdale, Pa. 50 00 Poaamezniki ...................!.. 26.11 Cokova brošura ......... .25 THRÊÊ ARE KILLED BY POISONED "HOOTCH il New Verk. — The spotlight was I focused on the scandalous extent to I which liquor is being adulterated by an annaouncement that three persons here had died from drinking poisoned hootch." That was the sort of thing that happened in old bootleg days. Dr. A. G. Gettler, city toxicol-ogist, warned there might be more . deaths "unless better grades of ll............................................ .31 Za popravilo mimeografa ........................................ 4.26 Tiskovine .................................................................... 4 4.00 Luč v uradu........................................................ 1.00 Predsedniku za potne In druge stroške v mesecu oktobru ................................................................. 200.99 Voznlna in dnevnice za sejo v Pittsburghu in Clevelandu ............................................................ 419.45 Podpora Združenemu odboru.................................. 1,300.00 JPO-SS (podr. št. 66 SANS, Library, Pa.).........X160.00 POSLtJŠAJTE ysoko nedelo prvo-in naj« 2,906.36[starejšo jugoslovansko ra-" dio uro v Chicogu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi ¡o Georae Marchaiv $20,262.04 « » i . V ... . , . i H»M»»M» Skupni izdatki Ročna blagajna .. Bančna bilanca ... 2,476.44 41.70 17,743.80 lllMHIMMUHIHIHtM» ïi $20,262.04 Pregled dohodkov in izdatkov te organitaeije: Skupni dohodki od 5. dec. 1042 do 30. nov. 1043....... Skupni izdatki od 5. dec. 1942 do 30. nov. 1943. 4- nu \ ....... •"•t* $26,783.26 ... 8.997.66 Bilanca........................................................,. $17,785.60 J »teph Zalar, blagajnik. Mirko C. Kukel, pomolni tajnik. I e : II : e e e • e a e : e e e t : e e \ AIMM I I i: KNJIGO MY NATIVE LAND" ki jo je spisal .. t Leáis Adamič IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. . STANE $3.75 V zalogi tudi druge Adamičeve knpge t « v Pišite po cenik \ TA Naslovite i PROLETARY : 2301 S. Lowndolc Avenue CHICAGO 23, ILL. t e PRISTOPAJTE R | I SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI 1 NAROČITE SI DNEVNIK :MP«OS VET AM i Stan« aa celo leto $6.00, pol lota $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (te) je treba za novo (fruitvo. Naslov za list in sa tajniitvo je:, 2657 S. Lawn dale Ave. CHICAGO 23, ILL. >»mmmmimmmi immim* Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN aa«l SURGEON 3724 West 26th Mreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: ' ^'^""JL it* -W) • " 1:30 to 4 P. M. 'Except \yed. and Sun.) 6:30 to tf:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Re». 2219 So. Rtdteway Ave. Tel. Crawford 6440 If m an ewer — CaR Aattin 5700 : BARETINCIC & SON i; POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yu«i*luv Weekly Devoted to the Interest of tfce Workers e OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION co-o^EHAT!VE COMMONWEALTH NO. 1893. Published W««klf at 1301 S«. LawndaU Aft. CHICAGO 23, ILL., DECEMBER 22, 1943. ■ " VOL. XXXVhl. Coming Events Cfrst Their Shadows In considering the recent anti-administration slam of Senator Hugh Butler, Nebraska Republican, against this nation's policies and practices in relation to Central and South America, the most important thing is not whether the charges he makes are true or false. It may be that the present administration is acting like a Santa Claus and wastefully pouring money into a senseless "good neighbor" policy. Or it may be that Butler is wrong in fact, in implication and in purpose. But, *e repeat, those are not the most important things about his charges The important thing Is that similar attacks, some justified and others groundless, are certain to be more numerous after the war ends Moreover, they are sure to receive more attention and arouse a broader section of the public than they possibly can while a war is absorbing the attention of the people. * Coming events were casting their shadows before tfiem when Butler .spoke. When the war ends there will be a period of economic dislocation and an emotional reaction that will give demagogues their inning. It is then that the prophecy of the late Huey Long may well come true:: "Of course we'll have fascism in America; but we won't call it that; we'll call it anti-fascism." There is one way in which the danger of post-war reaction can be avoided. That way is by coding the economy that breeds class distinction now—by socializing the basic industries, by ending the exploitation of labor and destroying the power of private wealth. If what we here suggest Is impossible, we can't help it; then the alternative lies ahead. Of course, what we propose is a task for the working people and the desperately-menaced middle class. We do not expect the owners and beneficiaries of capitalism to commit economic suicide. And we are not prepared to argue that a generation that permits one form of slavery to run its course clear through the waste and slaugther of the bloodiest war in history can very well be expected to by-pass another form of the same thing.—Reading Labor Advocate. THÏ MARCH OF LA80-* i REFLECTIONS ¡Vichy's Trumps Are Gone 3-*--TI Willi 1 !Bw fka F^fnr^fk. ▼■Wll J * * »W f JJJSEA*YA$ iBOttMftStfOE MAKftfS OÉ-PHILADELPHIA 4TTIMfTtD "TP ItUti A Co-OfMATiVE STORE. UP1Mf«OP0 tmi l êoromoM IASKL6OO0S. LOOK VOH THIS LASEL * yocñ NfXT MAT. ME MOTHfBMOCDOP LOCOMOTIVE ENGINEERS OMM ALLY KHO¥M M IMC BROIMMHOOD Of THE FOOTBOARD. IF13^1" The First Hundred Years Ninety-nine years ago this Christmas the first Rochdale Con-sumres' Cooperative store was a mere four-day-old infant. It squatted, an object of ridicule by believers in the old, in an unbeautiful building on a dark, dismal side street of an English industrial city, serving its horny-handed, tight-lipped but visionary patron-members from an "inventory" that consisted of a few dollars' worth of food-stuffs. v The Movement has traveled a long and rocky road from Christmas 1844 to Christmas 1943. But the rockier a road, the stronger the successful traveler. True to the hardy spirit of its pioneers. Co-operation has clenched its fist around the cane of people's commerce and moved along, sometimes slowly, but always on the move. Sometimes backtracking a mite, but always making up for lost ground As it inches forward its muscles flexed, its biceps bulged, and. its strides grow longer. When temporarily slowed by hostile forces wishing to block its way, the interpid traveler picked up speed, more determined than ever to struggle on toward the distant goal of a truly democratic world And now the tireless traveler toward humanity's good, who set out from the smoke-blackened suburbs of Manchester on the shortest day of the year so long ago, faces his first hundred-year milopa*. Ever Mronger, ever more determined, ever more sure of eventual victory. Tho the obstacles put in its path will be bigger, the traveler is by now a trail-wise man. no longer a toddling infant. Unhesitatingly, courageously, the Rochdale Consumers' Co-operative movement now takes adult strides past the centennial milepost, preparing to march or\, leading suffering humanity toward the Co-operative Century.—The Cooperative Builder. f . > v I THE WORLD FROM LONDON pany is not wanted by United Sta-! tes Army officers living there. Yes. this has actually happened, and within a stone's throw of my office, i For Mr. Constwntroe. the crickctcr .concerned, is a West Indian gentleman, and therefore colored. Hence the Yank's complaint to the management. It all happened several' weeks ago. But public opinion is still indignant. Questions arc being asked from all corners of the House of Parliament. A law-suit is proceeding against the hotel concerned for alleged illegal denial of accommodation. This sort of things does America irreparable harm in the eyes of the highest-thinking Britisher. # < The appalling conditions of famine in India have generally become known in England only during the past few weeks. Previously the press chose to ignore the gathering crisis, partly because it reflected upon the compctcncc of the British Govermcnt there, partly because India never has much news value here anyway. The facts of the situation have been circulated by the small pro-nationalists groups in England, the India League, India Freedom Campaign, and Swaraj House, for pver a year now. The last-minute measure* for relief .»hould and could have been undertaken months ago. Congress cannot be blamed for this appalling administrative delay. For Congress leaders are in jail. Will the British have to let them out so that they can blame somebody for what Is going wrong there? — Worldover Press. IT BROUGHT RESULTS ' T Convict No. 1; "Never believe in advertising slogans." Convict No. 2: "Why not?" Convict No 1: "Because I did. I saw an ad which reads: "Make Money at Home* and loOk where I am now" V . NO POLITICAL INSTRUMENT FOR THE PEOPLE A conservative Congress nominally Democratic in majority is mostly dominated by a bi-partisan coalition. The New Deal is dead The President feels himself obliged to conciliate his imperalist Allies rnd American imperial interests in foreign policy, while on the whole he seeks to appease Southern Bourbons. Northern City bosses, and certain special economic interests in domestic policy. It is a situation ideally made for the ugly game of power politics at home and abroad. It is a factor in our drift towards an American imperialism and fascism, re-baptised under some fair name The people, literally have no strong political instrument to use in their own behalf in the vitally, important election of 1944 Suppose you agree substantially with the point of view I have been expressing in these radio talks Most of you are nominally Republicans or Democrats. There are party primaries and you can vote in them, but there is no organized progressive force in thoae primaries When it cfemes to the all-important Presidential campaign, the probabilities are that the Democratic politicians, some of whom won't like it. will have to take Mr Roosevelt or Mr. Roosevelt's nominee The probabilities are for a brawl in the Republican Party in which personalities and lust for office will swamp principles. There will not even be clear-cut presentation of the great issued on which peace, plenty end freedom depend. Machiavelli himself would not want a better position for power politics maneuvering.—NORMAN THOMAS in radio speech. By MAURICE CRANSTON A good deal of American money and American energy is being spent to give the British public a true idea of American life, American culture, and the American war effort. Yet I wonder how such excellent work can succeed so long as Hollywood spends twenty times as much in peddling its own perverse and fanciful notions cf it all. Take a film like So Proudly We Hail! (the very title makes me shudder.) This is a fairly representative Hollywood effort to portray the American war against the Japanese in Bataan and Corregidor What does it show us? In case you did not see the film, i I will explain that it represents Mesdames Claudette Colbert, Paul-ette Goddard, and Veronica Lake loving and looking Iovct.v under the grimmest Japanese dive-bombing and gun fire. In the intervals of loving they are seen undertaking hazardous nursing duties. It is an amazing struggle. Sex appeal versus the Celestial Empire. The heroics are exclusively American. But the ending, spiritually at any rate, is Japanese victory, for Veronica Lake (having let down her celebrated hair) does a hara-kiri, and that's that. Now such films may well be entertaining. They are doubtless pro fitable. But they are phoney. The realities of the American Pacific war are nothing like this. If there be any truth in the suggestion that the British do nbt appreciate these realities, then I can only say: No Wonder. The movies are to blame. America has a most potent weapon in her command of the world's cinema screen. Why does she let it be used to show her, normally, a trivial nation, and in her hour o( crisis, ridicolous? p If the English revere anybody, they revere a celebrated cricketer. Judge their indignation, therefore, when they iearn that a celebrated cricketer has been asked to leave a London hotel because his com-on fire is power —A. Mackenzie. Wood on fire is fuel Knowledge IN THE WIND From THE NATION A NEW APPROACH to birtn control appears in the program of the Realistic Peace League of America, which is wrtiuing out postcards bearing this message • Mothers, Next War Ic Cooking' We took Puerto Rico with 950,000 population. Gave freedom from want; now 2,000,000 population Our sentimentality caused 1,050,-000 increase. Now Tugwcll is there stimulating the birth rate so we will feed more millions! But that's only the beginning. The whole world is to get freedom from want. Docs Lehman ask gimme nations to hold down? No, he tells Americans to sacrifice so Asiatics, Africans. Europeans can breed like rabbits on our food! Overpopulation largely causes this war and will be, by our folly, the main cause of the next!" AN ANONYMOUS HANDBILL makes this contribution to poacc planning* "We ha\'c the sewing ma-1 chine, the steamship, the airplane,' the telephone, because a very few persons dared to imagine something considered impossible . . . Peace is taken for granted. Let a million imaginations play around this idea, and methods for its realization will emerge. As an individual, will you just keep on imagining?" AT A MEETING of the Niagara Frontier Manpower Mobilization Committee in Buffalo, Ray C. Neil, industrialist, made ' a plea that the committee ask the government to stop this post-war planning propaganda.' " according to the Buffalo Evening News. "It's doing harm, he said, by causing people in war jobs to apply already for peace-time employment." POETS' CORNER: A reader of the New York Daily Mirror offers a poem which the editor thinks "hits the bull's-eye—or, rather, the Bear's-tyt—-naatly." The poem is to be sung to the tune of "Pistol-Paokin' Momma." It describes the mAUng between "straight" Mr. il, "fat Molotov," and Anthon^i Eden with "his perfumed hair," and ends. Pick that pistol up. "Unc," If they don't come clean. And we will all be with you To slug them on the bean. NEWS BROADCASTS has fewer listeners in New York during October than September, according to Broadcastinig, despite an increase of 15.3 Per cent In total r^dlo listening time. This was the first decrease since Pearl Harbor. FESTUNG EUROPA: In Norway representatives of the Nazi police regularly attend church services to chock sermons.One of Prague's largest halls was filled to capacity at a secret midnight concert of works by Dvorak and Smetana Three weeks later the ban on Sme-tana's music was lifted. The Nazis had discovered that he was a German. • . JOSEPH MARTINEK TO SPEAK THURSDAY NITE, DEC. 23 Chicago, III. — Thursday nite, Dec 23rd Joseph Martinek will ¿peak at the meeting of branch No. 1 JSF. Because of the Christmas holiday the regular date of our branch meeting has been changed to Thursday nlte Joseph Martinek has already, given several fine talks In the past at our branch meetings which have developed into healthy discussions. Thursday nite he wili speak on the recent 20-year pact recently signed by Czechoslovakia and Soviet Russia. He will also .iost recent list of members contained the names of 45 States. Of these in 1942, six paid their contributions in full, four made token payments, six made certain payments in respect of arrears, and three others made payments for specific purposes. Tin? questioner then asked whe-tlier it was not time "that this moribund and still expensive concern was wound up?" Mr. Law replied: "No, Sir, I cannot altogether agree with my honorable and gallant friend. The Government have made it clear on more than one occasion that we do attach considerable importance to the technical services of the League and that it would be a great pity If we allowed it to lapse now."—Worldover Pros MAKES STRIKE LOSSES SEEM PRETTY SMALL ' Foes of labor who have been shedding crocodile tear! over the loss of time resulting from .stoppages might give heed to a senta-lional report issued erccentiy by the National Industrial Conference Board, an employers' research or Sanization. It declared that in August alone there was a loss of 39.55Q 0J0 man-days in American Industry as a result of sickness, accidents and personal reasons. That is more than five times the loss of man-hours resulting from strikes during the first eight months of the year' ie same I ibsilics. i ADAMIC'S NEW BOOK MY NATIVE LAND ÄÄ^^Tü' ..hi, »lory .na th. Slovenians - .n^U^S ^ lesson for the democracies Order Your Copy Now Autographed Copi- Will Make An Ideal Xmas Gift M il a copy.. PROLETAREC BOOK SHOP 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, 111.