The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper wt United States of America AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOLL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene OrgQMW&tions) STEV. (No.) 213 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. NOVEMBRA _ SATURDAY, NOVEMBER 4, 1933 LETNIK (VOL.) XLII PRVI NAKUP ZLATA V INOZEMSTVU SE IZVRŠIL V ČETRTEK. — NA MEDNARODNEM TRGU ZNATNO POSKOČILA CENA ZLATU. — AMERIKA NE BO KUPOVALA DIREKTNO, MARVEČ OD PRIVATNIKOV. Washington, D. C. — V četrtek je pričela izvajati ameriška vlada svoj novi načrt, da s kupovanjem zlata na inozemskih tržiščih zviša ceno te kovine in z njo istočasno tudi cene življenjskim potrebščinam, dokler ne dosežejo višine, ki so jo imele v letu 1926. Načelnik rekonstrukcij ske finančne korporacije, kateri je poverjena naloga trgovanja z zlatom, je omenjenega dne objavil, da bo vlada Zed. držav plačevala za unčo zlata $32.26, kar je bilo za 10 centov nad ceno prejšnjega dne. Silovito pa so isti dan poskočile cene zlatu na svetovnih tržiščih. Kakor je bilo že poročano, ponuja ameriška vlada vedno nekoliko več za zlato, kakor je na trgu njegova cena. Med obema cenama je bila v sredo znatna razlika. Tako je bila tržna cena $31.35, dočim se je glasila ameriška ponudba na $32.16. V pričakovanju pa, da Amerika resno misli nakupiti večje množine zlata, je drugi dan tudi tržna cena poskočila, in sicer na $32.11, torej za celih 76 centov pri unči. Kako ameriška vlada kupuje zlato na mednarodnih tržiščih, še vedno ni jasno. Zato obstojajo razne domneve. Iz dobro poučenih krogov pa se trdi, da se vlada kot taka ne bo spuščala v kupčevanje v inozemstvu, marveč bo to' delo prepustila privatnikom. Ti naj nakupijo zlato v Londonu in Parizu po tržnih cenah in ga nato ponudijo ameriški vladi po ceni, katero ta plačuje zanj. Ta način kupovanja pa tudi ni tako nevaren za angleški funt. Ko je Amerika objavila svoj načrt, se je iz Anglije slišal glas, da bo to znatno škodilo angleškemu, kakor tudi francoskemu denarju. Ako pa Amerika ne bo zlata kupovala naravnost, marveč od privatnikov, se ta nevarnost znatno zniža. S svojo objavo vsak dan, po čem plačuje zlato, ne bo Amerika z drugimi besedami storila drugega, kakor samo objavila, koliko je tisti dan vreden dolar v zlati veljavi. Po tej objavi si boste nato Anglija in Francija potrebno ukrenili glede svojega denarja. Tako je bil v sredo vreden dolar v zlatu 64 centov. -o- SLOVENSKI POSETNIKI RAZSTAVE Obiskali so nas zadnje dni: Mr. Anton Horžen in L. Banich jz La Salle, 111.; Mr. in Mrs. Frank Goropesek iz Wenone, Hi.; Mr. P. Livušek, iz Clevelan-da, Ohio. Vsem hvala za prijateljski obisk. JOHNSON PRIDE V CHICAGO Chicago, 111. — Kakor se objavlja iz Washingtona, prispe •semkaj prihodnji ponedeljek administrator NRA, H. S. Johnson. Imel bo nagovor na trgovske voditelje pri sestanku, ki ga Priredite skupno chicaška trgovska zveza in illinoiška zveza tvorničarjev, in sicer o programu za narodno obnovo. NA OBISKU V CHICAGI <» » Iz Jugoslavije. ŠE O MOČNIH JESENSKIH NALIVIH NA GORENJSKEM IN DRUGOD; SORA ODNAŠA MOSTOVE; MISLINJA RAZDRLA VELENJSKO PROGO. — PO GORAH JE ZAPADEL SNEG. — SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI. Znani demokrat Al Smith, ko je nedavno s svojo soprogo obiskal Chicago, kjer je bil časten gost na svetovni razstavi. Na tisoče ljudstva je navdušeno pozdravljalo tega bivšega predsedniškega kandidata. OBUBOŽANA KUBA Proglasil se moratorij na vsa inozemska plačila. Havana, Kuba. — Predsednik Grau San Martin je objavil moratorij na vsa plačila, ki jih dolguje Kuba inozemstvu, bodisi na glavnici ali na obrestih, češ, da vlada nima denarja, da ^ bi točasno poravnala te dolgo- 2 ve. Kakor se je izrazil finančni N tajnik, bi bilo nepravično, da 1 bi Kuba v tem času pošiljala c denar v tujezemstvo, dočim do- t mače prebivalstvo strada. Ameriški interesi bodo prizadeti s 1 tem moratorijem za kakih 150 * milijonov dolarjev. -o- ] TUDI KRUH SE PODRAŽIL , Chicago, 111. — Po objavi, da se podraži mleko za en cent pri j kvartu, so velike pekarne dvignile tudi ceno za kruh, in sicer za štruco 12 unč od 6 na V centov, manjše neodvisne pekarne pa od 5 na 6 centov. Med tem pa je pododbor mestnih aldermanov pozval mestno prebivalstvo, naj bojkotira velike mlekarske družbe, ki zvišujejo ceno mleku, češ, da bi povišek, ki ga dobe farmarji, lahko utrpele družbe same in bi ne bilo treba tega zvreči na odjemalce. -o- Z IMENOM MESTA POČASTILI ROOSEVELTA Rooseveltown, N. Y. — Tukajšnje mesto je do pretekle srede nosilo ime Nyando. Prebivalstvo pa je odločilo, da se ga prekrsti v čast predsedniku Roose-veltu. Izvršilo se je to med kratkimi ceremonijami, katerim so prisostvovali zastopniki Zed. držav in Kanade. Prvo pismo, ki je nosilo žig novega poštnega u-rada, je. bilo poslano predsedniku Rooseveltu, drugo pa njegovemu nasledniku na governer-skem mestu, H. Lehmanu. _n-- KR1ŽEMSVETA — Ženeva, Švica. — Ameriški poslanik Davis, vodja ameriške delegacije na razorožit-veni konferenci, je dobil povabilo od francoskega zunanjega ministra, naj ga obišče glede dogovora o važnih zadevah. Na pot v Ameriko |se bo Davis vkrcal v soboto. — Cherbourg, Francija. — V sredo se je sovjetski komisar za zunanje zadeve, Litvinov, vkrcal na parnik Berengaria na pot v Ameriko na konferenco s predsednikom Roosevel-tom. — New York, N. Y--Učenjak dr. Tesla je objavil preteklo sredo, da se mu je posrečilo najti princip, po katerem bo mogoče izrabiti energijo kozmičnih žarkov, da bo mogoče odpraviti uporabo premoga, olja, plina in drugih vrst kuriva. — Friedrichshafen, Nemčija. — Po viharni vožnji, ki jo je imel preko Atlantika, je zrakoplov Graf Zeppelin v siredo dokončal svoj polet iz Amerike, kjer je v četrtek preteklega tedna obiskal Chicago. , —St. Louis, Mo.—V četrtek ob 6. uri zjutraj je bil obešen v tukajšnji okrajni ječi niger John W. Boyd zaradi zločinov, ki jih je izvršil nad več ženskami. Na večer pred usmrtitvijo pa je zbral okrog sebe 19 drugih jet-nikov-muzikantov. Dočim je ta "orkester" igral, je obsojenec sam celi čas prepeval. Zopet velika škoda po poplavi Ljubljana, 15. okt. — Zadnji nalivi, o katerih je bilo že ta teden poročano, so zavzeli veliko večji obseg ko septem-berski, ker se je deževj« razširilo skoro na vso Jugoslavijo, vendar je bila zopet najhujše prizadeta Slovenija, najbolj pa ljubljanski padavinski pas. O-giromne množine vode so se valile z gora v glavne reke, tako v Savo, Ljubljanico in Savinjo. Na Gorenjskem je besnelo silno neurje. Silne mase vode so se valile od Žirovnice proti Jesenicam in se zaletavale v železniške nasipe, mostove in predore. Razdivjani hudourniki so grozili, da zasujejo ceste in železniške proge s kamenjem in zemljo. Tako je predvčerajšnjim hudournik Dobrč-nik pri Hrušici nanesel na progo skoro tri čevlje visoko blata in gramoza, da je bil promet u-stavljen. Preska pri Medvodah, 15 oktobra. — Pretekli teden so I vode pri nas zopet nairastle. V petek večer je Sava vzela most pri tovarni v Goričanah, ki je bil sicer že nekoliko slab, vendar je Goričanom še dobro služil, ki se morajo sedaj prepe-ljavati čez Savo v čolnu. Tudi drugače je voda napravila veliko škodo. -o- Divjanje Mislinje in Save Mislinja je v četrtek, 12. oktobra, zaradi hudih nočnih nalivov toliko narastla, da je raztrgala železniško progo- pri postaji Št. Jedert blizu Slovenj- po goirah divjali silni sneženi meteži. Tudi po ravnini v Kranjski gori je padlo za 10 cm snega, ki je pa kmalu skop-nel, ker je bil južen. Na celem Gorenjskem je bilo precej hladno, da je termometer padel do ničle. PRQHIBIC1JA JE POŽRLA TRI MILJARDE Washington, D. C. — Vladni s. , . . v v „ „ cradca m se vrsi ves promet izvedenci so izračunali na podla- b * _____^____ gi peterih let, predno je stopil v veljavo 18. amendment, da je prohibicija stala vladno blagajno na izgubljenih davkih skupno okrog tri miljarde dolarjev. -o-- UČITELJI ZOPET DOBE DROBTINICO Chicago, 111. — V četrtek zju traj je prejelo učiteljstvo tukajšnjih publičnih šol zopet drobec svoje zaostale plače, in sicer so bili plačani za drugo polovico meseca februarja. Za 18,000 šol skih uslužbencev se je točasno izdalo nekaj manj kot dva milijona dolarjev. NENAVADNO MAŠČEVANJE ŽENSKE Chicago, 111. -— Jos. Klima, 2100 W. 52nd st., je skrajno' občutljiv za ščegetanje. To njegovo slabost je izrabila njegova žena, s katero je živel skoraj v večnih prepirih. Mož je voznik na cestni kari in žena njegova je vsak dan prihajala na karo, ki jo je vozil, se vstopila za njim in, kadarkoli je imel prevoziti kako važno križišče, ga je silovito poščegetala. Kakor mož trdi, je storila to z namenom, da bi izgubil kontrolo nad karo in prišel v nesrečo. Mož je vložil tožbo za razporoko. Dokler se sodna obravnava ne konča, je sodnik izdal prepoved, da žena ne sme na cestni kari več stati na sprednji platformi in mora pri zadnjem izhodu zapuščati karo. BORBA NA ŽIVLJENJE IN SMRT Chicago, 111. — Vse vhode v Sherone hotel na 4423 Sheridan Rd. je preteklo sredo zvečer za-stražila federalna policija, da dobi v roke proslulega zločinca V. C. Miller j a, ki je stanoval v hotelu. Policija je imela nekoga, ki je poznal Miller j a, se z njim dogovorila, da bo izpustil sveženj ključev na tla, kadar bo Miller prišel iz svoje sobe v vežo. Zločincu pa so bili taki triki znani; bil je namreč svoječasno sam šerif. Ko je prišel v vežo in zaslišal ropot s ključi, je potegnil revolver in ustrelil. V naslednjem trenotku je bil že skozi vrata zunaj in v avtomobilu, v katerem je sedela neka ženska in očivid-no čakala nanj. Eden policistov je imel še toliko časa, da je s strojnico streljal na avto, predno je ta oddrvel. Policija je nato zasledovala avto, toda med vožnjo ga je zapustil najprej Miller, nato pa še ženska. V zapuščenem avtu sq opazili, da streli niso iuip li brez učinka. Eden od obeh je moral biti ranjen, kajti na steklu so se poznali sledovi krvi. [Zločinec je pa vendar pobegnil. potnikov samo s prestopanjem. Tudi proga Zidani most-Topli-ce je poškodovana tako, da vozijo vlaki le zelo počasi in z največjo previdnostjo. Ljubljanica je zopet poplavila Črno vas, Lipe in Havptmanico in ceste po Barju so večinoma v vodi. V Lipah je voda vdrla tudi v več hiš in hlevov. Pri Zalogu je velika ravan spremenjena v umazano jezero. Trije zaloški milni, Plečnikov, Per-lesov in Steletov so veliko trpeli letos, ker so vedno pod vodo. Komaj se malo oddahnejo od ene povodnji, že pridrvi druga, da imajo mlinarji nad 100,000 Din škode. — Pri Cmučah je bila Sava nad 18 čevljev nad normalo in deroči valovi so trgali na obeh bregovih, od Ga-meljnov tja do Tomačevega velike kose rodovitne zemlje, celo do 20 čevljev na široko. — Po zadnjih nalivih so močno prizadeti tudi kraji na Notranjskem. Planinska kotlina je spremenjena v veliko jezero. Voda, ki tu stoji že dobrih 14 dni, se je ob ponovnih" nalivih Račna pri Grosupljem Naša dolina je zopet vsa v vodi skoro od Grosupljega pa do nas. Nevarnost poplav je bila še večja kakor v septem-berskih povodnjih, ker vode še niso odtekle in je voda ob prvih ponovnih nalivih pričela hitro naraščati. Ljudstvo je težko prizadeto. --o-- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ivanka Mesojedec, rojena Zgaga. — V Brengovi je umrla Marija Firbas. — V ptujski bolnici je umrl Jakob Duh, viniear iz Mestnega vrha, star 71 let. -o- Jubilej slovenske matere Iz Maribora poročajo, da je pred kratkim praznovala 70-letnico Paradižnikova Tereza, kakor ji pravijo domačini po vsej konjiški nadžupniji. Ni ji bilo laho življenje; trdo je delala z motiko in plugom od ranega jutra do noči, in to od svoje maldosti, pa le učaka-la lepo starost in sedaj stopa žfe osmemu križu nasproti. -o- Dva milijona za sadje Iz Ljubljane poiročajo, da je bilo v mesecu septembru pripeljano na ljubljanski trg iz Slovenije in drugih krajev za o-lcroglo dva milijona dinarjev raznega sadja. -o- Sreča v nesreči Pod težkim polnim polovnja-kom je prišla ob nogo 221etna kuharica Neža Černjač v Mariboru. Kljub hudi nesreči pa pravi, da je zadovoljna, da se je tako izteklo in da je ušla gotovi smrti pod težo polnega polovnjaka, ki se je prevalil na njo. V zadnjem trenutku se je namreč vlegla na tla, da ji je sod padel samo na nogo. —o- S patrono v usta 651etni delavec France Gecr-garmas iz Podove pri Račah na Štajerskem si je v obupnosti vtaknil v usta eksplozivno po-trono, katero je zažgal, da mu je v ustih eksplodirala ter mu razmesarila ves obraz. Čez par dni je v bolnici podlegel poškodbam. Nesreča v gozdu Smrtno se je ponesrečil 65-letni prevžitkar France KoŠe-nina od Sv Pavla pri Prebol- še povečala. Cerkniško jezero \ m delu y gQzdu je m že zdavnaj ni bilo tako veliko. -o- Sneg v Kranjski gori Po poročilih iz Kranjske gore je tam dalj časa močno snežilo. Po planinah je padlo skoro do pol metra snega. Sploh so tel vanj težak hlad in ga vrgel daleč stran. Nesrečnež je tako hudo priletel na tla, da mu je počila lobanja in je na mestu izdihnil. >IRITE "AMER. SLOVENCA"! Kupovanje zlata v inozemstvu-Farmaiji zahtevajo pomoč Nt&Gm^m, j «t najbaOj 1 priljubljen slovenski list v I Združenih Državah Ameriških. APEL NA PREDSEDNIKA Governerji peterih žitnih držav zaprosili predsednika, da se kaj ukrene v pomoč farmarjem. -O- Washington, D. C. — Pri predsedniku Rooseveltu se je v četrtek zglasilo pet governerjev iz držav, ki pridelujejo žito, da apelirajo nanj, naj se kaj na- si pravi za farmarje, kajti potreba p da je skrajna. Ti governerji so -bili iz držav Iowa, So. Dakota, j No. Dakota, Minnesota in Wis- l consin. Pri razgovoru s predsednikom so posetniki povdarjali, da so farmarji na slabšem zdaj, F kakor so bili prej. Cena potrebščinam, katere morajo kupovati, se je znatno zvišala, dočim je cena produktom, ki jih imajo oni n sami na prodaj, ostala še vedno r skrajno nizka. Izjavili so, da ce- d ' nijo in odobravajo, kar je do ci zdaj predsednik storil v svrho č obnove, vendar pa je skrajno po- fc trebno, da se tudi za farmarje v ' doseže kako izboljšanje, in sicer t se mora to zgoditi nemudoma, še t predno letošnja žetev zapusti c njih roke. r Glavne zahteve, ki so jih i stavili governerji, vključujejo t takojšnjo Inflacijo denarja, da- i lje določitev cen temeljnim fairmarskim produktom, sprejem posebnega kodeksa za farmarje pod NRA, kakor tudi iz-. boljšanje poslovanja pri finan- j čni pomoči farmarjem od stra- ^ ni vlade. Kodeks, ki ga zahtevajo, naj ' ' bi določil da se ustanovi pose- , ben odbor farmarjev, ki bi po-sloval v podobnem smislu kakor trgovske zveze glede industrijskih kodeksov. V zvezi s . federalnimi oblastmi bi ta odbor ugotovil stroške za pridelo-vanje žita, določil primeren do-biček za farmarje in odredil najnižjo ceno, po kateri se sme-n jo nato pridelki prodajati. Da ° bi se nad vsem lažje vršila kon-y trola, naj bi se določilo, da si 1 morajo oskrbeti farmarji fede-G ralne licence. Konferenca je trajala dve uri, na kar se je odločilo, da se bo nadaljevala drugi dan, v petek zjutraj. Predsednik je v glavnem obljubil, da se bo ugodilo 5: farmarjem v njih zahtevi, da se določijo najnižje cene njih pros' duktom. e, -o- NADALJNJI KORAK GLEDE a- INSULLA Atene, Grčija. — Kaj bo ameriška vlada napravila glede In-sulla, ko ji je bila odbita ponovna zahteva, da se ji ga izroči, še b- ni znano. Domenevajo se tri pe možnosti: Ali bo preklicala svo-,d- jo ekstradicijsko pogodbo z Gr-n- ško, ko se je pokazala, da je brez iv- vsake veljave, ali bo vložila noga vo tožbo z novimi dokazi, ali pa >v- novo tožbo z novimi obdolžitva-:za mi. — Insull sam baje namerava •a- postati grški državljan in kandidirati za poslanca v parlament. AVSTRIJA PROTUUDOM Opaža se, da postaja vlada Judom sovražna. —o— Dunaj, Avstrija. — Kakor kažejo znamenja, bo tudi avstrijska vlada kmalu pričela hoditi po stopinjah Hitlerja in bo enako kakor Nemčija preganjala Jude. Napol uradni list Reichspost je objavil članek, v katerem povdarja, da sedanja vlada ni nasprotna na-zijem zato, ker so sovražni Judom, marveč le zato, ker sc imperijalistični. — Med ten: pa se stalno ponavljajo nasilja ki jih na raznih krajih tajno izvršujejo naziji. Tako je v sre do zvečer eksplodirala bomba ki je bila podtaknjena v judov ski sinagogi v dunajskem pred m est i u Iiietzing. AMERIKANŠkl SLOVENEC Sobota, 4, novembra i933 t KMERIKANSKI SUOVENEC Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko bride list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Svetovno mnenje proti Nemčiji vajo delavcu vsaj malo pravic. Te grupe, za katere jim delavci pripravljajo bogastvo, se ne spomnijo niti z drobtino, temveč jo celo odrekajo, ko delavec milostno prosi za njo. Te grupe se poslužujejo vseh zvijač kot je to pokazal The Cleveland Plain Dealer, pod' katero kontrolo je ta časopis. Ta časopis priznava, da je starostna pokojnina edina prava namena za sedaj, da skrbi za stare osebe, in naj pravičnejša, toda ne sedaj. Vprašanje nastane, kdaj pa, ako ne sedaj? Mi potrebujemo starostno pokojnino sedaj, takoj! In ker imamo priliko, da si jo priborimo z lastnoi eneržijo, brez da se klanjamo ali prosimo, ako glasujemo na dan volitev za ta prepotrebni predlog — starostno pokojnino. Zato apeliram na naše slovenske ozir. jugoslovanske volilce v Clevelandu in v Ohio, da na 7. novembra gotovo glasujejo za ta zakon. Ne poslušajte nasprotnikov, kateri vam skušajo natveziti, da se bo moralo povišati davke na vaša posestva. To ni resnica. Davke se bo povišalo na velike dohodke in na zapuščine, katerih pa vi ali jaz ne bomo deležni. Deležni pa bomo nekaj od tega, kar danes produciramo za kapitaliste, ako pomagamo, da se sprejme ta zakon. S tem pomagamo tudi našemu članstvu pri naših bratskih organizacijah, kot organizacijam samim, da bodo lažje zmagovale breme za pomoč naših ostarelih bratov in sester. Še enkrat vam kličem: Dne 7. novembra vsi na volišč« in vsi glasujmo za starostno pokojnino. J. P. -n- ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 9 S.2.Z. Detroit, Mich. Članicam se naznanja, da bomo imele svojo sejo dne 5. nov. to je prvo nedeljo v mesecu, zato prosim vse članice, da se za gotovo udeležite te seje, ker se imamo veliko za pomeniti, tako 1 tudi glede božične spovedi in skupnega sv. obhajila, kot smo imele vsako leto poprej. Pa tudi . drugih važnih reči se je nabra-i lo. Saj veste, drage sosestre, da . nismo imele že dolgo časa prave . seje. Nekaj je bilo krivo vroče . poletje, nekaj veseli pikniki in - zabave. Sedaj je vročina minila . in nastopil jesenski hlad, ki je i za seje prav primeren čas, zato i vas prosim, da se vse udeležite > prihodnje seje v nedeljo 5. nov. , Ko smo imele dne 1. okt. card . party v naši cerkveni dvorani, i je bila dvorana natlačeno polna, > do zadnjega kotička. Nisem si > mogla kaj, ko sem videla toliko . ljudi skupaj, bila sem dobre vo-i lje, pa tudi vsi drugi so bili do-, bre volje. Naš natakar M. Pav-. lič je pridno točil, me članice smo 3 pa pridno delale in v tem sla-, bem času tudi dobro napravile - ter našega č g. župnika razve-. selile, ker je šel namreč ves do- biček za cerkev. Zato se prav le-3 po zahvalimo vsem članicam S-i Ž. Z., katere ste pomagale in kaj t prinesle, kakor tudi vsem osta-(Dalje na 3. str.) DRUŽINSKIH PRATIK NIMAMO VEČ! Naročnikom Družinske Prati-ke sporočamo, da je nam letošnja zaloga že pošla in zato z Družinsko Pratiko letos ne moremo postreči več. Imamo pa še v zalogi Veliko Blasnikovo Pratiko, s katero lahko postrežemo. -o- KDO JE MOJ BLIŽNJI? Chicago, 111. Tirti, ki je ubogemu Samari-tanu usmiljenje skazal. Pojdi in tudi ti tako stori. Dan za dnem prebiramo pre-tresujoča, žalostna poročila o o strašni povodni katastrofi, katera je zadela naše rojake v stari domovini. Naše ubogo slovensko ljudstvo, katero se ima zadnje čase boriti zoper toliko težav, je zadel tako strahoviti udarec, in to še sedaj na pragu zime, da se v polnem obsegu o tej grozoviti nesreči sploh dovolj jasno pisati ne more. "Amer. Slovenec" je takoj, ko se je zvedelo, v kako siromaštvo je bilo pahnjeno na od-mah na stotine slovenskih družin v stari domovini, započel bratoljubno akcijo z nabiranjem milodarov za naše tako hudo prizadete rojake. Vse priznanje zasluži za to! Kakor berem, je določen obrok te hvalevredne akcije do Zahvalnega TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS » P 1531, by Edgar Ricc Burroughs, Inc. All rights renerved. Tipaje jc našla Zeydovo'puško,-karti or jo je bil šejk odvrgel, povezala precejšnjo culo v staro platno in.se tiho ter previdno plazila naprej po ovinkih proti Zeydovcmu šotoru. Pred odprtino sc jo previdno vstavila in. poslušala, £2 bi je kdo ne zasledoval, nato je previdno odgr-nila zastor in tiho vstopila. . .Zeyd, ki tudi ni spal, jo je takoj zaslišal. "Kdo prihaja?" je zaklical. "jaz sem, tvoja Atcja," reče dekle in mu ročno prereže vezi. "Vzemi to hrano, svojo puško in pojdi v prostost, ki ti jO jaz ponujam," mu reče. "Tvoj konj stoji zunaj osedlan. . . Allah naj te varuje." Zeyd jo objame in poljubi ter izgine v temno noč. . . V ženskem oddelku šotora je za zaveso bdela Atcja in poslušala sodnike. "Ko se prikaže zarja, naj se ga ustreli," tako je slišala obsodbo. — Zeyd se je pa trudil, da bi se oprostil vezi; dobro vedoč, kaj ga čaka. — Dolgo v noč je Ateja, ležala brez spanja in jko je vse v taboru ,)Otih-nilo, se je splazila iz Šotora. Ateja jje pohitela k svojemu očetu in padla pred njiro na kolena. "Ne ubij ga," je prosila. "Jaz sem; prepričana, da ni on streljal." "Tiho deklič," je rekel šejk strogo. "Pojdi v svoj oddelek in ostani tam." Zeyda so pa pograbili, ga •dpeljali v njegov šotor in ga zvezali, da tam počaka obsodbe. ijttvj in najstarejši sloventM fts^ v Ameriki. HpP' Ustanovljen leta }«•!. ' Iihaja nat dan rac an nadel], pone-fedjkov^ia dB*t*T po praznikih. !» lKb#» in tiskat EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov uredništva In oprave! 1849 W. Corrnak Rd., Chicago Vft ffetefoa: CANAL 5544 11' -- Naročnina: Za cele leto----------$5.00 Ba pel leta-------2.50 Ea eetrt leta__________1.50 Za Chieitgo. Kanado in Evropo: 2a eelo leto__$6.00 9a pol leta___3.00 ga <|tet leta ................ 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper, in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication offics: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year________________$5.00 For half a year_____2.50 For three months______1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year___3.00 For three months___1.75 WS OO OUft PAKT Nimajo prav tisti, ki trdijo, da je sprememba ustavnega ftifljenja v Nemčiji povzročila ali bolje rečeno oživila staro na-fcprotstvo sveta proti Nemčiji.. Od začetka je Hitlerjeva revolucija vzbudila celo zelo močne simpatije, zato, ker smo imeli »bčutek, da je zmagovito ustavila napredovanje komunizma. Če bi se bil narodni socializem zadovoljil z uničenjem komunizma in če bi bil Hitler vrhu tega nadomestil strankairsko državo s korporacijsko-stanovsko državo, bi bil danes in še za ■iolgo dobo naprej najpopularnejši človek v Evropi. Ustavna »prašanja Nemčije ne brigajo dosti Evrope. Nikdo ne odreka Nemčiji pravice, da uredi svojo hišo, kakor sama hoče. Vprašanje, če nemška ustav* ulici italijanski ali francoski ali angle-ički ali katerikoli drugi, nima za ostali svet nobenega pomena, *»cj je sprememba v Italiji že zadosti pokazala, da tudi najbol j nadikalne spremembe ustavne ureditve države niso imele sko-roda nobenega vpliva na kulturno sodelovanje z ostalimi narodi sveta. Kar je dvignilo civilizirane narode proti Nemčiji, je popolnoma ločeno od ustavnih vprašanj, saj se je prvi val proti-aemške usmerjenosti dvignil šele, ko so se začele širiti po svetu razne, morebiti resnične, morebiti neresnične vesti o surovostih, ki jih zagrešile narodno-socialistične organizacije, oziroma, M »o jih celo priopročali avtentični predstavniki nove države. Svetovno javno mnenje je vi-glo krivdo za nasilstvo nekaterih posameznikov na nemško vlado samo in jo obsodilo. Ce bi hoteli povzeti iz zadnjih mesecev še enkrat duše-slovne vzroke za protinemški pokret, ki je zajel kulturni svet, ki jih morali zbrati v tri skupine: 1. židovsko vprašanje, 2. vprašanje Anstchlussa z Avstrijo, in 3. vprašanje razorožitve. Medtem, ko notranje reforme v Nemčiji same niso razburile nikogar, ja postiti o očividno, da je Nemčija v imenovanih treh problemih prišla v stik z mednarodnim javnim mnenjem in se izpostavila tudi, da zadene na odprta našprotstva. Židovsko vprašanje je prišlo uradno pred Zvezo narodov. S tem jc dobil židovski spor značaj mednarodnopolitičnega spora. Tudi izven Nemčije je živelo in še živi mnogo prepričanih protižidov, toda nobeden ne bo in tudi ni odobraval postopanja, kot si ga je dovolila nova nemška vlada proti židovskim državljanom. Preganjanje Židov v Nemčiji je odjeknilo po vsem »vetu in ustvarilo novo inteirnacijonalo, ki je dosedaj nismo poznali. Žid,je vsega sveta se čutijo složne, solidarne v trpljenju in v prenašanju krivic z nemškimi Židi in se organizirajo, da vrnejo Nemčiji sovraštvo na razne, čestokrat bolestne načine. — Žid-je so dosegli povsod visoke položaje v gospodarstvu in politiki, zasedli so častna mesta v znanstvu in kulturnih poklicih, njihov socialni vpliv je brez mej. Žid je so moralna sila prvega reda, ki sicer nima topov, a razpolaga z ogromnimi silami in ki se smatra danes v bojnem stanju ž nemško državo. Ravnotako je Nemčija zadela na mednarodni odpor s svojo ofenzivo proti Avstriji, ki ji je hotela vsiliti navidezno neodvisno, a vendar organično z Nemčijo povezano hitlerjevsko vlado in hitlerjevske ustavne oblike. Avstrija se je sicer uprla * nepričakovano energijo, a boja še ni konec in se nadaljuje na obeh straneh z nezmanjšano silo. Evropa se je morala v ta boj vmešati. Vse tri zapadne velesile so na svoj način protestirale dneva. Cenjeni, dragi rojaki širom Amerike! Dobro vem, ko te vrstice pišem, da tudi nam tukaj zadnja leta niso bila pota z rožicami postita in vlada dandanes pri mnogih družinah beda in gorje,kjer je še bilo pred leti vsega v izobilju; tem obžalovanja vrednim rojakom v naši novi domovini te besede niso namenjene. Vem pa tudi, da je še veliko število Slovencev v Ameriki, katerim je bila sreča mila in niso depresije mnogo na lastni koži občutili. Tem rojakom naj torej veljajo te skromne vrstice: Bratje in sestre, kateri še imate vsaj malo ljubezni do lepe slovenske zemlje, kjer vam je tekla nekdaj vaša zibelka: Na pomoč našim bednim rojakom! Vsak, kdor si le more pritr-gati majhno svoto, naj se pridruži tej akciji, katero je započel Amer. Slovenec v ta namen, z majhnim darom v pomoč tako nesrečno prizadetim onkraj oceana. Naj ne gredo te vrstice mimo vas, kot nekaj vsakdanjega, kar se danes prebere, jutri pa pozabi; tukaj je pomoč tako silno potrebna, da bi moralo biti sirce vsakega rodoljuba ganjeno do posebne darežljivosti. Gotovo je, da ta akcija ne pričakuje velikih svot od po- ] sameznih oseb, a vsak majhen < dar bo tako zelo dobro došel, i saj nas je vendar tako veliko 1 število Slovencev širom Ameri- < ke, če vsi pokažemo vsaj malo s dobre volje, pa se bo lahko v i ta namen zelo veliko doseglo. < Na misel mi takoj pride, da je 1 mogoče mnogo rojakov, kate- i rim v resnici si ni mogoče pri- < trgati dolarja, manjšo svoto se j jim pa ne zdi vredno pošiljati 1 na uredništvo tega lista; goto- j vo je tudi mnogo dobrih vernih 1 rojakov, kateri niso naročniki lista in sploh o tej akciji ničesar ne vedo. Kaj pravite preč. gg. župniki po slovenskih naselbinah, da bi po vseh slov. farah v ta namen določili eno nedeljo po- i isebno kolekto, katero bi nedeljo popred v primernih besedah vernikom toplo priporočali ter tako dali priliko tudi tistim, i kateri bi radi tem nesrečnim »rojakom priskočili na pomoč , vsaj z dajmom ali pa kvodrom. Na ta način bi se dalo celemu slov. narodu v Ameriki najlepša prilika, da odpre svoje srce iz ljubezni do bližnjega. Naj nas tu ne bega, ali se strinjamo s sedanjim režimom v Jugoslaviji ali ne, tukaj naj nam narekuje bratska ljubezen do ubogih rojakov, da vsaj ob tako žalostnih prilikah pokažemo iskrico ljubezni do mile rodne grude. Pfi letošnji novi maši v-Chicagi, katero je daroval Rev. J. V. Trinko, nam je pri banketu č. gospod povedal to priliko : Ko sem se po doseženih študijah vračal v Ameriko, je prihitela k meni poštama ženica, dvignila roke in z glasnim jokom rekla: Gospod, ko pridete v Ameriko; povejte našim dragim, naj nas popolnoma ne pozabijo, ampak se nas vsaj tu in tam malo spomnijo. Rev. Trinko je dostavil: V srce me je ta prizor pretresel; rojaki, ne pozabite • svojcev v domovini, kateri v resnici veliko trpe, naj nas vse veže ena vez in ena ljubezen. Danes pa dviga na stotine • revežev, kateri z velikim stra-■ hom in grozo gledajo bodočno-' sti v obraz, svoje roke proti ' nam proseč, rojaki dragi, po- - magajte nam v tej veliki stiski, > katera nas je zadela. Ako še omenim, kot je že pi-J sal Amer. Slovenec, da se bo - nabrano svoto poslalo na Ra-» faelovo družbo v Ljubljano, : smo torej lahko zagotovljeni, - da bo nabrani denar pošteno : razdeljen na najbolj potrebne. Sedaj imamo, dragi rojaki, - najlepšo priliko, da dejansko - pokažemo, da smo pripravljeni - spolnovati drugo največjo za-. poved postave, katera se glasi: - Ljubi svojega bližnjega kakor i samega sebe. L. Košnik. -o- "HARVEST DANCE" DRUŠTVA "ZVON" > 1 Chicago, 111. ) Ste slišali o goski, ki leže ) zlata jajca? Gotovo ste, toda - nihče vam še ni povedal, kje . se ta gos nahaja. Jaz tega tudi 5 ne vem, toda vem pa, da bo v Berlinu ter so se postavile ob stran Avstrije, prvič zato, ker je bila Avstrija napadena in ker je mala in slaba, drugič zato, da Nemčiji zaprejo pot proti srednji in vzhodni Eivropi. Iz nemško-avstrijskega boja je nastal ravnotako kakor iz žido-nemške borbe boj germanstva proti zedinjeni Evropi, v kateri je precej držav, ki so pripravljene preprečiti "Anschluss" za vsako ceno. Nemčija do sedaj še ni pokazala volje, da bi klonila, akoravno dobro čuti, da je v tem vprašanju popolnoma osamljena in ima proti sebi celo države, ki ji sicer prijateljstva ne odrekajo. Slednjič je Nemčija prišla navskriž z Evropo v vprašanju l-azorožitve. Tukaj nehajo igrati vlogo čuvstva, simpatije in antipatije, tukaj gre za kri, za železo, za življenje, za vojno in za mir. Nemčija ne prikriva, da se s polno paro oborožuje, "v mejah verzajskega miru", kot zatrjuje nemška vlada. Toda izven Nemčije je vsakdo prepričan, da so te verzajske obveznosti že davno prekoračene. Nemško javno mnenje je prepričala premetena in stanovitna propaganda, da je Nemčija sploh upravičena, da se oboroži, češ, da zvezne sile niso pravočasno razorožile. Tako je prišlo do tega, da je debata med Nemčijo iii Evropo povzročila medsebojno nezaupanje in podrla jamstva za varnost. To nezaupanje je najpreje umorilo razorožit-veno konferenco. Kdo more in sme pričakovati od sosednih držav Nemčije, da razorožijo, ko pa imajo z dneva v dan manjši občutek, da so varni, in ko nevarnost, ki jo povzroča agresivni nemški nacionalizem, vedno le narašča. Ta spor bo prišel še enkrat pred razorožitveno konferenco, kjer bodo državniki poskušali proti do sporazuma na podlagi razorožitve-nega pakta, veljavnega za štiri leta, ki bi predpisal obvezne nadzorstvo nad oboroževanjem vsake države podpisnice tega pakta, ter uvedel tudi kazni proti oni državi, ki bi se predpisov ne držala. Vse velesile se trudijo na vse načine, da bi spor med Nemčijo in med Evropo rešile v okviru Zveze narodov na miren način, predno ga ne bi poskušala reševati Nemčija sama, Zopet se je stvorila evropska fronta proti Nemčiji, kakor v židovskem, kakor v avstrijskem, tako tudi v razorožitvenem vprašanju. Menda ga ni nobenega prijatelja miru, nobenega Evropejca, niti nobenega Nemca, ki bi hotel zapirati oči pred razvojem, ki ga preživljamo in pred posledicami, ki se porajajo. Ponavljamo še enkrat, da temu ni kriva sprememba ustavnega re ■ žima v Nemčiji. »rihodnjo soboto nekdo dobil ino gosko popolnoma zastonj n to bo na jesenski veselici Harvest Dance) društva Zvon t. 70 Jugosl. Kat. Jednote. Ve-elica se bo vršila v zgornji olski dvorani na Lincoln St. in >rmak Rd., in gos, kakor tudi 'eč drugih dobitkov se bo od-lalo kot "Door prize" brez vsakega doplačila. Na razpolago bo češko pilzensko pivo, o Irugih dobrotah pa mislim, da li treba omenjati. Na svidenje orej na veselici. Uljudno vabi Veselični odbor. SLOV. ROJAKOM V BAR-BERTONU Barberton, O. Naš Amer.-slov. državljan-iki klub bo imel sejo dne 5. novembra ob 7. uri zvečer- v dvorani društva Domovina. Na sadnjo seji se ni ihoglo dobiti /se potrebne informacije glede /olilnih listkov. Za sedanjo se-io se bo preskrbelo vzorce (sample ballots) istih. Potrebno je, da se vsak volilec informira o vsem onem, kar vsebujejo volilni listki, še predno gre na volišče. Seja dne 5. nov. bo> zelo bolj važna kot ona, pri kateri so bili navzoči kandidat-je. Zeli se, da pridete vsi vo-lilci naše narodnosti na sejo. Anton Okolish, tajnik. -o- OB PETDESELETNICI Milwaukee, Wis. Tako so me presenetili, da sem moral opustiti Racine,Wis., kjer se je zaključila 40urna po-božnost. — Pri g. Muhichu se je zbrala cela kopa faranov. Seveda, ne vsi, ker je dvorana za vse vsekakor premajhna. Vendar so pokazali odprta srca do moje malenkosti. Imena ne morem vseh našteti, bojim se, da koga izpustim. Veže me pa dolžnost izraziti zahvalo vsem prisotnim. Prav čisto domače sem se počutil med vami. — Sem hvaležni Rev. L. Gladek. -0- VOLILCEM V CLEVELANDU IN OHIO V POMISLEK Cleveland, O. Kdo še ni slišal izmed Slovencev ozir. Jugoslovanov, da se bo' piri letošnjih volitvah novembra volilo za starostno pokojnino. Ker bo imel vsak priliko, da glasuje za ta pomembni zakon, želim priporočiti nekaj, kar ni mogoče vsakemu znano. Po mojem prepričanju je način, po katerem se bojuje ta boj za starostno pokojnino, naj pravičnejši, najčlovekoljub-nejši ter boj brez političnega ozadja, je boj za pravico, do katere smo upravičeni, katero pa nam gotovi elementi zanikajo. In sem prepričan, da so ti elementi zapostavili vse moči, da preprečijo sprejem tega zakona. In ti elementi so: The Ohio Chamber of Commerce, The Ohio Manufacturers' Association, The Ohio Farm Bureau Federation in Ohio Grange. Te grupe so bile, so in še bodo delovale proti sprejemu tega nad vse važnega zakona, kot vseh zakonov, kateri predvide- 8 --""k- ^"i,"JW^y (33) 'tKXMKlOOOOOOOOOlKHHKKKKl OO'JOWKKKKHJOOIW" ! POGLEJTE NA DATUM ; POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! I Ako je poleg Vašega imena številka 11—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimprej«, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKl SLOVENEC, ? 1849 W. 22nd St.. Chicago, Hi. ? Priloženo vam pošiljam svoto $_________________ sa obno i fitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". i Naslov________________— j I Me« t o -----------— i ? __ Sobota, liovemGra 19!»o SLOVENEC1 Stran S i IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani ) Jim, ki ste prišli na omenjeno prireditev. Hvala lepa vsem! — Pozdrav članicam SŽZ. širom Amerike. Marie Maierle, predsednica. -o- KAKO SE GIBLJEMO V CHICAGI Chicago, III. Ker so iz naše naselbine tako redki dopisi, sem se namenil jaz oglasiti in napisati par. vrstic, da dam tako vedet drugim na-] selbinam širom Amerike,da še ž-i vimo in nas še niso poslali v krtovo deželo. — Kar se tiče delavskih razmer so še zelo slabe. Čeprav se je nekoliko izboljšalo,, je vendar še veliko ljudi brez j dela in seveda tudi brez zasluž-( ka. Kar se pa tiče društvenih j stvari se pa še precej dobro dr- j žimo. V poletnem času so nam^ razna društva prirejala svojet piknike zunaj v prosti naravi, daj smo se lahko ohladili v hladni senci in si poleg tega še žejo gasili s hladnim pivom, ki nam ga je nazaj "prištimal" naš sedanji predsednik. Sedaj, ko je k nam prišla jesen v goste in se nam že skoro zima ponuja, nas naša društva zopet vabijo v dvorane, kjer nam nudijo vsakovrstne ve-[sele zabave. — Tako, vidite, ži-j Ivotarimo pri nas. — Poleg vseh] I drugih zabav smo imeli to po-1 jletje še veliko chikaško razsta-j ,vo, ki je bila nekaj, kar se ne vidi vsaki dan, to mi bo lahko vsak I potrdil, ki se je te razstave udeležil. Zato smo pa mi Chicažani zelo ponosni na to reč. Ker ravno pišem, vam še naznanim, da bomo v nedeljo 5. Inov. še bolj ponosni, to pa zato, | ker nam bo naš dramatični klub j "Ilirija" uprizoril lepo tridejan-ko, ki se imenuje "PONOS ZA I PONOS". Zato nam menda ne I,bo nihče zameril, če smo malo I bolj ponosni. S tem pa še ni re-jčeno, da bi nas ne smeli priti po-' gledat. Mi vaš še celo vabimo, da 'pridete na zgoraj omenjeno nedeljo. Ta igra bo namreč prvič igrana v Ameriki in je zelo zanimiva. V tem listu je tudi celi I program, kjer lahko pogledate, kaj boste vse videli. — Torej na svidenje v nedeljo. J. F. -0-r- TUDI JOLIETČANI SE ZABAVAJO Joliet, 111. Preveč smo že navajeni same- fmmmmmamm wmmmmmxmmmmtmmmmmmmmmrn^ IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. katoliškem listu Amer. Slovenec. Kar se dela tiče, moram resnici na ljubo poročati, da se je začelo nekoliko že na boljše obračati. Rudarska družba v tem okraju je dala vsem starim delavcem na znanje, da naj pridejo zopet delati. Za enkrat nam je povedano tako, da bo vsak delavec delal en teden pet šihtov, dirugi teden bo pa doma. Koliko dnevnic se bo napravilo na mesec in koliko zaslužka — kar je seveda poglavitno — se bo na ta način dobilo, naj pa čitatelji sami izračunajo. Ni sicer veliko, pa je vseeno boljše kakor nič. — Se že kar malo pozna v vedenju zunaj, da je nastopilo nekoliko izboljšanja. Zadnji teden sem srečal na ulici več rojakov, pa se je vsak malo bolj glasno o-glašal, kakor sicer do sedaj, med neprostovoljnimi delavski- povedal vsem svojim faranom, da Ijih bo tudi poročil, če bodo pridni. 2elim vsem štirim parom prav obilo sreče v novem stanu in božji blagoslov naj jih spremlja. — Naš č. g. župnik se vedno trudi za izboljšanje svojih faranov in cerkve. To preteklo poletje je dal vso cerkveno streho na novo prekriti. Pa tudi cerkev od znotraj je dal vso prenoviti in vse luči so sedaj jako izboljšane. Vse je tako lepo razsvetljeno, da je res kar lepo za pogledati. Stene in strop je dal z nalašč za to pripravljenim posebnim papirjem vse prenoviti. Prenovljeno je tudi vse, kar se tiče zračenja cerkve in gretja pozimi, tako da izgleda sedaj naša cerkev kakor nova. vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago. 111. — Predsednica Mary Kovacic, 2254 Blue Island Avenue, tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street, blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvc sv. Terezije, Ottawa, 111... — Predsednica Katherine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. tajnica Josephine Bayuk, 528 Lafayette; blagajničarka Mary Lekan, 800 W. Jackson St. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka. Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111.: — Predsednik Joseph Gru-belnik, 1901 S. ISth St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barboricb, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja s vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St. Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. — Preds. Steve Sekulich, 311 E. Woltman Str., tajnik John Benich, 216 N. Arizona ave., blag. John Murat, 216 N. Arizona ave. Vsi v Butte, Mon-tana. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona ave. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi. mi počitnicami. — Res, silno težko je to, če delavec nima Veselice in zabave so se tudi že pričele. Zadnjo soboto je imelo žensko društvo Danica svojo zabavo v korist društvene blagajne in so z uspehom pirav , , . , v. X, , zadovoljne. — V soboto, 4. no-prilike, da kaj zasluži Ce de- vembra> w imel gvojo zabavo Dopisi lokalnih društev IZ URADA DR. SV. DRUŽI NE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, III. Naznanilo in zahvala. — Kako je vsem že znano, je imelo naše društvo veselico z vinsko trgatvijo Videli smo, da je letošnji vinograd res lepo obrodil, da ga je bilo veselje pogledati. Tudi trgatev se je prav dobro obnesla. Kako tudi ne, saj je bi- lo vse polno ljudi v vinogradu in župan ter njegova dva "šlibar-ja", so bili jako "bizi". Tako tudi žandarji, viničarji in viničar-ke, so imeli vedno pol roke dela, j vedno so morali goniti ljudi na ^ sodbo. Zato se v imenu društva sv. Družine prav lepo zahvalimo vsem delavcem, viničarjem, vi-ničarkam, županu, gospej županji in njeni hčeri, ker se je vse tako lepo vršilo. Posebno se pa zahvalimo našemu mojstru za klobase, podpredsedniku Jožefu Horvatu na 745 Summit Street, ki nam je prinesel tako dobre in okusne klobase, katere smo imeli } za obed. Če bi človek bil še tako bolan, pa bi se tem klobasam ne . mogel ustavljati, iter so bile take, da jih mora človek jesti pa ne vem kaj bi bilo. Če ne verjamete, se pa sami prepričajte, samo naročite si jih od omenjenega in videli boste, da se ne b popoldne v dvorani stare šole sv Jožefa. St. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111. — Preds. Andrew Gla-vacli. 1919 \v. 22nd Str., tajnik Mar-Frank, 1940 W. 21 st Place, blag. ^teve Fo.vs, 2150 So. Hoy ne Avenue. v\si v Chicago, 111. — seja se vr-f1 vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Ll"coln St. in 22nd Place. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East »ttsburgh, Pa.: — Predsednik George {fetich, P. O. Box 1193, tajnik Nicholas Pavlakovich, 309 Beech St., bla-£'lJi"k Michael Kelly, 612 Sycamore ^ • '■+- Vsi--v East Pittsburgh, Pa. — Ke vrši vsako drugo nedeljo v nie-|u v Hungarian Hall, 222 Cable Ave. O,/' ls- Društvo sv. Srca Jezusa, }:) tawa. Ill, — Predsednik Nickolas J^f. v Ottawa, 111., tajnik in bla-Joseph J. Medic Sr.. Box 263. V S1 v Ottava, Illinois. — Seja. se 1 " i • 0-000000000-CKX S ? KKKXXKK<0 ne p^. ji il bite, da imate na ra:?p°iago iastne«a ........—---•'rojaKa. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R DR. H. M. UNCMR DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00...................... 120 Din Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $ 5.00...................... 210 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $10.00...................... 430 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $11.40...................... 500 Din Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $20.00...................... 880 Din Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $22.50......................1000 Din Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00......................2230 Din Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD, CHICAGO, ILLINOIS Sobota, 4. novembra 193'S_5 AMERIKXN5KI SLOVENEC PREJELI SMO VELIKO Blasnikovo Pratiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni" kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo P°* pust. Pišite takoj po nje» predno poidejol Stane s poštnino 20C Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Izpod Golice m SLAVKO SAVINŠEK. — Povest z gorenjskih planin — ■čaflm S. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvriuje v«a tiskarska dela točno in po najzmernejiih cenah. Mnogi »o se o tem prepričali in so naii stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in |očno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO.ILL. "Kje pa si, Cilka?" se začuje od vrha kolovoza srebrn ženski glas, ki izdaja Korošico. "Majda, doli steči!" se odzove Cilka in se vesela obrne prihajajoči nasproti. Res teče Majda, ki je opazila Cilko in brata, po kolovozu doli Čisto je Matevžu podobna, prav tako krepka in zastavna, le, ima bledejše in finejše lice in pa bolj temne, skoro črne lase. "Svatje vaju pogrešajo. Teta Lona se nosi okrog hiše, vaju išče in se jezi, češ, danes morata mene ubogati, jaz sem teta!" In res ravno v tem zapoje visoki Lonin glas od Hribarja doli, ki kliče Cilko. "Zdaj pa moramo iti!".se domisli Cilka in vsi trije krenejo v kreber. Komaj jih Lona ugleda, že spusti ploho nanje: "Ta hembrana mladež, kar skupaj se tišči! Kje te klek nosi, Cilka? Saj se ga boš še nagle-dala, boš, še preveč! Kdo bo pa v cerkev šel mesto vaju — ha? Menita, da bo tudi to teta Lona opravila mesto vaju, ka-li?" "Saj že grem, mati Lona, že grem!" hiti Cilka. "Nič, mati, nič, teta sem danes, da veš." "No, pa teta! Saj bova zdaj pridna in bova ; lepo ubogala!" "Ja, zadnji čas je! Zdaj boš še morala ubogati, zdaj bo mož žvižgal, ali slišiš. Le trdo jo drži, Matevž, pa ko j zdaj na kratko primi, da se ti ne prevrže! Potlej je ne boš mogel več krotiti!" "Ej, mati Lona. . ." "Kaj, mati. nastava ti koroška, teta se reče!" prekine ona Matevža. "Ej, teta, s Cilko se bova že prav uredila, kar brez skrbi bodite, kaj-ne, Cilka?" odgovarja Loni ženin. Večina svatov je v gorenjski narodni noši. Rozmanov doktor, mladi advokat, si je izprosil to za zastopanje Matevža in Tilna. Rad bi videl enkrat gorenjsko ohcet v pristni narodni noši, ki je tako lepa, pa ležijo zlate avbe in srebrni sklepanki in židane rute zaklenjene v skrinji, dekleta in fantje pa vječejo nase moderne cunje in malovredno mestno šaro, ki nima ne vrednosti ne cene. Zato sta si tudi Cilka in Matevž pripravila narodni noši; Cilka je še materino imela, Matevžu jo je pa za poročno darilo podarila Lona Najlepša pa je Lona sama. Šele zdaj, ko se vozi po dvorišču sem ter tja in skrbi za vse in vsakogar, prav do veljave pride. Črna svila stare narodne noše se sveti v junijskem solncu in se spreminja, da se barve čudovito prelivajo druga v drugo. Sklepanek nosi pozlačen, z veliko rožnato pentljo prav do gležnjev. Najlepša pa je peča, zlikana in zavezana, kakoi- jo zna vezati samo Lona. Kar za tri pedi je Lona višja danes, petelin na glavi se mogočno ziblje in lesketa v snežni belini, in če gledaš za teto Lo-no, ko hodi po dvorišču, bi dejal, da se v kočiji vozi, gosposki kočiji! Ženin ravno stopi v vežo, ko mu pridejo nasproti trije dobravski fantje tudi v narodni noši vsi. Vodi jih rdeči Polajnarjev, Hlebajnov Jože je ž njim in Lipovškov France. Priklonijo se pred ženinom do tal in Polajnarjev prične: "Blagorodni gospod ženin! Dobravski fantje smo čuli, da nam hočete odpeljati najlepšo rožo dobravsko, Hribarjevo Cilko." "Ne bom je odpeljal, pri vas bom ostal ž njo," odgovarja Matevž. "Naša ne bo več, ki nam je najdražja, ker je najgorša in nobenih pravic ne bomo imeli več do nje. Ker pa vas poznamo, da ste pošten in vemo, da si ne marate po krivici lastiti tujega blaga, vas vprašamo, kaj nam daste zanjo." "Kaj hočete?" vpraša navidezno resno Matevž. S prav resnim obrazom prične Hlebajnov Jože: "Tri najlepše Korošice!" "Kje jih pa bom? Saj še ene zase nisem mogel dobiti in sem k vam prišel ponjo." "Potem pa zlata, kolikor ga morejo nesti trije dobravski fantje, nadaljuje Lipovškov France. "Zlato ima zaprto in hranjeno kralj." "Potem pa stotisoč dinarjev, nič več nič manj zahtevamo fantje dobravski," konča Polajnarjev! "Stotisoč dinarjev? Kje pa naj vzamem? Ubožec sem in še bajte nimam!" "Potlej jo pa pusti, da pride drugi ponjo, ki bo imel!" odgovarja Polajnarjev. "Tisto pa ne, raje jo ukradem na skrivaj, ali pa šiloma ugrabim!" "Nočemo sile in tudi ne kraje, zato vprašamo fantje dobravski, koliko jo ceniš sam?" "Če bi jo z zlatom cenil, ni zlata, ki bi jo od-vagalo!" "Kako pa jo boš cenil?" "Če jo pa cenim z čtobro voljo, je vredna več ko vsi fantje dobravski!" Dobro je usekal Matevž Polajnarjevega in rdečelasec je bil v zadregi Ni bil pripravljen, da se bo znal ženin tako izvajati. Zato je hotel kar brž končati pogajanja. "Dali bi ti jo mi trije zastonj; ali poslali so nas fantje dobravski, ki jih moramo utolažiti in ne smemo priti praznih rok nazaj. Daj torej stotisoč!" "Štiri ničle spustite!" "Ne moremo, ne smemo, kako bi fante uto-lažali! Kupit jim moramo zdravil, ker imajo vsi zdaj bolno srce, ko si jim najlepše dekle iz-plel! Eno ničlo spustimo v božjem imenu." "Še eno, pa jaz eno primaknem!" "Gospod ženin, ne moremo, lekarnar v Fužini je drag!" "Kakor hočete, pa nič ne dam, čeprav vsi na srčni bolezni umrjete!" "Tega pa ne moremo pustiti! Kaj bi dejala naša dekleta, če bi vsi fantje dobravski na bolnih srcih pomrli za Cilko! Pa naj bo po vašem, gospod ženin, enega jurija!" "Velja, fantje! Za vašo dobro voljo in mojo radost!" "Prosim, dajte nam, kar ste obljubili!" "Ne še zdaj; si lahko še nevesta premisli!" "Kdaj pa?" "Kadar bo nevesta moja žena!" "O to pa ne! Pa v cerkev ne pustimo!" "Poskusite!" "Pot bomo zaprli!" "Čez bomo poskakali!" "Ne bomo pustili." "Veliko nas bo!" "Nas še več in trdno bomo zaprli!" "Pa poskusite!" "Poskusimo!" Slovesno se poklonijo vsi trije in z resnimi obrazi odidejo, toda že na durih se jim lica v smeh razpotegnejo. (Dalje prih.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. SKLAD ZA REVEŽE OD POVODNJE PRIZADETE V STAREM KRAJU. Kakor v zadnji številki tega lista, ponovno naslavljamo roja-ški apel na vsa usmiljena in blaga slovenska srca v Ameriki, da kdor more utrpeti kak cent v teh razmerah je uljudno prošen, da pomaga po svoji moči revežem prizadetim od strašne povodnje v starem kraju. Amerikanski Slovenec bo poslal zbirko, kolikor bo nabral do Zahvalnega dneva (Thanksgiving Day) na urad Katoliške Akcije, ki je škofijska ustanova v Ljubljani, da razdeli med pod-trebne reveže v farah prizadetih krajev. Ta ustanova, če katera bo gotovo najbolj pazila in pravično razdelila nabrane darove. Prosimo torej, kdor se bo odločil, da bo daroval kak prispevek v ta namen, naj to stori čimprej e more, da bo naša božična zbirka za starokrajske reveže čimvečja, ko mogoče. Za blag in potreben namen prosimo. Za reveže, podpore potrebne gre! Kdor more, pomagaj sirotam otirati solze v njihovem strašnem trpljenju, ki se nahajajo. 8. izkaz: Ludv. Košnik,'Chicago $ 2.00 Mary Zokan, Mihv..............1.00 Neimenovana, Mihv..........50.00 Neimenovana, Clevel'd 1.00 Rev. Al. Gnidovec, # Rock Springs, Wyo.~. 5.00 Zadnji izkaz ............... 109.50 DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZDRAVNIK 7. univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom ža raka v Havana, Kuba, In z bolnico za koine bolezni in rak« v PhiladelpUiji. Posvetovanje in diagnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. URE! 11 DOP. DO 3. POP. 55 E. Washington St., Chicago, 111., Suite 2705 TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer na dogovor, 4830 West Cermak Rd., Chicago, 111. Tel. Cioero 66. Skupaj do 2i nov...........$168.50 Bog živi posnemalce! Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. RAZPRODAJA popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali. Zelo poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. — Odprto ob večerih. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST STRUP ALI ZDRAVILO? ANEKDOTA Vinski odsek londonske gospodarske konference se je ba-viL te dni na dolgo in široko z vprašanjem, dali je vino strup ali zdravilo. V debato je med drugim posegel indski delegat, ki je branil protialkoholike. Portugalski delegat je njegove razloge ostro zavrnil, češ, da vino ni samo živilo, temveč vsebuje tudi zdravilne snovi. Neki Francoz je k temu pripomnil, da popijejo v malih portugalskih naselbinah v Indiji več vina nego vsa ostala Indija skupaj, pa se vendarle počutijo po zdravju izvrstno. Neki statistik je poročal, da so Angleži med 37 narodi, ki pijejo vino, na 28. mestu. Na prvem mestu so Francozi, ki popijejo letno povprečno vsak 361/o galona vina. MLADINA NI NAVDUŠENA ZA BRADO K vojvodi Malborouškemu je prišel nekoč mlad plemič s prošnjo za kakšno mesto. Zaključil jo je z besedami: "My-lord, če dobim to mesto, si bom dovolil prinesti vam tisoč gvi-nej. Nikomur ne bom o tem izdal niti besede—na mojo čast." — "Mladi mož," je dejal vojvoda, "hudik vas vzemi, če mi ne prinesete dva tisoč gvinej. In povejte to brez skrbi vsemu svetu." -o-- V IV. STOLETJU SO BILI SLOVANI NA SLOVAŠKEM V občini Varina na Slovaškem so delavci našli bodalo, ki je krasno izdelano in ki je bilo napravljeno že v četrtem ali petem stoletju po Kr. Na mesto je prišel slovaški arheolog Bu-daj, ki je nadaljeval raziskovanje. Odkril je 40 dobiro o-hranjenih grobov. Tudi iz teh starodavnih časov ti grobovi dokazujejo, da so bili tam že v tistem času Slovani. -o- VRANA USTAVILA STOLPNO URO Na stolpu stairega zidu v Or-vietu si je vrana dovolila šalo, da je ustavila kazalec stolpne ure. Sedla je na kazalec za minute in ko se je ta hotel pomakniti naprej, se je vrani ujel prst med številčnico in kazalec. Ura se je ustavila, a tudi vrano je zadela kazen in ni mogla odleteti. Začela je kričati in je s svojim krakanjem privabila na tucate vran, ki so ji pomagale z glasom. Kričanje je postalo tako glasno, cla je naposled splezal na stolp neki moški, ki je vrano osvobodil iz neprijetnega položaja, s čimer je prišla uira spet v normalni tek. V Londonu se je vršil mednarodni kongres brivcev, na katerem se so bavili tudi z vele-važnim vprašanjem, dali bi "negovanemu in lepemu moškemu sedanjostine kazalo nositi polno brado. Debata je bila dolga in resna da so še listi posegli vanjo. Priredili so ankete med moderno moško in žensko mladino in uspeh je bil za pristaše polnih brad vseskozi negativen. Moderna mladina se je odločno izjavila proti bradi, pa naj bi bila kakršnekoli vrste. Pravi, da se moška lepota in tudi moškost sama dandanes ne meri več po gostoti in dolžini obraznih kocin. Tako pristaši polnih brad za dogleden čas še ne bodo veljali za posebno moderne. '' —'TI . BP1H l1 O TEM IN ONEM r----—* s ■ p. d. |||p sv.Mohorja i Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. ! SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS > ODBOR ZA LETO 1932: * Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. > Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd St. J Tajnik: Jos. J. Kobalt 2113 W.: 23rd Street, Chicago, 111. > Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Cullerton St. ) Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. J Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. ? Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI.; Theresa Chernich, 2024 5 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. S Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. e 22nd PI. John Mlakar, 192S W. 22nd PI. 5 Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. ? Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22tiod Place. 5 Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". ? Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni 5 dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. ? Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta ? starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na ? teden bolniške podpore, za kar se plačuje po SOc na mesec mesečnine. 5 To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, g pristopajte v to domačo družbo! r Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na ^ družbenega tajnika ali pa predsednika. o-o ooo-ooooo-oooooooo IZ URADA SLOV. PODPORNE DRUŽBE ŠV. MOHORJA Chicago, 111. Tem potom naznanjam, da se bo naša prihodnja redna mesečna seja vršila v nedeljo, dne 5. novembra 1933 ob pol 2. uri popoldan v navadnih prostorih. Dolžnost vsakega člana je, da se seje udeleži, ako je to mogoče. Vse one, ki ste zadaj s svojimi prispevki, vas ponovno prosimo, da to poravnate, kakor hitro mogoče. Ako dalj čakate, tem težje je poravnati. Bolniki, ki ste na podpori, ste prošeni, da pošljete zdravniške liste do sobote večera (6 P. M.), da jih potem lahko dam v pregled našemu družbenemu zdravniku. — S sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik, 2113 W. 23rd St. Društvo sv. Štefana, ŠTEV. 1, K. S. K. J., ^^ CHICAGO.ILL. ima svoje redne seje vsako prvo soboto v mesecu v cerkveni dvorani, 1856 W. 22nd Pl. — Seja tega meseca se bo vršila danes, v soboto zvečer. Pričetek ob 8. uri. Poleg skrbi za vse člane, ko jim v času potrebe nudi z bratsko ljubeznijo potrebno pomoč in podporo, posveča društvo sv. Štefana še posebno pozornost mladini. Oskrbuje ji pošteno zabavo in razvedrilo in ji daje priliko, da se vežba v mnogovrstnih športnih igrah. Rojaki, nagovarjajte svojo mladino, dekleta in fante, da pristopijo k društvu sv. Štefana, kjer se bodo počutili zadovoljne in srečne. Za pojasnila se obrnite na odbor društva: JOS. BERIBAK, preds., PETER VIDMAR, tajnik, JOHN BOGOLIN, blagajnik, p. s.—Tajnik je v svojem uradu na 1847 W. Cermak Rd. vsak torek zvečer od 6. do 9. ure in vsak petek popoldne od 3. do 6. ure.