Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 <
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 41646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
m	
	MK
Wk
Leto XXXIX. - Štev. 12 (1941)
Gorica - četrtek, 19. marca 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Razočaranje v slovenski družbi Slovence je zajel duh tolminskih puntarjev
Že dolgo ni bilo jugoslovansko javno mnenje tako razburjeno, kot je bilo ob izidu zadnje, tj. 57. številke Nove revije (NR), ter afere okrog plakata za Dan mladosti. O tem so debatirali in pisali v vseh republikah, po vseh časopisih, radijskih in televizijskih oddajah. Slovence so postavili na zatožno klop. In vendar je pisanje nove revije in zadeva s plakatom le zunanje znamenje globoke notranje krize, ki jo preživlja Zveza komunistov Jugoslavije in z njo celotna jugoslovanska družba, posebej še slovenska. Tudi ekonomska kriza v državi je le eden od znakov krize Zveze komunistov Jugoslavije.
KOMUNISTI KOT VODILNA POLITIČNA SILA
Zveza komunistov Jugoslavije je po ustavi opredeljena kot vodilna politična sila v državi. Kot taka ima odločilno besedo v vseh upravnih in političnih telesih oz. forumih, kot se oni izražajo. Jože Penca piše v NR (27.2.1987): »Člani ZKJ so večinsko udeleženi in odločujoči dejavnik v SZDL.
V	Sloveniji npr. kaže zadnja analiza, da je v republiškem komiteju SZDL nepartijcev 20%, v občinskih konferencah pa celo samo 6%.«
Ker je Zveza komunistov vodilna politična sila v državi, nosi odgovornost za vse dobro in slabo. Tega slednjega je v zadnjem času vedno več, ker se gospodarski položaj slabša iz dneva v dan. Cene se višajo čez noč kar za 30 in 4096. Na drugi strani pa hočejo, naj bi se plače nižale. V tem oziru so posebno grdo gledani Slovenci, katerim očitajo, da imajo previsoke plače. Zahtevajo uravnilovko za pridne in nepridne. Poseben problem predstavljajo brezposelni, ki da jih je že en milijon.
Vlada hoče, naj bi se notranja uporaba znižala, tj. naj bi se znižala življenjska raven in naj bi vsi postali še bolj ubogi. Na to pa je ljudi težko privaditi, saj so plače že itak nizke v primeri z življenjskimi stroški. Zato pa se pojavljajo, zlasti na Hrvaškem in v Sloveniji, stavke oz. prekinitve dela. Posebno hudo je delavce prizadela odredba iz Beograda, da bodo morali vračati denar tisti, ki so v februarju dobili več kot jim je pritikalo.
OD KOD TAKŠNO RAZOČARANJE NAD PARTIJO?
Korenine segajo daleč nazaj, na sam nastanek OF in NOB, na cilje, ki so si jih takrat zastavili, a nikoli uresničili. Komunistična partija si je že leta 1937 na Čebinah zastavila v svoj program zavest, da »sta prihodnost slovenskega naroda in njegov narodni obstoj zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države. Slovenski narod mora dobiti svoj lastni demokratično izvoljeni parlament... Slovenski narod se ne more odreči svojega starega cilja: Združene in svobodne Slovenije« (Sodobnost št 12, 1986).
Podoben program so si zastavili tudi ob ustanovitvi Osvobodilne fronte. Toda med osvobodilnim bojem se je zgodilo, da je partija polagoma prevzela v svoje roke vso oblast. OF je postala le transmisijska veriga komunistične partije, potoži nekdo v Sodobnosti. Pluralizma v OF je bilo konec z Dolomitsko izjavo februarja 1943.
Jaša Zlobec pravi v že citirani številki Podobnosti: »Mislim, da je bilo še pose-'3ej °b koncu vojne naivno pričakovati, da se bo položaj tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji razpletel bistveno drugače, kot se .le, to se pravi, da bo komunistična partija sprejela kakršnokoli drugačno varianto kot svojo absolutno prevlado. Kot neizprosna resnica ostaja v prvi vrsti dejstvo, da je komunistična partija vzela v svoje roke celotno oblast dobesedno po boijše-vičkem zgledu... Zavladali sta ena resnica :|' ena vizija, zakonodajna in izvršna oblast sta se združili v nedeljivo celoto, vse drugo se je lahko prllagolido ali propadlo. Komunistična partija je odločala in vodila v imenu ljudstva, ne da bi ga bila v čemerkoli zares vprašala za mnenje. O
naravi te oblasti leta 1945 nima smisla slepomišiti.«
Toda po letu 1945 so zrastle nove generacije. Jugoslavija je polagoma odprla meje, ljudje, posebno mladi, so začeli obiskovati zahodne demokratične države. Začeli so primerjati življenje doma in na zahodu, demokracijo doma in na zahodu Kritično so začeli tudi gledati na preteklost, tudi na revolucijo, na leta stalinizma, na prakso samoupravljanja. Razočaranje med njimi je rastlo.
Isti avtor, ki je sam iz povojne generacije, piše: »Po vojni so rasle generacije, med katerimi je bila cela vrsta nerealiziranih, celo zlomljenih ljudi kot posameznikov, obenem pa se je znova obnavljala blokada narodovih talentov, zmožnosti, spretnosti, ne nazadnje tudi delavnosti.«
NEZANESLJIVA SVOBODA
To negativno stanje v sedanji slovenski in jugoslovanski družbi mladina čuti in z njo tudi vsi pošteni in partijsko manj zavezani intelektualci, kot je bil pok. Bojan Štih, in kot so uredniki Nove revije ter še mnogi drugi v Društvu slovenskih pisateljev. Od tod želja po resnični demokratičnosti, po resničnem pluralizmu, po resnični svobodi.
Zato dalje modruje omenjeni avtor: »Trenutno živimo v razmerah (december 1986), ko je mogoče v javnosti, vsaj v Sloveniji, izgovoriti in natisniti skorajda vsakršno misel, analizo, prognozo, naj bo še tako neprijazna in kritična do vladajočega sistema. A vse to nima nikakršnega učinka, kajti sistem je strukturiran tako, da lahko praktično in funkcionalno delujejo samo strogo institucionalizirane pobude s samega vrha (od šolske reforme do prestrukturiranja slovenskega gospodarstva). Nikakor pa ni samo aforizem tista lapidarna misel, da je pri nas veliko svobode, a malo demokracije. Kajti natančno za to gre. Svoboščine, ki jih imamo na Slovenskem zdaj, niso majhne, vendar pa so povsem nezanesljive. Čez noč lahko pride do novega sestanka na vrhu — jugoslovanskem ali slovenskem —, kjer se bo ponovila zgodovinsko tragična izkušnja s konca leta 1971.« (Takrat so odstavili Staneta Kavčiča v Sloveniji, Slavko Kučar Dapčevič na Hrvaškem in nekatere bolj cdprte voditelje v Srbiji ter s tem zavrl! demokratični razvoj v Jugoslaviji do danes, op. ur.).
Tako je predvideval Jaša Zlobec na simpoziju na Bledu septembra 1986. Te dni so zapretili s sodno preiskavo članom Novega kolektivizma, ker so izdelali zloglasni plakat za Dan mladosti, ki ga je posebna medrepubliška komisija sprejela. Odstavili so uredniški odbor Nove revije, zagnali neznanski krik in vik po celi državi, da se Tof v Nedeljskem iz tega norčuje: »če nam piškavi Novi kolektivizem ogroža socializem, potem me skrbi, da tak sistem kaj prida vreden ni.« Toda Zvezi komunistov gre za oblast, zato ji je tudi takšen socializem, kot je, dragocen in se bo zanj še naprej borila. Do kdaj?
K. H.
Brzojavka na Andreottija
Ob koncu prvega kroga posvetov mandatarja za sestavo nove italijanske vlade Giulia Andreottija je deželno tajništvo SSk naslovilo nanj brzojavko. V njej ga opozarja na problematiko slovenske manjšine. Slovenska skupnost, ki izraža Andreottiju voščilo za uspešno delo, pričakuje, da se bo mandatar zavzel za pravičen zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Že ob začetku vladne krize je SSk opozorila na nerešena vprašanja slovenske manjšine predsednika republike Francesca Cossigo. Njegovo tajništvo je s Kvirinala odgovorilo že 9. marca, da so z vsebino brzojavke seznanili pristojne kroge.
Konec preteklega tedna smo v ljubljanskem »Delu« zasledili dva članka, ki nesporno pričata, da se v Slovencih prebuja duh uporništva, kot ga je bilo tekom zgodovine že večkrat zaznati. Narod se je naveličal hlapčevati Beogradu in mladi rod si želi sprememb. To dokazujeta tudi naslednja dogodka.
V	Titogradu, glavnem mestu Črne gore, je okrožno javno tožilstvo vložilo obtožnico proti 21-letnemu študentu ekonomije Ambrožu Porenti, 20-letnemu kemijskemu tehniku Robertu Moravcu, 21-letnemu strojnemu tehniku Vladimiru Lebanu in 20-letnemu strojnemu tehniku Edmundu Glavini. Širili naj bi sovražno propagando, za kar so po 133. členu kazenskega zakonika lahko obsojeni na deset let zapora.
In v čem je bila ta sovražna propaganda? V obtožnici je rečeno, da so omenjeni med služenjem vojaškega roka v vojašnici »Pero četkovič« v Baru od marca do junija lani med vojaki slovenske narodnosti poudarjali, da bi se morala Slovenija odcepiti od Jugoslavije in priključiti Zahodu, saj bi s tem Slovenci lahko živeli kot Švicarji; ne bi jim bilo treba vračati jugoslovanskih dolgov, poleg tega pa jim ne bi bilo treba pošiljati pomoči nerazvitim republikam in pokrajini Kosovo. Trdili so tudi, da sedanje državno vodstvo ni sposobno voditi Jugoslavije in da bi ga bilo treba zamenjati.
Slovenija naj bi bila narodnostno čista, zato bi bilo treba vse neslovenske delavce poslati domov. Dejali so tudi, da sta slovenski in hrvaški narod edina kulturna v jugoslovanski državi. Treba bi bilo tudi spremeniti ustroj jugoslovanske vojske, saj v primeru napada v sedanjih razmerah ne bi bila sposobna braniti države.
Preiskovalni sodnik vojaškega sodišča v Beogradu, ki vodi preiskavo, je spričo navedenih izjav omenjene štiri Slovence obtožil, da so s svojim sovražnim delovanjem pozivali na protiustavno spremembo jugoslovanske socialistične samoupravne družbe, spodkopavali bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti, se zavzemali za strmoglavljenje oblasti ter ogrožali varnost in obrambo države.
* * *
Drug značilen dogodek pa se je primeril v Beogradu na seji zveznega odbora za proslavo Dneva mladosti. Na omenjeni seji je predsednik tega odbora Hašim Re-džepi, Albanec po rodu, z nekaterimi drugimi člani zastopal stališče, da Prešernova »Zdravljica« ni primerna za začetek štafete in da bi jo morali zamenjati z neko drugo, ki bi bila bolj jugoslovanska. Menili so, da bi javnost lahko narobe razumela omenjanje Boga v pesmi. Predsednik pa je še terjal, naj slovenski planinci in govorniki govore v »jugoslovanskem je-
Izredno pomemben dokument
Kongregacije za verski nauk
V	torek 10. marca je prefekt Kongregacije za verski nauk kardinal Ratzinger časnikarjem predstavil instrukcijo »Spoštovanje porajajočega se človeškega življenja in dostojanstvo roditeljskega dejanja«. Dokument je odobril sv. oče.
Navodilo izhaja iz dveh predpostavk: človeško življenje je treba spoštovati od spočetja do smrti in človeško življenje se mora razvijati po naravni poti. To pa pomeni, da je moralno nedopustno spočetje v epruveti in z umetno oploditvijo bodisi med obema zakoncema ali po posredovanju tretje osebe. Ni mogoče moralno opravičiti umetne oploditve neporočene ženske ali vdove kakor tudi ne rojstvo otroka z izposojeno materjo. Te vrste spočetja so namreč v nasprotju s trdnostjo zakona, častjo zakoncev, poslanstvom roditeljev in pravico otroka, da je spočet in rojen v zakonu. Za Cerkev ostaja zakon edini spoštovanja vredni kraj za spočetje novega človeka.
Dokument se konča s pozivom javnim oblastem in politikom, naj državne zakone sprejemajo v skladu z moralnimi načeli, ko gre za človekove pravice, človekovo življenje in ustanovo zakona. Danes namreč civilna zakonodaja daje legitimacijo ravnanjem, ki so zgrešena in v opreki z naravnimi zahtevami človeške narave ter z nepisanimi zakoni, ki jih je Stvarnik položil v človeka.
Že dan po objavi dokumenta se je predsedstvo Italijanske škofovske konference izreklo z vso zavzetostjo za njegovo upoštevanje ter opozorilo na neprecenljivo vrednoto človeškega življenja in na svojskost porajanja novih življenj, navajajoč pri tem besede iz okrožnice Janeza XXIII. »Mati in učiteljica«: »Posredovanje človekovega življenja je narava namenila osebnemu in zavestnemu dejanju in kot takemu podvrženemu najsvetejšim božjim zakonom, ki so nespremenljivi in nepre-kršljivi in se jih je treba držati. Prav zato ni dovoljeno rabiti sredstev in slediti metodam, ki so sicer dovoljeni v posredovanju življenja pri rastlinah in živalih.«
Predsedstvo nato poziva vse vernike, da se z instrukcijo Kongregacije za verski nauk seznanijo, posebej pa se obrača na politike in zakonodajalce, na znanstvenike in zdravnike, na teologe in zakonce brez
otrok. Če se hoče služiti človeku in iskati njegovo resnično dobro, se nihče od naštetih ne sme izmakniti moralnemu redu.
—ak
Udarec misijonski dejavnosti v Ugandi
Uganda je zaprla pet misijonskih postojank na severu države, med njimi tudi bolnišnico v Kalongo. V teh pokrajinah so misijonarili patri kombonijanci iz Verone že nad 30 let. Posebno je uspešno delovala bolnišnica v Kalongo. Bila je dobro opremljena in imela 300 ležišč. Vodili so jo italijanski zdravniki-prostovoljci. Do zaprtja bolnišnice in ostalih misijonskih postojank je prišlo, češ da so bile v oporo gverili. V Ugandi je namreč zelo razpasena gverila, zlasti v severnih pokrajinah. Tako sedaj na severu dežele ne bo nobene bolnišnice več.
V	Angoli pa sta bila ubita dva misijonarja; postala sta žrtev gverile; v Mozambiku so osvobodili dva misijonarja in eno misijonsko sestro, ki so jih bili ugrabili gverilci.
Kot je videti iz teh poročil, je življenje misijonarjev v nekaterih državah Afrike vedno v nevarnosti; ponekod je kriva gverila, drugod pa diktatorski režimi, posebno v Burundiju.
■	V imenu avstrijske vlade je Franz Loschnak odgovoril namestniku bavarskega ministrskega predsednika na pismo, v katerem je bila izrečena zahteva, naj se kancler Vranitzky ogradi od pisanja dunajskega dnevnika »Kronen Zeitung« na račun voditelja bavarske Krščansko socialne zveze (CSU) Franza Josepha Straussa, po demonstraciji zaradi njegove prisotnosti na pustnem plesu v poslopju dunajske Opere. Loschnak pravi v odgovoru, da so demonstracije »neodtujljiva pravica demokracije« in sodijo v avstrijski vsakdan. Tudi noče avstrijska vlada izvajati kakršnegakoli pritiska v pisanje avstrijskih časnikarjev, saj je v Avstriji svoboda tiska. Značilno za Straussa pa je, da je 13 policistom, ki so bili zaradi njega ranjeni v spopadu z demonstranti, poslal po en li-terski lonec za pivo z napisom: »Z bavarskimi pozdravi iz Miinchna.«
jeziku«, češ da bo tudi sam govoril v srbohrvaščini, čeprav je njegov materni jezik albanski.
Ko je predsedstvo SZDL Slovenije zvedelo za te izjave, je zahtevalo javno opravičilo od Redžepija, češ da je šlo za žalitev slovenskega naroda. Redžepi pa je zahtevo zavrnil, češ da izhaja zahteva po opravičilu iz napačne interpretacije razprave na seji odbora.
Vse to dogajanje je v »Delu« komentiral Jože Horvat. Med drugim je zapisal: »Upam pač, da bomo Prešernovo Zdravljico na startu štafete v Sloveniji vendarle slišali, taisto Zdravljico, ki jo je, še za pesnikovega življenja, prečrtal tudi avstro-ogrski cenzor. Bogme, ne zaradi njenega Boga, ampak zaradi njenega duha, ta je cenzorju preveč ”šel v nos". Zdaj pa glejte farso, »zdaj je ”šla v nos" članom zveznega odbora taista Zdravljica. Da, njen duh se jim je zdel preveč, saj poročevalec natančno piše, kakšen: premalo jugoslovanski, kot je bil onemu rajnkemu cenzorju verjetno premalo avstro-ogrski. Ob tem pa je od vsega začetka slehernemu bralcu, ki je pri normalnem zdravju bral to pesem, postalo takoj jasno, da pesem kliče k bratstvu med narodi, svobodi in k vsemu tistemu, kar sodi k osnovam humanizma. Ne njen "Bog” ne slovenski narod, katerega pač tudi omenja, nista nikoli vsem tem bralcem delala težav. Vse do današnjega dne. Poziv predsednika ZSMJ, naj planinci v Sloveniji na začetku govorijo "v jugoslovanskem jeziku", češ da tudi on ne govori v albanščini, čeprav je to njegov materni jezik, temveč v srbohrvaščini, pa je nekaj novega, saj svojo odločitev vsiljuje vsem drugim... Pri tem ga nič ne ovira ustava, ki pravi, da so jeziki narodov enakopravni.«
Protest čilskega škofe
Škof Carlos Camus, ki vodi škofijo Li-nares v bližini prestolnice Santiago, je izrekel zelo ostre besede na račun Pinochetovega vojaškega režima. 27. februarja je policija aretirana njegovo nečakinjo 18-letno Marijo Eleno, ki je bila kriva samo tega, ker je njena sestra 20-letna Pabla sodelovala pri nastavitvi bombe, ki pa ni povzročila žrtev. Medtem ko je Pabla izginila, so Mario Eleno imeli zaprto štiri dni in jo podvrgli nečloveškemu zasliševanju.
Škof Camus je po njeni izpustitvi dejal, da smatra za večje junake atentatorje, ki izpostavijo vsaj lastno življenje, kot tiste, ki mučijo po zaporih brezobrambne osebe. In je še dodal, da je bil svoj čas protiven levičarski Allendejevi vladi, a da je ta storila komaj tisočinko zločinov, ki se dogajajo sedaj.
V	zvezi s tem nasiljem, pa naročenim umorom bivšega zunanjega ministra Let-telierja v ZDA pred leti in z množičnim odpustom profesorjev so čilski škofje 4. marca v pastirskem pismu zapisali: »Dejstvo, da je bilo 18-letno dekle samo zato, ker je sestra dekleta, ki jo išče policija, podvržena psihološkemu mučenju, nam da misliti na vse, ki so prestali ali trpijo slične ali še hujše muke.«
Seveda ta odločni nastop škofov režimu ni bil všeč in čilski zunanji minister Del Valle je že nekaj ur nato protestiral pri papeškem nunciju Sodanu v Santiagu. V srečanju je minister izrazil nevoljo in žalost vlade in še posebej predsednika republike zavoljo izrečenih izjav.
Zahvala argentinskega predsednika
Argentinski predsednik Raul Alfonsin se je papežu Janezu Pavlu II. zahvalil za njegov prispevek, kako rešiti sila težavno vprašanje vračanja dolgov najbolj zadolženih držav na svetu. Med njimi je tudi Argentina s kar 53 milijardami dolarjev obveznosti do tujih držav. Predsednik Alfonsin ugotavlja, da bi morale to vprašanje razrešiti skupaj države dolinice in upnice, saj zahteva žrtve in napore vseh strani, ne samo zadolženk.
Mirku Rijavcu v spomin
Bilo je leta 1951, ko je prišel v Gorico iz Južne Amerike salezijanec Mirko Rijavec. Ko smo zvedeli zanj, smo ga povabili na Placuto, da je imel tam predavanje Marijinim družbenicam o življenju in delu med južnoameriškimi Indijanci. Še danes, pr, tolikih letih mi je ostalo v spominu tisto njegovo predavanje.
Tako se je začelo življenje Mirkota Rijavca v Gorici v znamenju misijonov. Nje-fova življenjska pot pa se je začela v Bovcu leta 1910, v družini cesarsko kralje-\ega uradnika, v kateri so bili še trije sinovi in hčerka Lori. Mirko je bil najsta-lejši. Oče je vzel vdovo, ki je v prvem zakonu imela hčerko Gito Podobnik, znano učiteljico v Gorici.
Med prvo svetovno vojno je družina morala v begunstvo, potem pa v Idrijo, kjer se je Mirko vpisal na tamkajšnjo realko. Toda zamikali so ga salezijanci. Še mlad fantič je vstopil k njim in poslali so ga v Turin, kjer je opravil srednje šole.
\ srce ga je vleklo dalje v misijone. Kot bogoslovec je odpotoval v Kolumbijo. V glavnem mestu Bogota je bil posvečen v mašnika 3. decembra 1939. Poslali so ga duše past med Kolumbijce in pozneje še v Ekvador. Pastiroval je med tamkajšnjimi Indijanci in skrbel tudi za gobavce. Rad je imel te ljudi z vsemi njihovimi navadami, tako različnimi od naših. Rad bi bil ostal med njimi, toda njegovo zdravje se je začelo krhati. Svetovali so mu, naj s? vrne v Evropo. Prišel 3® m tu ostal.
V	Gorici se je začel drugi del njegovega bogatega življenja.
Ni vstopil v dušno pastirstvo, ker smo v tistih letih imeli slovenskih duhovnikov na pretek. Zato si je poiskal službo na šoli, kjer je bilo pomanjkanje učnih moči. Začel je svoje šolnikovanje na tedanji strokovni šoli pod ravnateljem Pavšičem. Učil je higieno, prirodopis in slične predmete. Za šolske potrebe je iz svojih predmetov sestavil tudi učbenike.
Potem je dobil službo na italijanskih srednjih šolah, na Institutu Fermi in na Zavodu za zunanjo trgovino. Učil je med drugim španščino in srbohrvaščino ter krščanski nauk. Na slovenske šole se ni več vrnil, pač pa je še naprej ostal zvest Slovenec in je priskočil na pomoč v dušnem pastirstvu, ko so se duhovniške vrste zredčile. Sprejel je dušno oskrbo za slovenske vernike v Skrljevem (župnija Mirnik) ter hodil tja maševat, dokler so ljudje še čutili slovensko.
Kmalu je skupaj s Skrljevim prevzel nedeljsko mašo za Slovence na Plešivem in maševal v cerkvi pri Sv. Subidi. Iz Gorice je skrbel za tamkajšnje vernike in se z njimi tako povezal, da so ga imeli kar za svojega. Še zadnjo nedeljo, preden je šel v bolnišnico na operacijo, so se srečali v gostilni pri Lovcu in se z njim nevede zadnjič poveselili. Domača hčerka prvoobhajanka Tanja mu je čestitala in poklonila šopek cvetic. Naslednji dan je šel v bolnišnico. Potrebna je bila opo racija. Mirko jo je sprejel tako, da je
Iz Slovenije
OKNO V DANAŠNJI SVET
zdravnik anestezist dejal, da zlepa ni videl boinika tako vdanega in mirnega kot je bil g. Rijavec.
Operacija je uspela, toda nastopile so komplikacije: pljučnica in še kaj. Na pepelnico so ga prepeljali v oddelek za intenzivno zdravljenje. Vse je kazalo, da bo bolezen prestal, ko je v soboto 14. marca nastopila kriza in ponoči se je g. Mirko za vedno poslovil od nas.
G. Mirko Rijavec je bil vesten in izobražen duhovnik. Napisal je knjigo »Južna Amerika«, ki je izhajala najprej kot podlistek v Gospodarstvu, nato pa je izšla kot samostojna knjiga. Svojo navezanost na slovenstvo je izkazal tudi s tem, da je prevzel predsedstvo Goriške Mohorjeve družbe in jo vodil do lani, ko je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Za to družbo ie pripravil po nemškem izvirniku slikanico »Rojstvo v Betlehemu«. V italijanščino je prevedel tudi »Solzice« Prežihovega Voranca. Zanimal se je tudi za ekumenizem in bil v vodstvu Apostolstva sv. Cirili, in Metoda za goriško škofijo.
Pogreb. G. Mirka Rijavca so pokopali v torek 17. marca v grobnico škofijskih duhovnikov na goriškem pokopališču. Ob 11. uri so njegovo truplo, položeno v še odprto krsto, pripeljali v goriško stolnico, kjer je nadškof p. Bommarco ob somaševanju 21 duhovnikov opravil pogrebni obred, številni sobratje pa so mu prisostvovali v klopeh. Cerkev je bila polna hvaležnih Slovencev, ki so mu hoteli dati s svojo udeležbo priznanje, veliko pa je bilo tudi sobratov in drugih iz vrst večinskega naroda. Na koru je pel pomnoženi pevski zbor s Plešivega pod vodstvom Zdravka Klanjščka; na orgle je igrala prof. Lojzka Bratuž.
G. nadškof je poudaril v italijanskem jeziku (maša je bila v slovenščini, osrednji del v latinščini, eno berilo tudi v italijanščini) veliko misijonsko zavzetost pokojnega in njegovo pripravljenost, služiti tudi goriški škofiji, dr. Oskar Simčič pa je v prvi vrsti omenil pokojnikovo ljubezen za slovensko občestvo. Po maši ga je ob slovesu v cerkvi pozdravila v imenu šolskih otrok s Plešivega deklica Marinka Polenčič, na pokopališču pa sta se od njega poslovili Nadja Prinčič v imenu mladine in skupnosti Plešivo ter Marija Ferletič iz vrst SSk.	K.	H.+J. K.
■ V Ravenni se je pripetila na 2993-ton-ski motorni ladji za prevoz utekočinjenega plina »Elisabetta Montanari«, ki je zavoljo vzdrževalnih del v suhem doku ladjedelnice Mecnavi, usodna nesreča.V dvojnem dnu ladje je nastal požar in v nekaj minutah je dim, pomešan s plinom, zadušil 13 delavcev. Kmalu po tragediji je prišel v Ravenno sam minister za civilno zaščito Zamberletti. Seveda je tudi on bil nemočen pred to nesrečo. Poudaril je le, da se dostikrat premalo upošteva zakonske predpise. Sodstvo naj bi tudi v tem primeru ugotovilo, kdo je kriv.
■ V Rimu so se v prejšnjih dneh obnovila pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za ureditev ribolova v Jadranskem morju. Novi sporazum naj bi veljal sedem let. Na njegovi osnovi naj bi 50 italijanskih ribiških ladij ribarilo na območjih Bara, Dugega otoka in Palagruže. Predvidena je tudi ustanovitev mešane itali-jansko-jugoslovanske družbe tako za ribolov kot za predelavo in prodajo ribjega ulova. Pravica do ribarjenja naj bi Italijo stala 84 milijard lir. Medtem ko je Beograd pripravljen podpisati ta sporazum, pa mu ribiči v slovenskem delu jadranske obale odločno nasprotujejo. Seveda bo obveljala volja Beograda, ki je kot vedno lačen deviz in mu je za slovenske interese malo mar.
■ Voditelj Južnotirolske ljudske stranke (SVP) dr. Silvius Magnago se je na Dunaju sestal , z avstrijskim zunanjim ministrom in podkanclerjem Mockom, da bi si zagotovil nadaljnjo podporo Avstrije v sedanjem zapletu z Rimom, ki se je odločil omejiti pravice nemškega prebivalstva na Južnem Tirolskem. Minister Mock je dejal, da bo dala Avstrija izjavo, da je južnotirolsko vprašanje rešeno, le v primeru, če se bodo s tem strinjali predstavniki omenjene manjšine. Kako vzpodbudno bi bilo, če bi se tudi vlada v Beogradu tako odločno zavzemala za slovensko manjšino v Italiji.
■ ■ Julien Guimon Ugartechea, Bask po rodu, je v imenu Komisije za razvoj in sodelovanje, ki deluje v sklopu evropskega parlamenta v Strasburgu izjavil, da nad polovica držav, ki so članice organizacije Združenih narodov, krši človekove pravice. Te kršitve gredo od Cipra do Južne Koreje, od Sovjetske zveze do Vietnama, Laosa in Kampučije, njih žrtve so Kurdi v Turčiji, Iranu in Iraku, Judje v Siriji, Albanci v Jugoslaviji, nasilje nad opozicijo se izvaja v Pakistanu, nad narodnostnimi manjšinami v Braziliji, Nikaragvi, Peruju in Gvatemali, v Čilu in Paragvaju traja neprekinejno obsedno stanje, v Južni Afriki se nadaljuje rasno razlikovanje. Ugartechea pri tem poudarja, da govoriti o teh stvareh še ne pomeni vmešavati se v notranje zadeve neke države, kajti braniti človekove pravice je dolžnost vsakogar. Najmanj, kar se lahko zahteva, je pravica do življenja, do moralne in fizične celovitosti in biti sojen od neodvisnih sodišč.
Ekumenski zbornik 1986 V edinosti
Proti koncu leta 1986 je izšel ekumenski zbornik »V edinosti«, ki ga izdaja Slovenski ekumenski svet. Zbornik so uredili Franc Perko, Jože Vesenjak in Stanko Janežič kot glavni urednik. To pot je zbornik še posebno bogat; prinaša različne članke in spise s področja ekumenizma doma in po svetu, kot je v uvodu poudaril urednik: »Napredek ekumenskih prizadevanj in rast edinosti med kristjani sta v največji meri odvisna od duhovnega ekumenizma: od odprtosti navdihom Sv. Duha, od spreobrnjenja in pripravljenosti za odpuščanje in spravo, od zaupne molitve in žrtve...«
V	slovenskem duhovnem in kulturnem prostoru je ekumenski trenutek 1986 zaznamovan z imenom Primoža Trubarja. »Ekumensko ozračje,« je zapisaal St. Janežič, »prinaša 400 let po Trubarjevi smrti tudi med kristjane na Slovenskem novo podobo tega velikega Slovenca in krščanskega reformatorja, očeta slovenske književnosti, jezika, teologije in kulture.« Ekumenski zbornik 1986 želi z. objavo predavanj in zapisov ob Trubarjevem letu vsaj nekoliko osvetliti in utrditi nove poglede na vznik in razvoj slovenskega protestantizma do naših časov.
Podrobno sta obdelani predvsem dve vprašanji izmed sodobnih ekumenskih problemov, in sicer služba skupnosti v vesoljni Cerkvi, kot rezultat predlogov in dognanj mešane teološke skupine Dombes iz Francije, ki poudarja, da »kljub medsebojni razdeljenosti hočejo vse Cerkve
služiti božjemu odrešitvenemu načrtu, ki obsega vse ljudi; pri tem iščejo vidni izraz svoje skupnosti v edinosti. Tako ostajajo zveste apostolski veri m svoji poklicanosti k skupnemu pričevanju.« O vprašanju mešanih zakonov pa so objavljene pastoralne smernice o sklepanju zakona med kristjani različnih veroizpovedi. Osnutek je pripravila ekumenska komisija škofovske konference Jugoslavije.
Zanimiv in hkrati aktualen je zapis »Ekumenske skupine v Sovjetski zvezi«, v katerem je govora o delu zahodne in vzhodne Cerkve s primerno primerjavo o sv. Kasijanu in sv. Nikolaju (Vzhod moli, Zahod dela). Clankar poudarja, kako so začele tudi v Rusiji, Ukrajini, Litvi in na Letonskem delovati ekumenske skupnosti, ki jih sestavljajo pravoslavni, katoliški in protestantski verniki, ki pa delujejo od spodaj navzgor, saj pogovori z voditelji ruske pravoslavne Cerkve niso rodili večjih sadov, ker je moskovski patriarhat do Apostolskega sedeža ostal dokaj hladen.
V	zborniku je še več zapisov, in sicer o delovanju vseh, ki si prizadevajo za zedinjenje kristjanov, npr. poročilo o »Mednarodnem ekumenskem srečanju redovnic v Zagrebu«, »Pismo iz Madrasa« (o delovanju tamkajšnjih skupin) in »Žrtev življenja za edinost«, kakor tudi odlomki iz okrožnice o Sv. Duhu, ki jo je izdal papež Janez Pavel II. na binkošti 18. maja 1986; v ekumenski kroniki »Od vzhoda do zahoda« pa je podrobno prikazano in ovrednoteno delovanje ekumenskih sku-
pin doma in po svetu.
Zbornik »V edinosti« za leto 1986 živo piše o prizadevanjih za združitev kristjanov, delo pa je zdaj ožarjeno z uspehi, potem spet zasenčeno z ovirami in zastoji, v svojem bistvu pa je uprto v prihodnost, ki je vir upanja, ki nam ga daje Kristus, veliki Zedinjevalec, ki venomer vabi tudi nas k sodelovanju. R. Petaros
Dl Več tisoč oseb je v Budimpešti ob proslavljanju madžarskega upora 15. marca 184? manifestacijo spremenilo v proslavljanje Imreja Nagyja, ki so ga sovjetske oblasti dale usmrtiti po zatrt ju upora novembra 1956. Manifestanti so se ustavili pred spominsko svetilko, ki gori neprestano v spomin Lajosa Bathanyja, enega voditeljev upora leta 1848 zoper Avstrijo. Oporečniški pisatelj Gyorgy Gado je med navdušenim vzklikanjem množice primerjal Bathanyja z Nagyjem ter dejal: »Upajmo, da bo prišel dan, ko bomo mogli prižgati luč tudi v Nagyjev spomin. Zato nai živi pravica sestajanja, svoboda besede in tiska! Naj živi madžarska demokracija!«
■	Hud potres, ki je v svojih sunkih trajal več dni z jakostjo treh do sedmih stopenj po Richterjevi lestvici je prizadel južnoameriško državo Ekvador v območju reke Amaconke ter povzročil nad 400 mrtvih, več tisoč ranjenih in pustil 15..000 oseb brez strehe. Potres so spremljali veliki nalivi in izbruh ognjenika El Reven-tador. Naftovod, ki prečka vso državo in je dolg 403 km, je bil razdejan na dolžini 45 km. Italijanski minister za civilno zaščito Zamberletti je v soglasju z zunanjim ministrom Andreottijem takoj odredil pošiljko šotorov, živeža in zdravil z vojaškimi transportnimi letali, italijanska cerkvena organizacija je kot prvo pomoč namenila sto milijonov lir, italijanski Rdeči križ pa je sprožil nabirko za žrtve potresa.
Nov karmelski samostan na Hrvaškem
Karmel v Kloštru Ivaniču na Hrvaškem je postal pretesen. Po redovnih pravilih naj bo v samostanu največ 21 redovnic.
V	tem samostanu pa je število naraslo na 27. Zato so se redovnice odločile za novo naselbino. Prejele so celo vrsto ponudb. Odločile so se za šarengrad pri Vukovaru. Frančiškani so redovnicam odstopili svoj samostan, ki ga bo treba preurediti, da bo odgovarjal karmelskim predpisom.
Karmelski samostan je tudi v Istri v kraju Jurišiči.
Prva zasebna kavarna v Moskvi
Uradna sovjetska agencija je najavila, da se bo v prestolnici Moskvi odprla prva zasebna kavarna, ki jo bodo »zadružno« upravljali trije starejši upokojenci: bratje Fiodorov. Eden od teh, Andrej, je določen za upravitelja lokala. Javnosti je bilo sporočeno, da ima Andrej za seboj že 23 let tovrstne službe v državnih restavracijah in barih. Brez dvoma bodo bratje postregli gostom z najboljšo kavo in še bolj prikupno prijaznostjo, saj je povsem jasno, da gre za utelešenje novih smernic, da se gospodarstvu da novega zagona.
Josip Vidmar je izstopil iz Društva slovenskih pisateljev
Leposlovni kritik Josip Vidmar, star 91 let, med revolucijo predsednik OF, po prepričanju liberalec, pa kasneje član komunistične partije, ki še danes ob vsaki priložnosti razglaša, da je neveren, je pred kratkim izstopil iz Društva slovenskih pisateljev. Povod za izstop je bil zapis Dimitrija Rupla, ki je eden urednikov opo-rečniške »Nove revije«, da je Vidmar v svoji kritiki o Kocbekovi knjigi »Strah in pogum« njenega avtorja »denunciral«.
Josip Vidmar je v svojem dopisu z dne 1. decembra 1986 pozval predsednika omenjenega društva, naj ta izraz »denunciral« izroči v presojo častnemu sodišču, »ki naj Ruplovo ravnanje oceni in ga primerno obsodi, če se to ne bi zgodilo ali če bi bila sodba razsodišča premila ali če bi Rupel razsodbe častnega razsodišča ne hotel izpolniti, mi bo težko ostati v članstvu Društva pisateljev, ki dopušča take neodgovorne žalitve kateregakoli izmed članov.«
Častno razsodišče pa je menilo, da je Vidmarjeva pritožba prišla na napačen naslov. Takole je zapisalo: »V konkretnem primeru ne gre za vprašanja literarne narave ali poklicne časti, zato ne sodi v pristojnost tega društvenega organa.« Dimitrij Rupel pa dodaja: »Josip Vidmar je očitno pričakoval, da me bo Društvo slovenskih pisateljev izključilo iz svojih vrst. Želel si je take rešitve, ker bi na sodišču zelo težko dokazal, da sem napisal neresnico. Če je bistvo tega društva politična diskvalifikacija, potem bom moral to društvo zapustiti jaz. Popolnoma nič mmam proti temu, če bi Josip Vidmar hotel ostati v društvu, ne bi pa hotel ostati v njem, ko bi se v njem uveljavljala Vidmarjeva politika.«
Hočejo biti zvesti papežu
Skupina bogoslovcev, gojencev semenišča tradicionalističnega nadškofa Lefebvra v Econu v Švici je prosila, če bi lahko nadaljevala teološke študije in pripravo na duhovniško službo v katoliških bogoslovnih semeniščih, ker hočejo biti zvesti papežu. Janez Pavel II. je oktobra lani ustanovil posebno komisijo, ki je preučila zadevo in našla ustrezno rešitev.
V	Rim je že prišla prva skupina bogoslovcev. V njej je sedem Francozov in dva Angleža. Začasno so jih sprejeli klaretin-ci. Bogoslovci so imeli pred kratkim posebne duhovne vaje, nekaj časa študirajo italijanščino, potem pa bodo nadaljevali bogoslovno izobraževanje na rimskih cerkvenih visokošolskih ustanovah.
Čisto se je pozabila resnica, da človek ne more biti nič boljšega kot če je dober. (Josip Stritar)
Davčni oporečnik
Bolniški uslužbenec, 26-letni D. Gamba iz Bielle, si je pri davčni prijavi za leto
1983	od celotne vsote odbil 5,5%, ki gre v vojaške namene države. Seveda mu je davčni urad naložil globo v znesku 63.600 lir. Izzivalno je zdaj mož dal duška svojemu oporečništvu tako, da je celotno vsoto 63.600 lir zbral s samim drobižem po 10 lir. Plug in klasje, vtisnjeni na kovancih po deset lir, kažejo na simbol, ki naj bi ga uresničile vse države sveta: napolniti žitnice, ne pa orožarne.
★
M Po odloku Vrhovnega sveta Sovjetske zveze je bil spuščen na svobodo 53-letni pravoslavni duhovnik Gleb Jakunin, eden i.stanoviteljev Odbora za obrambo pravic vernih državljanov. Leta 1980 je bil aretiran in nato obsojen na pet let ječe in nadaljnjih pet let konfinacije. Obtožen je bil protisovjetske propagande in dejavnosti. Vest o izpustitvi je posredovala Jelena Bonner, žena sovjetskega znanstvenika Saharova,
Odgovornost za svoja dejanja
Nekateri vedno znova poudarjajo potrebo po odgovornosti in vabijo k večji in bolj zavestni skrbnosti. Drugi tožijo nad hudo neodgovornostjo in nad begom pred odgovornostjo. Spet drugi se sprašujejo, kdo je sploh odgovoren in komu je odgovoren.
Apostol Pavel piše o sebi in s tem o škofih in duhovnikih, pa tudi o drugih kristjanih tole: »Imejte nas torej za Kristusove služabnike, za oskrbnike božjih skrivnosti. Seveda pa se od oskrbnikov zahteva, da so zvesti« (1 Kor 4,2). Oskrbniki so klicani na odgovor, da dajo račun o svojem oskrbovanju, kot poudarja evangelij (Lk 16,2). To velja o nas vseh. Tisti, ki nas kliče na odgovor, je Bog, naš stvarnik in gospod. On je edini pravični sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Zato Isti apostol pravi: »Meni je malo mar, če o meni sodite vi ali kakšno človeško sodišče... Moj sodnik je namreč Gospod« (1 Kor 4,3-4).
Ljudje pa mislimo večkrat ravno nasprotno. Malo nam je mar, da je Bog naš sodnik. Veliko bolj nam je mar, kako o nas sodijo ljudje ali kakšno človeško sodišče. Pred ljudmi se je mogoče opravičevati in izgovarjati, mogoče je odgovornost zvračati na druge, na okoliščine in stvari. Pred Bogom kaj takega ni mogoče.
Odrešenjska zgodovina človeškega rodu nam vedno znova govori, kako Bog nagovarja človeka in ga kliče na odgovor. To se je zgodilo že z Adamom in Evo v raju, ko sta prestopila božjo zapoved (1 Mz 3). Prav tako je Bog klical na odgovor Kajna, ki je ubil svojega brata (1 Mz 4,1-16), kralja Davida, ki se je hudo pregrešil (2 Sam 11-12), duhovnike, preroke in kralje in cela ljudstva. Prav tako Kristus v evangeliju in prilikah na različne načine poudarja, da bo vsak klican na odgovor o svojih odločitvah, dejanjih in življenju.
Zavestna osebna odgovornost v vesti je znamenje človekovega dostojanstva, njegove duhovne zrelosti in svobode. Kajti človek je odgovoren le za tista dejanja, za katera se je svobodno odločil. Vsaka omejitev svobode, vsaka prisila katere koli vrste zmanjšuje ali celo odvzema osebno odgovornost. Drugi vatikanski cerkveni zbor zato poudarja, da je čut za odgovornost znamenje duhovne in nravne zrelosti človeškega rodu in zato kar največjega pomena.
Če v postnem času ne bomo preslišali klica k spreobrnjenju, bomo vedno bolje spoznavali, kje in kako, na katerih področjih in za kaj smo osebno odgovorni. Kakor sino različni ljudje, tako je različna tudi osebna odgovornost. Drugačno in večjo odgovornost imamo škofje kakor drugi verniki. Drugačno in večjo odgovornost imajo dušni pastirji, starši in vzgojitelji kakor pa tisti, ki so že izpolnili svoje življenjsko delo, ali pa mladi, ki stoje še pred vstopom v življenje. Ni treba posebej poudarjati, kako izredno velika je odgovornost tistih, ki odločajo o celih ljudstvih, o mednarodnih odnosih, o vojni in miru. Napačno bi bilo, če bi tiste, ki nosijo odgovornost v javnem življenju, bodisi na kulturnem, gospodarskem ali političnem področju, prepuščali samim sebi in jih samo kritizirali. Tisti, ki v javnosti prevzemajo In nosijo odgovornost, toliko bolj potrebujejo sodelovanja In pomoči vseh.
(Iz letošnjega postnega pisma slovenskih škofov)
Z GORIŠKEGA
Kronika	iz
Zima se poslavlja. Do pomladi manjka le še nekaj dni (uradno se prične to soboto 21. marca ob 4,09), pa se zdi, da se letos zimi nič ne mudi z odhodom. Snega nam ni sicer ponovno natresla, zato pa nas je krepko premrazila z nizkimi temperaturami in ostro burjo. Naša mladina je hodila na nedeljsko smučanje v višje ležeče kraje in se veselo vračala, a nekateri tudi s poškodbami. Vzela pa nam je zima iz naše srede Avgusta Caharija in Jožefa Pertota. Oba sta podlegla infarktu. Naj počivata v miru; sorodnikom naše sožalje.
Pustno veselje. Tega je bilo dosti zlasti za pustno nedeljo. Tudi naši skavti so ga hoteli biti deležni: najprej v soboto 28. febr. volčiči in veverice, naslednji dan pa skavti in zvečer roverji. Zbrali so se v pustno okrašeni župnijski dvorani in preživeli skupaj ob sproščeni zabavi prijetne urice. Tudi nabrežinska godba je kar tri dni hodila okrog po vaseh in doprinesla svoje.
Gostovanje števerjanske mladine. Tudi v Nabrežini je Finžgarjeva igra »Veriga«, ki jo je uprizorila dramska skupina SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana, bila toplo spreleta. Zahtevno scenerijo je na prostor v župnijski dvorani primerno prikrojil prof. Franko Žerjal. Og koncu igre je bila bogata loterija za katoliški tisk, ki je dala
600.000	lir. Res vredno pohvale! V dopoldanskih urah pa je bila isti dan prireditev v italijanščini, združena s srečolovom za škofijski tednik »La Voce Isontina«. Na njej je nastopila skavtska skupina iz Trsta.
vabila je nad tisoč ljudi, nastopila pa je mladina iz pobratenih občin Ilirske Bistrice in Buj, mladina Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina, mladina srednje šole »I. Gruden« in »C. De Mar-chesetti« ter Atlantskega zavoda združenega sveta iz Južnega Walesa (Vel. Britanija). Pozdravne besede so se glasile: »Naj se v mavrici bratstva in sožitja med narodi pretopijo vse svinčenke in sovraštvo v sončno paleto pisane sreče za vse otroke, za vse nas!« Na sporedu so bili kitajski, skandinavski in drugi plesi, nastop pevskega zbora iz Walesa in harmonikarjev, akrobatske točke in karate. Splošno mnenje prisotnih je bilo, da so take prireditve potrebne in naj se še ponovijo. Omenjena prireditev se je popolnoma skladala z letošnjo škofijsko postno akcijo za podporo misijonski Cerkvi v Slonokoščeni obali in Maliju v Zah. Afriki. - Ij
■***r
Prireditev v korist lačnih. Občinski lepaki v mavričnih barvah in napisi v štirih jezikih »Mavrica solidarnosti - Duga zajedništva - L arcobaleno di solidarieta -The Rainbow of Solidarity« so vabili na II. prireditev v korist lačnih po svetu, ki je bila 8. marca v domači telovadnici. Pri-
Letošnja nabirka na Tržaškem
Zavije
Sv. Križ
Sv Ivan
Rojan
Boršt
Dolina
Prosek
Novi sv. Anton Sv. Jakob Mačkolje Skedenj Opčine
Bazovica in Pesek
Repentabor
Kolonkovec
Sv. Ana
Podlonjer
Bol junec
Ricmanje in Donijo
Salezijanci
Barkovlje
Katinara
Sv. Vincencij
Sv. Barbara
Trebče
SKUPAJ
za katoliški tisk
620.000
560.000
470.000
380.000
250.000
250.000
250.000
245.000
240.000
225.000
223.000
200.000
175.000
153.000
140.000
120.000
115.000
100.000 100.000
90.000
86.000
70.000
70.000
30.000
17.000 5.179.000
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
priredi v nedeljo 22. marca ob 17. uri v Kult. domu v Trstu
revijo otroških in mladinskih zborov
PESEM MLADIH
Kamenčki
Zaplankanost pa taka!
V	Poljanah nad Škofjo Loko so pod izredno lepo izdelano fresko Iveta Šubica v avli krajevne Sole namestili portrete devetih odličnih Poljancev, ki so znameniti tudi zunaj meja ožje domovine. Med njimi so se znašli trije duhovniki: pisatelj Pavel Perko, filozof Aleš Ušeničnik in zgodovinar Maks Miklavčič. Za nekatere očitno preveč kolarjev, šušljalo se je, da bodo poskušali bojkotirati odprtje šole. Do tega ni prišlo, ko je postalo jasno, da bodo v Poljane prišli nekateri najvišji predstavniki slovenskega političnega in kulturnega vrha, pač pa se je vrenje nadalje-Val°, ko so slovesnosti minile. Najglasnejši so bili borci.
“Sumljivo mi je bilo že, ko sem na zadnjem sestanku pripravljalnega odbora za otvoritev Šole zvedel, da bo med portretiranci tudi Miklivčič, in nisem vedel, kako da lahko taki pridejo v šolo,« je na glas povedal nekdo izmed njih. Za Ušenič-nika je drugi trdil, da je »med vojno prav gotovo sodeloval z ljubljanskim škofom dr. Gregorijem Rožmanom«. Tretji je pri-U, da je »toliko duhovnikov vsekakor preveč, ker toliko duhovnikov otrokom ne more biti vzor, saj dobro vemo, kam
so ti pripelajli našo družbo — z dr. Korošcem do kapitulacije«.
Slikar Ive Šubic je bil odrezavo kratek. »Tistim, ki zdaj tako odločno nasprotujejo temu, da bi bili nekateri znani Poljanci predstavljeni v šolski avli, ne zamerim njihovega neznanja. Zamerim jim to, da ocenjujejo nekaj, česar ne poznajo.«
Res, kaj takega se lahko zgodi le pri ljudeh, ki so v svoji Ideološki nestrpnosti tako majhni, da se raje odrečejo velikim sinovom iz preteklosti svojega naroda kot pa da bi jim hoteli dati dolžno čast in priznanje. In to samo zato, ker je Marx označil vero za opij ljudstva.
D. K.
Slovenci po svetu
Visoko cerkveno imenovanje
Papež Janez Pavel II. je na predlog pariškega nadškofa kardinala Lustigerja 14. februarja letos imenoval za prelata g. Ignacija Čretnika, ravnatelja slovenskega dušnega pastirstva v Franciji. Visoko imenovanje pa je istočasno pomembno priznanje slovenski skupnosti v Parizu, ki jo prelat Čretnik nepretrgano vodi zadnjih 40 let. Tudi naš list mu iskreno čestita z željo, da bi mogel svoje poslanstvo še vrsto let čil in zdrav vršiti.
Nabirka za katoliški tisk na Goriškem Gabrje-Vrh	200.000
Podgora	229.000
Placuta	321.000
Kapucini	282.000
Sv. Ivan	801.000
Sv. Ignacij	353.000
Zavod sv. Družine	25.000
Jazbine	46.650
Števerjan	312.350
Jamlje-Dol	200.000
Štandrež	_	350.000
Stolnica	366.000
SKUPAJ	3.486.000
Deželna komisija SSk za gospodarska vprašanja
V petek 13. marca se je sestala v Trstu deželna komisija SSk za gospodarska vprašanja, ki jo je ustanovilo deželno tajništvo, da bi strokovno spremljala slovenske gospodarske dejavnosti, ki so bistveni element narodne ohranitve in razvoja.
Udeleženci so za koordinatorja komisije izvolili odv. Jožeta Škerka. Do izraza je prišla enotnost in enakopravnost vseh slovenskih sestavin pri pomembnejših dejavnostih in ustanovah ter nujnost gospodarskega načrta, ki naj bi perspektivno postavil skupne razvojne cilje.
V obširni razpravi so člani gospodarske komisije SSk pregledali sedanje stanje v tržaški, goriški in videmski pokrajini, zlasti nekaterih pomembnejših panog, kot so kmetijstvo, obrtništvo, gostinstvo, bančništvo, mednarodna trgovina in industrija.
Sklad »Mitja Cuk« prireja predavanje prof. Marije Gabrijelčič, avtorice knjige o miselnih vzorcih,
ZA UČINKOVITO UMSKO DELO
(o učnih težavah naših otrok)
v torek 24. marca ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah.
Predstavitev novih knjig v Tržaški knjigarni
Ob dvotedenski prodaji knjig z visokimi popusti je Tržaška knjigarna priredila tudi tri dopoldneve, na katerih so predstavili tri nove knjige.
Najprej so predstavili knjigo »Burja in kamni«, ki je izšla v samozaložbi. Napisale so jo tri tržaške ustvarjalke: Irena Žerjal, Marija Mislej in Nadja Švara. O njihovem delu je spregovorila prof. Marija Cenda, nakar so avtorice same in Tatjana Rojc prebrale nekaj odlomkov, Edvard Žerjal pa je zaigral na kitaro.
Naslednja predstavljena knjiga je »Mun-dial - Svetovna prvenstva v nogometu med bliščem in stvarnostjo«, ki jo je napisal radijski časnikar Saša Rudolf in je izšla pri Založništvu tržaškega tiska. O knjigi je govoril prof. Josip Tavčar. Spregovorili pa so še predstavnica knjigarne Ilde Košuta, predsednik ZSŠD v Italiji Odo Kalan in predstavnik ZTT Marko Kravos.
In končno so predstavili še knjigo z naslovom »V prostranstvih črnega granita«, delo slovenskega vrhunskega gornika Vikija Grošlja. Avtorja in delo je predstavil časnikar Duško Jelinčič.
VII. skavtsko športno srečanje Trst - Gorica - Koroška
V nedeljo 22. marca bo na stadionu 1. maj v Trstu VII. skavtsko športno srečanje. V raznih panogah se bodo pomerili skavti in skavtinje s Koroške, Goriške in Tržaške. To srečanje je postalo za slovensko zamejsko skavtsko organizacijo že prava tradicija. Sprva so srečanja bila le med goriškimi in tržaškimi skavti, po zelo uspelem III. slovenskem zamejskem jamboreeju, ki je bil leta 1984 v Globasnici na Koroškem, pa se srečanja udeležujejo tudi tamkajšnji skavti in skavtinje.
Potem ko smo leta 1985 tekmovali v Gorici in lani v Celovcu, je letos padla organizacija športnih iger na tržaške skavte. Koroški bratje in sestre bodo dospeli v Trst že v soboto pozno popoldne, tržaški skavti jih bomo gostili v prostorih kolonije v Dragi, kjer bomo skupaj preživeli prijeten družabni večer.
V nedeljo zjutraj se bomo vsi zbrali na stadionu, kjer bosta ob 8.30 zbor in slovesna otvoritev. Uvodne pozdrave vsem udeležencem srečanja bo podal predsednik SZSO Marjan Jevnikar. Sledila bo sv. maša, nakar se bodo začele prve tekme. Skavti in skavtinje, ki spadajo v vejo izvidnikov in vodnic, se bodo pomerili v košarki, odbojki, vlečenju vrvi, šahu in namiznem tenisu. Starejši pa bodo lahko izven konkurence igrali nogomet, košarko in odbojko. Pokrajina, ki bo zbrala največ točk, bo osvojila prehodni pokal, ki so si ga lani priborili Tržačani. Zaključek tekmovanj je predviden za 16.30, ko bo nagrajevanje in pozdrav s Pesmijo slovesa. - B. C.
VII. ricmanjski teden
Po ukinitvi državnega praznika sv. Jožefa v Italiji 19. marca, ki je sovpadal s praznikom vaškega patrona v Ricmanjih, je tamkajšnja romarska pot doživela hud udarec. Sam praznik in bližajoča pomlad so bili tudi upanje ricmanjskih gostilni-
čarjev, pekov in pač vseh, ki so si želeli v dneh praznovanja kaj zaslužiti.
Praznovanje je trajalo namreč po več dni. Začelo se je teden prej in končalo teden po 19. marcu. Od vseh koncev so prihajali verniki, ki so si želeli odpustkov, trgovci, ki so potem v dolgi vrsti poleg glavne ceste ponujali svojo raznoliko kramo, pa tudi tkim. petljarjev ni manjkalo. V velikem številu so vsi ti napolnili vas, noči pa prespali po senikih in hlevih. Prihajali so verni in manj verni, zaslužkarji in veseljaki, od vsepovsod so se zbirali, da so vsak na svoj način proslavili ta praznik, povezan z začetkom pomladi. Napolnili so cerkev in gostilne, trli so se ob bršljanovih »fraskah«, ki so visele nad vrati osmič... Tako je bilo pred vojno in še prej, danes pa je ostal le spomin na »dobre stare čase«.
Pri domačem KD »Slavec« so zato pred sedmimi leti pomislili, da bi se le dalo kaj rešiti. Čeprav je po ukinitvi praznika vas na dan sv. Jožefa kar čez noč opustela, jih to ni vznemirilo. Šli so na delo in pripravili teden kulturno umetniških prireditev. Tako se je rodil I. ricmanjski teden. Letos ga diuštvo prireja že sedmič in vse kaže, da se jim vloženi trud obrestuje.
Ricmanjski teden so letos odprli v torek 17. marca ob 20. uri z razstavo Vladimira Klanjščka v galeriji Babna hiša. Sodeloval je mešani zbor »Skala« iz Gropade. V četrtek 19. t. m. bo pod naslovom »Domači večer« nastopil harmonikarski ansambel Miramar, učenci domače osn. šole, domača dramska skupina in pevski zbor »Slavec«.
Ricmanjski teden se bo nadaljeval v soboto 21. marca, ko bodo ob 20. uri nastopili igralci amaterskega odra KPD Jadran iz Dekanov z Jelačinovo tragikomedijo »Ljubezen med prepadi«. V nedeljo 22. marca bosta kar dve prireditvi in sicer ob 14. uri promenadni koncert vaške godbe, ob 20. uri pa celovečerni koncert Ljubljanskega okteta, katerega umetniški vodja je Igor Švara. Koncert bo vsekakor poslastica in bo na najboljši način zaključil VII. ricmanjski teden. Spremlja ga hvalevredna pobuda, saj so se člani okteta in organizatorji pri domačem društvu domenili, da celotni izkupiček namenijo postavitvi spominske plošče domačinu, skladatelju Danilu Švari. - B. Kuret
PRAZNOVANJE SV. JOŽEFA v Ricmanjih od 19. do 22. marca
Četrtek 19. marca (praznik sv. Jožefa)
9.00 otroška maša s petjem;
11.00 slovesna maša z govorom;
15.00 litanije, govor in sv. blagoslov;
16.00 sv. maša za italijanske vernike;
17.00 večerna maša z govorom.
Petek 20. marca
med dnevom obisk bolnih in ostarelih;
20.00 srečanje s starši šolskih otrok, zlasti birmancev in prvoobhajancev v Baragovem domu.
Sobota 21. marca
11.00 in 16.00 spovedovanje šolskih otrok;
17.00 spovedovanje odraslih.
Nedelja 22. marca
9.00	sv. maša pri Domju (priložnost za velikonočno spoved);
11.00 slovesna sv. maša v Ricmanjih;
15.00 litanije, govor in sv. blagoslov;
16.00 sv. maša za italijanske vernike;
17.00 večerna maša in sklep praznovanja. Ves čas bo priložnost za velikonočno spoved in obhajilo. Med nami bo misijonar p. Jože Pucelj DJ iz Ljubljane. Vsem dragim romarjem, gostom in prijateljem kličemo: Iskreno dobrodošli!
Župnijska skupnost v Ricmanjih
Vernost med srednješolci v Dalmaciji raste
Dnevnik »Slobodna Dalmacija« prinaša zanimivo novico, da vernost med srednješolsko mladino v Splitu močno narašča. V anketi leta 1967 je izjavilo, da so verni, 31% dijakov, 35%, da so do vere brezbrižni in 31%, da ne verujejo. Pri anketi leta
1984	pa se je stanje močno spremenilo. Da so verni, je izjavilo 52%, število brezbrižnih je padlo na 27%, za brezbožne pa se jih smatra 18%. Zanimivo je tudi, da so leta 1967 med vernimi močno prevladovala dekleta, leta 1984 pa jih po vernosti presegajo fantje. Vernost je tudi višja v strokovnih šolah kot v ostalih.
(Po »Glasu koncila«)
Izredni občni zbor SZSO-SGS
Izrednih občnih zborov se društva in športne organizacije malokrat poslužujejo. Res pa je tudi, da se razna društva bistveno razlikujejo od skavtske vzgojne organizacije. Le-ta zahteva s strani voditeljev veliko resnega dela in odgovornosti, ki jo imajo pred doraščajočo mladi-dino. V zadnjem času so se te pomanjkljivosti med nami zelo razpasle, občutili smo pomanjkanje organizacijskih delovnih moči, šibko koordinacijo in premalo volje do dela. Vse to in želja po izmen jan ju izkušenj ter da bi te probleme med seboj rešili nas je v soboto 14. marca privedla v Alojzijevišče, kjer je v popoldanskih urah potekal izredni občni zbor.
Po uvodni misli načelnika organizacije, ki je orisal sedanje stanje, je sledilo poročilo načelnice o dejanskih problemih, ki bi jih morali rešiti (gospodarstvo, neizpolnjevanje programa, Planika). Vejevodji W in IV sta nato poročali o delovanju ter izvajanju programa v lastnih vejah. Sledila je razprava, med katero je vsakdo povedal lastno mnenje. Razgovor se je nadaljeval v znamenju spomladanskega in poletnega programa.
Kot je bilo razvidno iz zaključka zbora, stremimo v organizaciji po neki kvaliteti, kar je nadvse potrebno; ne smemo pa dopuščati, da bi se sedaj organizacija začela krčiti, ker smo vendarle slovenska manjšina v zamejstvu in vsakega izgubljenega člana je škoda. - Delavni Medved
Čestitamo
Prejšnji teden je na tržaški univerzi doktoriral iz biologije
ANTON MALIC s Peči. Novemu doktorju čestitajo prijatelji in SŽ Soča.
Začela se bo pevska revija Primorska poje
V	soboto 22. marca se bo začela letošnja zborovska revija Primorska poje. Tudi to pot se je priglasilo veliko število zborov, zato so organizatorji kraje nastopov pomnožili. Nastopi bodo: 21. marca Škofije, nedelja 22. marca Zagorje in Hum v Brdih, 27. marca Gorica in Izola, 29. marca Trst in Šempas, 29. marca Dolenja Trebuša in Dekani, 3. aprila Ajdovščina in Sežana, 4. aprila Branik (Rihemberk) in Tržič, 5. aprila Korošci, Cerkno in Podraga, 10. aprila Piran, 11. aprila Špeter Slovenov (Benečija) in Šmarje pri Kopru, 12. aprila Selo in Podbrdo, 24. aprila Postojna. Skupno se je za to revijo priglasilo 130 zborov, med njimi tudi več iz našega zamejstva.
Občni zbor SKD »Hrast«
16. februarja je bil v župnijski dvorani v Doberdobu občni zbor SKD »Hrast«. Vabilu se je odzvalo precejšnje število društev, organizacij in simpatizerjev. Po uvodnih besedah predsednika Marija Vižintina in pozdravih gostov je svoje poročilo podaja tajnica Mirjam Vescovi, ki je orisala raznoliko in pestro dejavnost društva v zadnjih dveh letih. Svoje poročilo je seveda podal tudi blagajnik Stanko Fer-foglia, ki je, kot je že v navadi, prikazal težave društvene blagajne. Sledile so volitve novega odbora.
Že 10. marca je bila prva seja, na kateri so bile porazdeljene funkcije. Na predsedniško oziroma blagajniško mesto sta bila ponovno soglasno izvoljena Mario Vižintin in Stanko Ferfoglia. Nalogo tajnika je sprejel Maurizio Peric. Na seji so bili dani prvi napotki za pripravo že tradicionalnega Praznika pomladi, ki bo letos 20. aprila.
Naj ob zaključku ponovno poudarimo razveseljivo dejstvo, da je v društvu prisotnih precej mladih. Večkrat slišimo, da se mladina nerada veže v društvih in organizacijah. Vendar, če nudimo mladim možnost in zaupanje, se vse to obrestuje, saj je mladina bodočnost tudi našega naroda v teh krajih.
Posvetovanje evropskih jezuitskih predstojnikov
Od 5. do 10. febr. je bilo v prostorih jezuitskega semenišča v Zagrebu letno posvetovanje jezuitskih provincialov iz cele Evrope. Zbralo se jih je 30. Razpravljali so o jezutskem poslanstvu v današnji Evropi. Nadalje o pastoralnem delu med mladino, delavci, zlasti pa med onimi, ki nimajo stalne zaposlitve in niti ne bivališča. Pomožni Škot Kokša je zbranim orisal stanje v domači Cerkvi. Ugledni gostje so ob koncu obiskali tudi Slovenijo.
Finžgarjeva »Veriga« v Katoliškem domu
V	nedeljo 15. marca so števerjanski igralci ponovili Finžgarjevo dramo »Veriga« v Gorici. Pozdravil jih je Viktor Prašnik, predsednik SKPD »M. Filej«, ki je gostovanje organiziralo, ob koncu so pa mladi nevesti Micki (Franka Padovan) v priznanje njej in vsem nastopajočim poklonili šopek cvetja.
Priznanje so si Števerjanci povsem zaslužili, saj so igro doživeto podali in gledalci so jo tudi doživeto sprejeli, kar se je videlo ob tragični smrti deda Primoža (Aleš Pintar), ko so se marsikomu zasolzile oči. Tudi scenerija je bila dobra in razsvetljava prav tako: igra je bila užitek za vse, ki smo jo videli.
In videti dobro podano »Verigo« je vedno užitek, ker nas igra vodi v našo slovensko preteklost, ki je ni več. Odigrava se na vasi, kjer vladajo še stare patriarhalne razmere med gruntarji in bajtarji. Ko se mladi zaljubijo, pa jim zdrahe staršev njihovo ljubezen zavirajo; ko se sosedje med seboj tožarijo iz same trme in strasti, ker hočejo svoj prav, četudi bi moral propasti grunt. Na kmetih je bilo res tako, kot upodablja F. S. Finžgar s svojo slikovito besedo, v svojih kratkih odrezanih stavkih, ki tako domače zvenijo. Tudi s te strani je igra zanimiva.
»Veriga« je torej dokument naše kmečke preteklosti, ki je za vedno izginila v nasilni kmečki kolektivizaciji prva leta po zadnji vojni in v kasnejši industrializaciji tudi podeželja. Tudi iz tega razloga bi bilo prav, da bi dramo še drugod videli, posebno mlajši, ki jim je naša preteklost tako malo poznana. - K. H.
Seminar športne medicine
Tečaj se je nadaljeval v torek 17. marca v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici s predavanjem univ. prof. in dir. ortopedske klinike iz Trsta dr. Marottija. Slednji je govoril o travmatoloških in ortopedskih problemih športnika, kar je vsekakor zanimiva tematika, saj so gornji problemi res vsakdanji pri tistih, ki se ukvarjajo s športom.
Zlomi, zvini, pretegnjene mišice, udarci v sklep ali v mišico, vnetje sklepov, hrbtne bolečine: vse te argumente je prof. Marotti obravnaval z veliko preprostostjo, tako da je vsakdo lahko sledil predavanju. Govornik je poudarjal dejstvo, da mora vsaka poškodba pomeniti za atleta počitek, ki je izredne važnosti za dobro ozdravljenje, sicer pride do stanja, v katerem se recimo sklep, ki je sicer vnet in poškodovan, nikoli dobro ne pozdravi in pride lahko do zgodnjih oblik artroze in skleroze. To pa pomeni za športnika hud udarec za njegovo nadaljnje udejstvovanje, bodisi kot atlet, bodisi kot človek z vsakdanjimi opravili. Ni pa nujno, da zavoljo poškodovanega dela telesa športnik docela miruje, saj to pomeni zanj takojšen padec mišičnega tonusa in kondicije; zato je prav, da se za takega atleta poskrbi za posebno vadbo, ki ne zadeva poškodovanega uda.
Predavatelja je v imenu pokrajinske uprave pozdravil odbornik za šport in šolstvo dr. M. Špacapan, ki je prisotne tudi povabil na prihodnje zaključno predavanje, ali bolje na okroglo mizo dne 28. marca o »Športnem udejstvovanju v raznih starostnih dobah«, ki jo bo vodil rektor tržaškega vseučilišča prof. Fusaroli in na kateri bodo sodelovali vsi dosedanji predavatelji. Prireditev bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici.
Lep uspeh Goričanov v Velenju
Vsak uspeh naše mladine v zamejstvu je razveseljiv dogodek, ki vlije vsaj nekoliko optimizma vsem tistim, ki pri nas delujejo v javnem življenju.
Čeprav glasbena dejavnost pri nas še orje ledino, smo vendar v preteklem tednu zabeležili lep uspeh dveh mladih go-riških pianistov, ki sta se na tekmovanju učencev in študentov glasbe SR Slovenije prav dobro uvrstila. To sta Miran Devetak in Michela De Castro, ki sta prejela II. in III. nagrado v drugi kategoriji.
Kdor je sledil izvajanju nastopajočih, mora priznati, da je pedagoško delo v Sloveniji na področju glasbe predvsem pri mladini na visoki stopnji. Zato je nastop naših zamejcev (več nagrad je odnesla tudi letos Glasbene matica iz Trsta) tembolj pomemben.
Miran Devetak se uči klavir v razredu prof. Marije šaver na Glasbeni šoli SKPD
»Mirko Filej«, Michela De Castro pa obiskuje pouk klavirja v razredu prof. Helene Plesničar pri goriški Glasbeni matici. Obema čestitamo, saj se za uspehom skriva poleg talenta tudi dolgo in vztrajno delo. Seveda gre priznanje tudi obema učiteljicama.
Spori:
Društvene smučarske tekme Olympije
V	nedeljo 15. marca je 01ympia organizirala v Rablju društvene smučarske tekme v veleslalomu in v teku. Lepo vreme, dobra organizacija in skrbno pripravljena proga so pripomogli, da so tekme uspele.
V	veleslalomu je tekmovalo čez 60 atletov, v teku pa prek 30.
Rezultati veleslaloma. Ženske kategorije:
Deklice: 1. Erika Briško, 2. Alenka Sorč, 3. Monika Carrara, 4. Aleksandra Plet, 5. Katjuša Štekar, 6. Erika Černič, 7. Aleksandra Di Biasi, 8. Mila Bratina, 9. Martina Vetrih.
Naraščajnice: 1. Emanuela Gaiotto, 2. Erika Makovec, 3. Mara Gergolet.
Mladinke: 1. Maja Vrtovec, 2. Silvia Buc-chi.
Senior: 1. Raffi Delai (najboljši čas ženske), 2. Tatjana Kosič, 3. Alma Borra.
Dame: 1. Veronika Tominc, Genzi Peco-rari, 3. Kristina Cobelli.
Moške kategorije:
Dečki: 1. Matija Gergolet ,2. Michele Zuc-co, 3. Kristjan Contino.
Naraščajniki: 1. Kristjan Vole, 2. Michele Drascek, 3. Michele Contino, 4. Saša Primožič, 5. Aron Nadale, 6. Alessandro Po-letti, 7? Matija Marassi.
Mladinci: 1. Stefano Sinigoi, 2. Lorenzo Drascek, 3. David Medeot, 4. Peter Černič.
Člani: 1. Mauro Medeot, 2. Michele Furlani, 3. Franček Bertolini.
Senior: 1. Marko Vrtovec (najboljši čas moški), 2. Marzio Braida, 3. Robert Bertolini, 4. Beni Kosič, 5. Robert Marcosig, 6. Walter Marcosig, 7. Ivan Bertolini.
Veterani A: 1. Gianni Pintar, 2. Vojko Makovec, 3. Bruno Del Zotto.
Veterani B: 1. Armando Vida, 2. Gino Flego.
Odbojka
Under 14 deklice. Udeležile so se turnirja CSI. Igrale so dve tekmi proti »S. Lui-gi« in proti »Iuvenilia« in izgubile obakrat z 0:2.
Under 16 dečki. Pomerili so se v Gradiški s tamkajšnjo šesterko in jo premagali s 3 : 2.
Prva div. dekleta. Samo šest igralk se je podalo v Mariano proti ekipi, ki je prva na lestvici. Izgubile so z 1 :3.
Serie C2. 01ympia Kmečka banka je v soboto 14. marca nerodno izgubila v Turjaku z 2 : 3 (peti set se je končal s 15 :17). Trener je imel na voljo samo šest igralcev! V soboto bodo olympijci igrali doma proti Maniagu, ki je prvi na lestvici. - n
ODBOJKA (D LIGA)
Soča Sobema - Crisci (Go) 1 : 3
(15 : 9, 3 : 15, 13 : 15, 14 : 16)
Tekma se je začela v nenavadnem zatišju in se razživela šele v drugi polovici, ko smo ugotovili, da ste si ekipi pravzaprav enakovredni. Kljub številnim problemom, ki jo trenutno zavirajo, se je Soča Sobema potrudila in obdržala poraz v sprejemljivih mejah, kot potrjujeta izida 3. in 4. seta. Ta neuspeh obsoja Sočo So-bemo na izpad; presenečenja lahko pridejo le od drugačnih odločitev odbojkarske zveze. Zadnjo tekmo bodo naši odigrali v Trstu to soboto 21, marca. - P. T.
OBVESTILA
Teološka predavanja v Katol. domu v Gorici. Danes 19. marca ob 20.30 bo govoril dr. Oskar Simčič o novih moralnih vprašanjih na ravni bio-medicine, v četrtek 27. marca ob 20.30 pa prof. Lojze Zupančič o družinski problematiki.
Veja i-v SGS-SZSO obvešča, da bo odhod na sedmo skavtsko športno srečanje v Trst v nedeljo 22. marca ob 7.30 izpred železniške postaje v Gorici. Povratek približno ob 19. uri.
Uredniški odbor Planike skupaj z duhov-nijo sv. Ivana v Gorici obvešča vse mlade in starejše, da bomo imeli vse petke v postu v kapeli Zavoda sv. Družine molitvena srečanja. Začetek ob 8.30. Obenem bo to priplava na veliko noč in na evropsko romanje zaupanja in sprave, ki bo prve dni maja v Ljubljani.
V Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, Trst bo v ponedeljek 28. marca ob 20.30 večer, ki ga prireja Društvo slov. izobražencev. Govoril bo pesnik Marjan Rožanc na temo »Slovenski model naroda in Jugoslavija«.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko priredi V nedeljo 29. marca strokovno ekskurzijo z ogledom razstave »Gozdovi, človek, gospodarstvo Furlanije-Ju-lijske krajine«, katera je že dalj časa odprta v Naravoslovnem muzeju v Vidmu (via Grazzano 1), in arboretuma Pascul v Čenti. Zbirališči ob 8. uri pred sodnij sko palačo v Trstu in ob 8.30 pred vstopom na avtocesto za Videm. Prevoz z osebnimi avtomobili.
SSG iz Trsta bo ob 40-letnici gledališkega dela Silvija Kobala uprizorilo v Kult. domu v Trstu igro A. Millerja »Smrt trgovskega potnika« v četrtek 19. marca ob
20.30 red E, v petek 20. marca ob 20. uri izven abonmaja, v soboto 21. marca ob
20.30 red B, v soboto 28. marca ob 14. uri izven abonmaja in ob 20.30 red F, v nedeljo 29. marca ob 16. uri reg G in 1. aprila ob 16. uri red H.
V Kult. domu v Gorici bo SSG predvajalo isto igro v ponedeljek 23. marca ob 20.30 red A, v torek 24. marca ob 20.30 red B, v sredo 25. marca in v četrtek 26. marca, obakrat ob 10. uri izven abonmaja.
PLANIKA St. 5
un xmi
Bi
Marčna številka Planike nas v uvodnem članku spomni, da smo sedaj organizacija deželnega značaja. Duhovna stran, ki jo pripravlja Neukrotljivi Medved, je tokrat posvečena misli za mlade in starejše z naslovom »Prosti čas — ne zaigrati priložnosti za igro«. Na tretji strani zasledimo izpod peresa Prizadevnega Gamsa pravljico Srebrni lesketi, ki pelje volčiče v čudežni Andrejkin svet. Vod Gamsov je tokrat pripravil zanimiv spis o Preživetju pod snegom. Nadaljuje se raziskava o Kiasu, ki jo pripravljajo Taščice. Februarske novice in zabavna stran neznanega goriškega skavta zaključita peto številko notranjega glasila. - Delavni Medved
Postni govori 1987
Na sporedu so na radiu Trst A vsak torek in petek ob 15.45. Ima jih p. dr. Bernardin Sušnik Ofm iz Ljubljane.
Petek 20. marca: Ne glej na njegovo zunanjost! (1 Sam 12,13).
Torek 24. marca: Grešil sem zoper Gospoda (2 Sam 12,13).
Petek 27. marca: Vsa bolna je glava, vse hiravo srce (Iz 1,5).
PRILOGA »ŽIVLJENJE MISIJONSKE CFRKVE«. V zvezi z letošnjo postno misijonsko akcijo v goriški škofiji bo tudi letos izšla kot del »Katol. glasa« in samostojno priloga z gornjim naslovom. Na voljo bo od četrtka 2. aprila. Dušni pastirji, ki bi želeli več izvodov, naj to javijo do prihodnje srede upravi našega lista.
DAROVI
Za Katoliški glas: N. N., Podgora 20.000; Mimi Canali Pahor v spomin drage prijateljice Marize Čurfar 20.000; N. N. 120.000 lir.
Za katoliški tisk: N. N. 100.000 lir.
V	počastitev spomina pok. duhovnika Mirka Rijavca: F. V., Trst 50.000; družina Doktorič, Gorica za Goriško Mohorjevo družbo 50.000; N. N., Videm za žrtve potresa v Ekvadorju 500.000, za Katoliški glas
300.000 in za novo telovadnico v Gorici
200.000 lir.
Za Pastirčka: Lučka in Peter Komac v spomin pok. Lojzeta Bratuža 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N. 50.000; Marijine sestre Čudodelne svetinje 500.000; N. N. Podgora 100.000; Jože Hlede, oče 100.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: N. N. v počastitev spomina Marije Zavadlav 50.000; razni 150.000 lir.
Za cerkev na Sv. Subidi: Jožko in Tatjana Gerdol v spomin pok. duhovnika M. Rijavca 50.000; Štefana Koršič v isti namen 50.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: skavti 80.000; bolniki 60.000; Pertot 50.000; N. N. 50.000; Kakeš 40.000; Šavli 40.000; Pertot 30.000; Mihelič 25.000; Gruden 20.000; Stepančič 20.000; Žerjal 20.000; Venier 10.000; Catt. 10.000; G. 10.000; Pipan 10.000; sestrične Žerjal v spomin pok. Stankota Caharija
25.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Matija Pošega 25.000; Armando Škerlavaj v spomin na mamo Marijo in strica Danila 50.000; Kristina Perhavc 10.000; druž. Can-ciani 10.000; Marija Sosič 10.000; N. N.
50.000 lir.
Za cerkev v Trebčah: Patrizia Carli v spomin nonota Pepija 50.000; druž. Siviz v spomin Mariota Čuka 20.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Ema Vatta v spomin pok. Marije Jelerčič-Pielc 20.000; družina Bizjak v isti namen
15.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: Vinko Suhadolc v spomin na pok. brata Jožeta
100.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: Vida in Danica Rijavec ter Mirka Brajnik v spomin na Viljema Pavletiča 50.000; Vida in Danica Rijavec ter Mirka Brajnik v spomin na Viljema Pavletiča 50.000; družine Cotič iz Gabrij, Devina in Trebč ob smrti Marije Vižintin 50.000 lir.
^ M? M h
Spored od 22. do 28. marca 1987
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Pojoča kitara«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14.10 Radijski kviz o P. Trubarju. 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom in gostom. 16.00 Športne novice. 17.30 Prenosi z naših prireditev in telefonski razgovori ter nagradno tekmovanje s poslušalci.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u.
9.00	Radijski kviz o P. Trubarju. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; Herman Potočnik. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak. 16.00 Osebno 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist G. Končar in pianistka Mira Flis Šimatovič. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka; prehrana in zdravje. 15.00 Mladi mladim. 15,45 Postni govor. 16.00 V znamenju Rdečega križa. 17.00 Kulturna kronika, 17.10 Violinist G. Končar in pianistka Mira Šimatovič. 18.00 A. Tiberi: »Levje oči«.
Sreda: 8.10 Poti do branja. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Rastline: strupi ali zdravila? Vpliv notranje stiske na človekovo osebnost. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Gospodarska problematika. 14.40 Križem-kraž! 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Kulturni in družbeni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jezik; film, kultura, realnost. 14.10 Otrok in šola, 16,00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje. 18.00 Spomini Alojza Zidarja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu, 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Spoznavajmo naš mali, nevidni svet. Ščedensko narečje.
13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik.
14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma. 15.45 Postni govor. 16.00 Osebno. 17.10 Primorska poje. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Simfonični orkester Slov. filharmonije. 11.35 Bio-vrt; oddaia iz Kanalske doline. 14.10
Otroški kotiček: Kaj je v vreči? 14.30 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Aljoša Starc. 18.00 A. Rustja: »Na-brežinski kamnolomi«.
DAROVI
Za Sv. goro: N. N. 1.000.000 lir.
Za misijone: Marija Fabjan 50.000 lir.
Za misijonarja Ivana Štanta: Štefanija Brumat 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Ko nas je zapustil
duhovnik prof. Mirko Rijavec
bivši večletni predsednik Goriške Mohorjeve družbe, se hvaležno klanjamo njegovemu spominu in izrekamo svojcem globoko sožalje.
Goriška Mohorjeva družba
Gorica, na dan pogreba 11. marca 1987
Dne 15. marca je umrl
duhovnik prof. Mirko Rijavec
Žalosti svojcev se pridružuje
Odbor Katoliške knjigarne
Gorica, 15. marca 1981
ZAHVALA
Ob izgubi predragega
dr. Alojza Vogriča
najiskrenejša zahvala vsem, ki so mu stali ob strani v dolgi bolezni, sodelovali pri pogrebu, sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena Viktorija in ostalo sorodstvo
Oaklorul - San Francisco in Monterrey (ZDA);
Sovodnje, Malcesine, Gorica, Standrei,
Steverjan in Jazbine 19. marca 1981
Voditelji slovenskih goriških skavtov na občnem zboru v Žabnicah