SUBSCRIPflON u ' S- Canada & Mexico: One year . . . ^_ Six months —.“0 Three months . ...25 Foreign Couniries: One year - . $150 Single Copy 2 c.ents. ' I !■'—'flj N A R O C N 't ' A« Z.& Zti ■ dr Oanado &• rrtextC03 Oelolf^.po $1*— \\ Fo;,c.'o . . . --8tf {j Čekrtf&-‘-r.o . . — 2b A » v I : ^ I o » > SKO F' I .K > NEW YORK — PITTSBURG, PA., četrtek, 19. avgusta (Thursdav, August 19.) 1815. Geslo: ,»Slovenijo Slovencem ' 1 Leto IX. Št. 16 1 Olj m UMIKAJO PRED ZMAGOVITIMI AVSTRIJCI IN NEMCI POVSOD. c in kr. Čete pod poveljstvom nadvojvode JOSIPA FERDINANDA IN GENERALA KOEVESS PRED BREST-L1T0VSK0M. — ZAVEZNIKA ZAVZELA UTRD¬ BE TRDNJAV KOVNO IN NOVO GEORGIEVSK. - DNEVNI PLEN ZNAŠA 260 TOPOV IN 9400 VJETNI- 1 KOV. — PRINC LEOPOLD IN MACKENSEN PRODI-! RATA DALJE, -t- HINDENBURG JE NEVARNOST. Dunaj, 17. avgusta, preko Londona. — C. in kr. vojno mini-) sf.rstvo objavlja sledeče : ,-Zapadno od reke Buga preganjajo naše čete Ruse, energično in j 7. vso naglico. A vstroogrsko čete. prodirajoče v centmrau zavezniških vojsk, sovražnika zapadn® od Bjele neprestano preganjajo ter so mu tik za petami. ..Divizije pod poveljstvom nadvojvode Josipa Ferdinanda so si včeraj zvečer precej sveta osvojile južnozapadno reke Bjele. Posta¬ vile so si ponoči most preko Kršne ter prekoračilo reko danes zjutraj zarana. Kjerkoli so se postavile zadnje straže- sovražnikove v bran. so bile odbite. Vojska generala KHvesša je potisnila sovražnika pre- j ko Klikavke nazaj. ..Naše čete so si z velikimi napori prebile pot no Brest.-Litovska. . in sedaj stoje pred vrati te trdnjave. ..V vzhodni Galiciji je položaj neizpreinenjen". UTRDBE TRDNJAV KOVNO IN NOVO GEORGIEVSK PADAJO j DRUGEGA ZA DRUGO ZAVEZNIŠKIM ČETAM V ROKE, j Berlin preko Londona 18. avgusta. ~ Vrhovno armadno j»o-t veljstvo je prejelo od vzhodnega glavnega stana obvestilo, da so nem-1 .tke četo zavzele pred trdnjavo Kovno utrdbe med Njentnom in Ge- zijo. južno glavnih trdnjavskih utrdb .Več kakor 240 kanonov in pa 4100 Rusov je padlo zmagovalcem v roke. Padlo je tudi troje utrdb oblegane trdnjave ob Visli — Novo Georgiev^k. Gezi,ja .je majhen kraj. ki leži ha levem bregu reke Njemen ter je oddaljen 2’s milje južno od Kovna. Službeno poročilo se glasi, kakor sledi: ..Armadna skupina feldmaršala Hindenburga: Nadaljne bitke okoli 'Kupirkih so bile za nas uspešne, in 625 vjetnikov. med temi :: častniki, je padlo'v naše roke. Čete Eiehhornove armade so pod po n l t n ll TOlHiH CESRBJR n . AVSTRIJCI ST KLJUB ITAL) JANŠKIM OBUPNIM NITI ZA PES NE PREMAKNEJO. ZRAČNI NAPAD NA BENETKE, — ITALIJANSKI NA¬ PADI NA CELI BOJNI ČRTI ODBITI. — ITALIJANI SANJAJO O ZMAGAH — C, IN KR, ČETE SILNO NAPADAJO, — PRVA VELIKA BITKA ITALIJE KOT VELEVLASTL — V ITALIJI OBČUDUJEJO AVSTRIJ¬ SKO MORNARICO, Dunaj, preko Amsterdama in Londona, 17. avgusta. — Včeraj o aeroplaiu avstrijske vojske zopet poleteli nad Benetke in druga italijansko mesta ter jih obmetavali z bombami. Vse razen ene so eksplodirale. Napravljena, škoda .je velika. Pet italijanskih leta! se je dvignilo proti avstrijskim aeropla- nem. Toda ogenj iz avstrijskih strojnih pušk je sestrelil dvoje itali¬ janskih letal na tla. a ostali trije aeroplani so jo odkurili, videč, da niso kos avstrijskemu ognju z zračnega bojišča ITALIJANI NA CELI FRONTI ODBITI. Dunaj, 17. avgusta, preko Londona. — C. in kr. vojno mfnistr- Isivo je iztu.io sledeče obvestilo o vojnih dogodkih na avstrijsk-o-ita- j lija nekem bojišču : ..Po dolgem, presledku je začel sovražnik iznova streljati na na- I r- utrdbe ob Tirolski meji. zlasti na one ob tonalskem prelazu in na 1 -visokih planotah T .a var ona in Folgarija. Sovražni pehotni napadi ob j tonalski cesti na. naše. postojanke v Popeni so se izjalovili, istotako obnovljeni planoti. napadi na Primorskem severno Krna in na Doberdobski C. IN K. ČETE L J UTO NAPADAJO Uvm, ic. cw&i, ptoKc Parba. 17, avg«*;*. t:T veljsfvom »•enorala Lissmana zavzele utrdbe pred Kovnom, ki leže med Njemuomdn Gezijo. Nad 4500 Rusov je bilo vjetih in več kakor 240 kanonov in mnogo drugega vojnega materijala zajetega. TRIJE FORTI TRDNJAVE NOVO GEORGIEVSK PADLI. V sredo, dne 18. avgusta se je završilo 85 let, kar se je porodil danes že popol¬ noma osiveli, najuglednejši in najstareiši vladar ria svetu, cesar Franc Josip I. Daši besni krvava bojna lurija po Evropi, in dasi se njegovi verni podaniki boju¬ jejo na treh bojiščih, — so avstrijski narodi včeraj slavili ta dan morda še z večjim navdušenjem kakor kdaj prej. Oseba čestitljivega vladirja, ki j(t preživel dovolj burnih dni, je spoštovana ps vsem svetu in priljubljena med vsemi narodi avstrijskimi, a zlasti pa meti Slovenci, id Novo Georgievsbom je bil zavzet Včeraj dne 18. avgusta 1915. je minilo 85 let ko se je porodil bratu takratnega cesarja Ferdi- . i i.anda J. Francu Karlu sedanji Vojski generalov Scholz in Galhvitz sta potisnile svojega nas-1 ^tnjski cesar Fran.- Josip f. pro trnka še bolj nazaj v vzhodno smer. Ob tej priliki so v jeli 1860 decembra bo zatonilo 67. >- Rusov, med katerimi je bilo enajst oficirjev.-ter vplenili en kanon in J 0 n _j e g-, ve ga vladanja rad a-,st deset strojnih pušk. ; Xa severnovzhodni fronti po on več i i in dva manjša fona z naskokom. Na drugi fronti se je nam korn- povsod posrečilo sovražnika še bolj potisniti proti trdnjavi. 2400 vjetnikov smo zajeli ter 19 kanonov in veliko množino drugega vojnega materijala. PRINC LEPOLDOVA IN MACKENSENOVA ARMADA ZMAGOVITO NAPREJ. ...Armadni skupini princa Leopolda in feldmarškla Mackensen nadaljnje!e svoj zmagoviti pohod. HINDENBURG NAJHUJŠA NEVARNOST. InnH . n 18 avgusta. Vojaški strokovnjak pravi v listu ..Ti-F menja beseda "Otiu-richi” . ’ m 'glavna vojska velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, Avstrija — Oestrrredc« — ali vz- ' ‘‘ ‘ s ' v pripravljeno pozicijo zapadno linije Osovec-j 0< ftia marka. Le-ta je za nas . velikega .pomena. ker je bila pravi ta strokovnjak, se-Ji j zibel j poznejši hi sedanji Avstri- -alissimiTS na tej črti dalj časa upirati. ji . Rusi umaknili iz i .-Dolga je vrsta vladarjev svet- V renskega l.jnd 5 A ijskimi narodi v večnost. Osiveli monarh zre ob petinosem desetletnici svojega življenja > vnosom na svoje narode-j.-mak*. 7 , asti pa na svoje, hrabre in zves- <» Slovenec. Menda ne Vsi odveč, če se t>i> ;. j priliki nekrdiko zamislimo v •prefeVki ost j vatrsjeke zgodo v i ne', s katero je bil naš narod nepre¬ trgoma v tesni zvezi. Avstrija je že jako stara drža¬ va. Že leta 995. se v neki listini mes oeividno potegnila Bjeloetok-Brest-Ljtovsk. , Že v bližnjih dneh se ho pokazalo, namerava ruski gener itrokovnjak občuduje spretnost, s katero so se Kum ur dalje do svoje druge obrambne črte. Ali vendar ivt " J a jz vode. dokler jim -* ^ Hin.denhwgo.vih vojs »t Vurša je\v vojske še niso car-in'ga in duhovskega stanu, ki" so docela iz vode. dokler jim grozi od severovzhoda sem j - drugi polovici sred. veka gospo- isk. Glavne točke bojnega po- ■ ovali v naši i orno vini. Poleg šlcov | F. v bamberškili in briksenškili je to omenjati zlasti rodbine Spati- ; ajmov. Ortenbui Žanov. Baben- , r/anov. andeških. goriških iti otIjokib grofov. Ysj ti so bili ne - pravi lastniki svojih posestev, t -go tudi neomejeni vladarji na tjih; Večinoma so bili celo neod- obkO^itev od p, 0 jišetr so boji severno roke Njemen, hramba trd lozaja na z ■ •- t . vrhovnega zapovednika ruskih vojsk, se njavp Kavno ^ lo ^ rti Brest-Litosk, ali se ho še dalje umikal. bo-ii v bran P° ’ ‘ Brest-Litov.sk, ali se bo še dalje umikal, boli v hran postavil na e m Prava kn/.J ^ _^ sta . .1 Glasom. najnovejših poročil je zapustilo Lonci on, , lstV a Bjolostok. da se tako izogne tamošnjur. veliko število pi e . Sanke- in bolnišnice so že odpravi-li iz me-J '.Rh. v bojem, ki se skoro pri.cn - r . j ism cd svojega vojvode ni nepo- st a ■ j.--.ledno le cesarju podložni. Dasi , ’ trdnjava kovno pod ognjem. Ije-le redkokdaj kdo izmed njih . , 7 avgUS ta. - Ruski generalni štab daje naznanje. j i ^vzpel do večje oblasti.' vendar Petrograd, 17. Kovn o odstrani nemške artilerije brez k,la njihova vlada brez poru e- da se obstreljevanje n ll1rrU)0 v zanadnem odseku izpo- j za našo domovino. Kajti iimc- j t : so po našiii lepa jih ustanovili | velika trgovska križišča in toriš- i - v i-. dali sezidati veliko trgov in Piest .ter z raznimi ustanovami in j a so zlasti utrdbe v zapadnem odseku izpo- _ Slovenci in Slovenke, naročajte « na ..Sioveneki naroJ“. najboljši slovenski list V Ajnenfcl t _ i Jf.iminn, napravami izdatno vpli¬ vati na i st-va. Babenberžan He-nrik IT., -laso inirgot imono\a:i. je bil leta 1156. od nemškega cesarja poviš.*«ry v vojvodo in njegova dežela pov zdignjena v neodvisno vojvodino •Vvv-trijo. Henrik H. je tudi pravi u;t.enoviteij sedanjega mili.icjjns- kega in prestolnega mesta avstrij' >ke monarhije — lepega Ptcmaja Ker bi bilo predolgo in peobšir no. če bi se pečali z vsako rodbi¬ no pose-be. ki je vladala v sloven¬ skih krajih, naj zadostujejo‘gor¬ nje vrstice. Kredi 13-stole.tja s o izumrle tri ladinske n- Ibino. Mogočni ple¬ miči. ki so imeli dolgo let usode našega naroda v rokah, so izgini¬ li s svetovnega pozorišča. Leta 1246. ‘iti izumrli Babenber¬ žani. katerih oblast je segala rj do Kolpe iu kršnega Krasa. 1 Tudi pristanišče Pordenone ob Jadra¬ nu je bilo pod njihovim gospod- stvom. p . smrti zadnjega Babenber¬ žanu so se potegovale za naše le¬ pe kraje razne plemiške rodbine, in strašne razmere so zavladale po celi Sloveniji. Krvoločni graj šeaki in pustolovni vitezi so groz¬ no pustošili in plenili po naših prekrasnih poljanah. Bili so zares pravi tlvrški časi! Nase dežele so bile tedaj brez pravega vladarja, in saraoobsetii je umevno, da si je trpeče prebi¬ valstvo želelo mogočnega in. pra- vičnega vladarja. In tak je bil mladi češki kralj Otakar H. Porabi vsi ugodno pri liko Splošnih zmešnjav in nezado¬ voljstva je ukrotil z železno pest¬ jo grabežljive in iv.iporne plemiče ter zagospodoval na Štajerskem Koroškem. Kranjskem in v Slo¬ venski krajini. Tako se je njego¬ va država razteza Iti gori od Kr- konc-šev pa. notri tja doli do Ja -Iranskega nior-ja. Njegova vlade, je potemtakem oklepala vse Cehe !n večji del slovenskega naroda. Otakar je bil odločen, a dober človek pa izboren vladaj. Zar.i ga •e ljudstvo Iju člo. a plemstvo pp I sovražilo. Pa ni. mn bilo prisojeno dolgi, to veliko slovansko drža- •hdržat vo. Kajti leta 1273. na 29. septem¬ bra je bil Rudolf, grof habsbnršk izvoljen za nemškega cesarja Kodre grad Habsburžanov j- stal na -strmem hribu v Švici ob livji reki Ari. Rudolf kakortud' ves njegov rod j'- Ml strumen ii: ih.! Avstrijske dežele. rr>taA vst' žito st* Trideset k AUnosri ”*■ j I jeujt.*. uekai %\ hiš, lik« r?i i - d manjših drvarnic. • j- to, 4a fosil ji ]) ri¬ le imelo v 070v sena REDKA UREDBA V KORIST NAŠIH LJUDI V BANČNI INSTITUCIJI. Znano nam je. kakortudi celemu ameriškemu narodu, da je se¬ daj najzanesljivejšo nalagati svoje prihranke v ameriške bančne ir štitucije, v narodne banke, ker divja po celi Evropi krvava, vojna in je nesigurnost po mnogih državah velika. Araertkanee je previden ter zna računati. On misli —• in povsem logično — da ne hi bilo prav nič čudno, ee hi v evropskih bojujočih se državah prišla ta, ali ona’ banka v škripce in neprilike. Za tukaj pa je uverjen, da mu je denar, naložen vnarodni banki, varen kakor Gi .altar. Toda tega ne mislimo naširoko razpravljati, kajti to ve prav dobro vsak naš delavec. Gre pa za nekaj drugega, za uredbo, ki je na korist naših ljudi. Naši ljudje pridejo večkrat nenadoma v take denarne stiske, da potrebujejo takoj' denar. "Večina tukajšnjih hranilnic je tako ure¬ jenih ter ima taka. pravila, da morejo vlagatelji,.-■dvig.nitfcsvoj denar da bi moral napovedati to svoje dvignjenje 30 ali 60 dui prej, kar ie treba storiti v mnogih drugih inštitucijah. * First-Second National Bank of Pittsburgh, Pa., plačuje seveda tudi obresti kakor vsaka druga, in še celo večje kakor nekaj drugih takih inštitucij. Vsak naš Pita tel j naj si to zapomni ter vloži svoj denar na obrest: ■j 7 irsl.-Second National Bank of Pittsburgh, Pa., ker je uredbi io banke kakortudi varnost najpovoljncjša in uajboljša; A. Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju nje krvi/mozolji, kožne bolezni **%£*£. , kapavica, živčna slabost, ^ig^zljivein druge J tok, mehume in ledvične ^ moške ter ženske bolezni na h!K ’ 1 ma jh n inii Stroški, vspešno zdravijo privatno doma m z majhninn sr Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju bolezni, kakor ,» ».rednosti tata*, ta »»** “»**• * šila, revmatizem, katar, naduha m slične teskoce. ali trpite križu, bolečine v zgibih, gl*- razbui jenost, nervoznost i i^^burije družbe, “nemamoSt, bojazen in srčna Llr-Ti simptomito ^amenfe, do vaš telesni sistem ni v redu m da potre- bujote zdravniških nasvetov in pomoči. . .. OLSVHiii nam t*. «* "» ft vaše teškoče obvladale, se z njo. svežosti, ua i«, - ■ liska, posebno pa t.isti, ki se name- katere bi moral znati vsa i vzr aic,- svojega trpljenja in kako bi se -.- T " »3« kažiflot k zdravju, in okoristit« čitajte to knjižico, kažipot k zdravju. Pošljite ta kupon še danes* .-v I bitssFLL PRIČE CO,. S 1002. 208 N. Sth A-«.. ChioM®, »»• cini doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Ime.* • • Štev. in ulica ali Bos No. Mesto. Država, Tam Dolenjskem sc- (Povest.) Prvo poglavje. proti kočevski strani ,n.a podolgem razteza Pogorelci zopet | polji- kolikor jih j novja, naj ne po- oi kmetiji. Najv- nad IH klasju. r~. ružin ie brez strehe ii; le -kora;j golo živ¬ ini so b*li Žavarovani ■.-.posebljeiie moči. Občina naj takoj obrne na merodajne oblast ki hod"- gotovo storile vse. da po skrbijo ubogim Pogorelcem in. ti občini to izdatno in ceno pomot Tri kadar bo vrr.dili svoja abijc odpraviti tesnobo svoje 11 - : i;ee naj razmaknejo svoje hiše ■ ulj poiabijo ruševine da dvigne ! jo nivo svojih stavbiše, naj posta- ; vi jo svoja gospodarska posLomja, : /lasti svoje skednje, -nekoliko bolj i ven na polje, najbolje .proti Larn- t>; i garicain da bo vstala* iz pe- •••(i» nova lepša iu varnejša Mia- l k a. Sv.-, tok riško polje obdamo krog-, inkrog od gričev, holmov in go¬ rovja. Nekako n as rodi te doline, ne. stoji ali pravzaprav čep-j. veli- ki ima obliko velike kraške -kotli- ka župna ccrkevSv. Križa s š.iro k im. a premalo višolkim. zvonikom, pokritim s pciblcdelo rdečo kape. Ta v rh katere st- svetlika v solnč- nem blesku zlato jabolko z veli¬ kim križem. Za cerkvijo dremlje mrliško mesto, ograjeno z viso¬ kim in močnim zidom kakor sred¬ njeveška trdnjava. Daleč naokrog po ravnem polju so nugosto in na¬ red ko posejani' Verje in manjše kmečko' hiše. zidane in leseno, u- božne in bogate, krite z opeko m •: slii m j, revni-h ‘kočarjev iu trdnih kmetov lastnine. Med le-tenii je t4idi Mehljaževipa velika bela hiša. zidana v, ehp -nadstropje,. v.vtin.i go,spodai'skimi poslopji, z razse-žnim vrtom in s prostranimi treba tuko.trel ju iu najlepša ie ta .M: Aljaževa hiša v celi' vasi. 'eži ot glavni deželni cesti, ki dr¬ ži proti beli Ljubljani, in bog moli roko iz nje -- širom znatna, vse¬ splošno ->p.»štovana in. priljublje¬ na-gostilna je iu županski* hiša toga kraju ubeneiu bogve že koli¬ ko let. Nekdaj je bil ujcu gospodar Lovrenc Mehlja-ž, ki je bil prav- tako naširoko znan, priljubljen in v obče spoštovan'kakor njegova iz¬ borna vinska klet. Po smrti svoje¬ ga. očeta je bil kor tridesetleten fant. prevzel gospodarstvo na Meh- Ijaževiai ter si kaj nato poiskal na Blokah precej petično nevesto. -Njegovo posestvo je bilo tedaj drugače popolnoma nezadolženo, h- par stotakov si je moral izpo¬ soditi ob priliki; ko, je svojo sest r<> 0’dpraTljal hii' bogato kmetijo \ soseščini od hiše. Lovrenc Melilja« je gospodaril na svojem pospstvu fer obenem županova! .svetokriškim kmetom že okoli deset. let;. Dotlej je šlo vse po starem., Ali po preteku teh desetih let pa so se jeli kar rie.ta doma izpraniinjati' Ssti časi, Po¬ ulično gibanje se je ra.znetilo kar eez noč po celi kranjski deželi hi vsej slovenski zemlji, in župani so nioi-ali kot zastopniki svojih ob¬ čili na razno shode iu druge, poli¬ tične prireditve. Seveda, so ob ta¬ kih prilikah potrošili -precej de um rja iu potratili dpkaj drago-e- »ega '-Usa. Izdatki so se večali in višal; vsako leto. aii dohojiki so bili vedno enaki, . \ Da Ih pokrivali te izredne .str.ič- Kc z občinskim -denarjciii. -o bili Prepono,sni ti sicer imoviti kne-t i". Iv ncupoigljtve kmečke grče !hi b; elii 1 i izseka vati svoje .guz,.|e. snelo le toliko, da so mogli porav¬ nati redne izdatke, nikakor pa uc, da bi lahko mašili tudi še politič¬ ne luknje obenem. Pa so sj poma¬ gali, na dnug način iz te zadrege, ne da bi bila le količkaj trpela njihova časi in uglednost pri tem. Zatekali->-o se k raznim skopuhom in oderuhom 1er si pri le-teh iz¬ posojali natihem in naskrivaj •zdaj večje, zdaj .manjše ^vsote, kakor so že zahtevale okolšeine. Trdne kmetije so jamčile v toliko. da jih jim ni bilo ‘treba -javno ob,. remeiijevati, namreč s postavno’ veljavnimi vknjižbami, in. župani so svojim upnikom zamaševali us¬ ta in zavezovali jezike s pretira¬ no visokimi obrestmi. Tako ni bilo prav nič čudno, da so polagoma in zaporedoma lezli najboljši kmet je v dolgove. A ljudstvo jim je še nadalje. Izaupalo ter jih čislalo. Sele potem, ko. so prevzemati nji¬ hovi sinovi gospodarstvo, .so se med ljudstvom raznesle "nevšečne govorice o dolgovih tega in onega župana. Seve se je to izprva le namigovalo oddaleč ter govorilo šepetajo. Kadar je pa takega žu¬ pana, sin zaprosil roko tega, ali onega, dejdeta; so im mali razžive¬ le takšne -govorice, in ljudje so si kar na glas pravili doma. 'pred cerkvijo in e krčmi o dolgovih svojega umrlega župana. Ker jc bil L.ivrein- -Meiiljaž tu ii župan v listih -eisihč kakiM- z omenjeno, jc moral tudi on bodi¬ li po raznih paliti-diih njiravkih na lastne stroške I.-;- polagoma lezti v skrivil-.' (iclgove. j’.> zadnje jc bilo njemu tein laže. ■ ! laljo |H'iluidnjie. i I BOJNE MAPE 1 I EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V | OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI, I SAMO 25 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga, 20 strani v barvah. Knjiga jfTvelika 13Tb palca v dolžino iu lO-palcer v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. Zatem prva mapa v barvah porazdeljuje celo Evropo, kakor so v sedanji vojni grupirajo države, in kilo in proti komu so bori, je tulil označeno v barvah- Četrta, stran obsega cel svet. na kateri je označeno, koliko Una vsaka vojujoča se država kolonij ali nagelbln in kje se nahajajo- Na peti strani je v barvah nemške cesarstvo; obkroženo od sovra¬ žnikov. ki se bojujejo. In kje se bojujejo- Na Sesti strani ;ie Rusija z mejami Nemčije iu Avstro.Ogrske, kjer se sedaj bijejo silno krvavi boji. Sedma stran obsega Anglijo z - njenim otočjem iti Irsko, okoli ka¬ tere se bijejo velikansko pomorsko bitke- Na osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo in Belgijo, koder razsajajo riajlj-utejSi boji- Deveta, stran obsega celo avstro .O grško državo z njenimi ‘mejami na Srbijo, kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje, in pa z mejami na Rusko.kjer se sedaj merijo avstrijske in ruske vojske v najsrUi- tejših bojih. Na deseti strani je Srbija z novo teritorijalno posestjo in mejami, kjer se nahaja sedaj srbska vojska i t- 'd- SAMO 50 CENTOV, | pa dobite velikansko knjigo istoiako s tolikimi stran- | rn ^ 3n s slikami vladarjev vseh sedaj v hoj zapletenih | držav, poleg te pa še eno knjigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. | Rredhli ^ zemljepisne knjige je, posebno natanko in | precizno izdelan zemljevid,avstro-ogrske monarhije, kjer se -t» najde vsa naša mesta in se more, natanko V - ! I I I * v y f T naša mesta in se more natanko zasledovati bojne $ dogodke v naši domovini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga ie | zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. " * A vse to dobite samo za 50 centov. r.dr>r torej želi prvo. samo mapo ali druan ... o.-iiar-a“. naj se takoj, naroči'tor posije obenem ’“5 8 li 'sn M* am - * -Slovenskega Naroda". “ 5 aU 80 oei)tQV ' Jla i, nnravo- 19 WM 44 Aaaaa/ , . . . ili da bi odprodali Je .ped svoje zemlje 'do ka.j takega bi jih uc bil pregovoril niti šam Bog ot • v s vetih nebesih, Toda odnekou jc bilo vendar treba denarja, da so še nadalje budili po poUtičnih proščenjih iu shodih:. 'Saj še je S posestev pp- ^ ljubljanskem Slovenskem Narodu'' čitaiho; v ’ zadnjih tednih se je javno pokazalo, da je uasialo med s »ei la,umu lemokraS i ua Nemškem "••'•ko nasprotje, da je razkol v Si ra 11 k t slvoro n^i^ogrbci). Radikal- -i. ii i se v c ti a uc tuv.rcjo javno de- ■ r-a./.širjajo skr;vaj pisimc in rorinoeijc in jmlctr.jčne \ t ,. [bičakiivnna do-lgblrajnav vojne, ■i-Hg.n.ja. dejstvo, -la - e didodti ialci n ir preveč ne < >.- i ra j. > ra tako nn-)i. B n ;-vf n . jo je ra- I dikuliifmr krili: v mranki'prido bilo iiiiicgo pi isl.-.š-ev. -Sicer so d lavski zaslužki m,-.d fvljši. kako' sc bili prej a ver, dar ne zadostujejo, \'odo -ua min radikalne strujo jc napeljala j »e ticija najvecji.li ncimških gospo darsjkih organizacij, za stran a n ek za vojne khedite in sicer, zmerno ’u. nepretirano,, a vendar dosledno pisauje strankinega časopisja. 8e- b‘ pozneje se je razvedelo, da je M ' l >l " e d dovolitvijo prvega vojne- '•a kredita TO. avgusta 1. I. 14 soc- dcm. poslancev v klubov i s „jj tlasovalo proti dovolitvi. Odtedaj p , v - stl anki opozicija naraščala. , ri j glasovanju v decembru je 17 Poslancev, pri gasovaiftu v marcu jih je bilo že 37 p r „V, . 07itno nastopila rioti vojnim kreditom k dva p,, • Dotlej ;je bila torej 0 po- v stranki pravzaprav 1 ’ ' I. . sedaj pa je vidna' V ° Jn ° 'Pozicijska propaganda. 1 ' ,l vod,la misel - tla sc poslanci " lS,l' a 1 J ''T »Vanju ui- " dU ^bu&lemokratični!, vodilnih idej strank ii i i C i S ! v JIM 4. s'0' VlEltV }>a- !)»•«) v uaisK," organizacij, za stran anek dva taka mož-, Ce Sije gotovih dežela. V začetku v6j | znanstveni . V0l iitelV ^ Ka,,Tskv ne je bila soeijalnode-niotkratična | Bernstein < »d«v ’' s7ra;tlkp ‘') :'iti stranka vsaj na videz, edina. To I niziionDma ,JSUoVatl -l)ev ve¬ je pričalo glasovauije 'poslancev večine mztjonizma. sta odmaknila od W Se P^bližala radikalne'' »hi krilu,, ki ga vodi sam predsed- 'i‘k poslanskega kluba. Tudi os- iv' ,| •* .^ T as '®° °ele stranke, bero- n '"' Xl \ oruarts" stoji -c-čividno n stiaii! radikalne struje. Proti m- 1 a ni st nuji se upirajo jioseb šocijalnodeiuokratič- mh organizacij. Prvi uradnik so- o jalnodemokratičiH' državne ccn- ; a ;: ‘»'kMui/acij je j av . n o nastopit st.!tot.m a ’ kal "' m in zastopajoč vnio^.V -i. a s0 uka nikakor ne- liki ; 1IU ° '' ' ntriJ sidgontni poli lelii S . 2 i. pr0Z . il Z '•»^koloni. Vodi- 1 "gomili in ( drugih organi- vlado P !' irl v »»MH-otje z p- . "• itor občutijo vojno v 1 nanenem oziru in zato ne ma- so v.,,. 11,-11 ' : T ,i ' > ot > radikalcem pa k (11 . n-* "č 1 ' 1 °pi!i tako energično matf./ 1 -'; 13 s *' ratl ' upajo, da bodo ‘‘ , n ' w l"" tori.« ,M„ stva ‘ ». ■ , b‘ i/. organizacij, premagale 0111 ’ ^misleke. in ohranile, •* ueinsko socijainmlemo- ki' J a 'U.jo n« j v ažin-iš niza cije. Jsc. namreč orga- ~ 4 — SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE.) Establiahed 1906. Tubllshed every Thursday.’ Published by Slovenski Narod Publ. Co., Ine. Fellx Dolinar. Pren. C. Kolstad. Sec’y & Treaa. A.MEKICAN IN H Pl RIT- KORBION IN LANGUAGE ONLY- The besi alvertlslng Medlum to reach the S loven le people ln tbe United States and Canada- _ Entered as second olass of mali matter at tk.New.Tork Po« Office under a rt of Consrress nf Maroh .»• 1g«g- _ Narofnlno paMJlte po Past.. Kvrm- aU Bank Monev Orderju. ali pa v registriranem olsmn na: SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. Ncw York, N. V. 9th YEAR. Thursday, Anglist 19. 1916. No. 26, ZA RDEČI KRIŽ V LJUBLJANI, f — ■ Vsem tistim, ki so nas vprašali za svete glede prispevanja za Rdeči križ v Ljubljani, naznanjamo, da se naj obrnejo v vseh ten zadevah na zaupne može, ki bodo imeli vsa pojasnila na razpolago, Imena teh zaupnih mož bodo priobčena v našem listu, bržko se jih nam naznani. _ . Dozdaj sta sprejela zaupništvo Rdečega knža v Ljubljani mk IGNAC MEDVED, 705 — E. 160 Street, Collinvvood, Ohio, in MR, JOE STARINA, 754 Holmes Ave. Indianapolis, Ind. Krajevna podporna društva na3 obveščajo da nam sporoče do konca tega meseca svoje sklepe o prevzetju poverjeništva za Rdeči krii v Ljubljani. Tudi te sklepe, oziroma imena društev kot krajevnih nabiraiisc denarja za RDEČI KRIŽ V LJUBLJANI objavimo pravočasno Rojaki in rojakinje, prispevajte kar najobilnejše skladu za Rde- 2i križ v Ljubljani! Uredništvo ..Slovenskega Naroda", ..SLOVENSKI NAROD'19. avgusta 1915. Kakor. se .ne bodo nikdar spametovali ligaški ogrizki, tako, gotovo tudi nam ne pošlje Avstrija nobenega ficka '.'.slctfda! V zadnjem času, odkar je odklenkalo kramarski ligi, se je, mar¬ sikaj izpremenilo. Sakserjev ..1/ Asino" si na vso kriplje prizadeva dopovedati svojim ljudem, da ui imel prav nič posla z ligaško polomijado./Zato mn je Soeijalistieni bolnik posvetil, par besed, To; ; g’a je tako silno ga¬ nilo in .tako globoko dimilo, da se mu je razlezel oslovski obraz silno naširoko, in zadovoljno je zamahnil s svojimi dolgimi ušesi. Potem- mn je pa spet povedal sooijalist par grenkih v brk. Re¬ kel mu je, da skače iz ekstrema v ekstrem, rekel mn je, da ne; razu me, kaj je pravzaprav »Slovenski Narod 4 L Stopite peh " an j a za dobičkom, 1 bnost in pijemct 4 ' 4 'da se združimo ter pokažemo svojim rojakom v da so.prišli k nam »skebat 11 fza časa, 'štvajka 1910-^1911. V 0 - vrsto bojevnikom za Rdeei.ee, za dobic pomeni Poglavitno je, da se združimo u-r P-<— a ko ke * a P"™™ za- prdletarijat Kaj pozabili. Le pomislile, „ M -«.crno'imamo mi ubogi delavci, od tega? križ v Ljubljani! Tu ni uikakšnega_ ^^2ljiltaost'in'p> m oni t ošt! menjenem listu se tudi čita dan za vašim dolarjem. Tu gre edinole za v stari Siada« o kotektah, ki so brez vsa- domOvini, da jih. še nismo . . v - polirali med sani prane m«. jrrsss ***2«&i nim rojakom, ligaškim propalieam. m izdajale ei p< da nimajo med našim narodom ničesar iskati. , ' , Roiaki tu ne gre za osebno dobičkarijo, tu gre za ve l • Idelol Za plimam J. našas« narod«, a flovrkoljnhnoot T»k«s» )>»- Jugoslavija"., in »Osla" je minilo tisto slad- sameznika! . ^ n srbi- ko ginjenje, skremžil sc* mu je obraz, in nevoljno je zamahnil z dol* Po časopisih povejte svoje mnenje o tej zadevi ^ • oiini ušesi- janskih) ! Ne ozirajte se na mnenja ligaških gobezda . haj ve> ja, daUa so jim naši rojaki deveta briga, in da jim v prvi vr.sti 102 $ bvm na »SLOVENSKI NAROD 0 JE PREKRIŽAL LIGAŠKIM OGRIZKOM UMAZANE KRAMARSKE RAČUNE TER JIH ZATO ZBEGAL DODELA, Kajti v svoji brezmejni neumnosti je prišel do izpoznanja utegne sedaj, ko se je zavzel naš socijalisf, za, Jugoslavijo, zares na-[sren stati pravkar omenjena država, To pa bi bila'velikanska nesreča po najnovejših nazorih Sakser.jevega »Osla Tako vidimo povsod po ligaških trobilih velikansko prelomijo. Jogrov izdelek, nerodni grb za kramarsko ligo, se že silno malo uva- Siije. V „0slu" se vsak dan bolj krči, po nekaterih drugih ligaških slamoreznicah pa se ga celo že sramujejo, kar'je dovolj jaken dokaz, da je kramarska liga preminila, da je zaspala' v »Gospodu", obenem vi se ..Slovenski Narod" prav lahko jiobaha, da je največ priporno gel do pogina kramarske lige žalostnega spomina! Vsak človek, ki ima količkaj soli v glavi, bo najprej gasil ob požaru svojo hišo, potem ho šel šele drugim pomagat. Naši propadli ligaši delajo pa ravno nasprot no in pa no rci. Tu na Evelethu smo imeli sejo, na kateri smo se posvetovali gle¬ de Rdečega križa v Ljubljani. Pa so Vam prišli ostanki neslavne fige — oprostite g. urednik — neslavne lige ter so začeli delati zgago in protestirati na vse dopustne in. nedopustne načine. Inko nistio radi teh razgrajačev in protestantov mogli priti do nikaks.tiega pravega zaključka. Ti ljudje so venomer mlatili prazno slamo. Govorili so Slovenski Narod" je ugonobil podlo ligo. in to je prvo Veliko ye]iko ' a ,7 pove dali"pn prav nič bistvenega' Ali so tako srbskdzngri- v njegovem npseSnem delovanju vprid Slovencem v Ameriki. aJ| pa (afco sfra&msko zab j ti . Najbrž bo zadnja ta prava. Toda mi se ne bomo ozirali na ta revšeeta, nego bomo la vse kriplje delali za Rdeči križ v Ljubljani. Želimo, da bi padle te vrsti¬ ce na rodovitna tla! Eveletski odbor za'»Rdeči križ v Ljubljani. : telo In ker se tako silno zaganjajo razni ligaški politikoni vanj,/je to zadostno ookazilo, da je že po preteku prvih štirih mesecev zadobil tolikšno moč med naši mnarodom, da se ga mora upoštevati in uVa- -evati 0 »ŠOLSKIH OBČINAH 0 VOBČE IN POSEB Zelo iep in jako poučljiv članek izpod peresa g. Pavla Floreta | it.amo pod gornjim naslovom -v 2. številki letošnje »Vede". V na- 'ednjih vrsticah ga priobčujemo (Joslovrio. I, O RAZMERAH, KI SO USTVARILE »ŠOLSKO OBČINO". V zadnjih desetletjih se je šola dvignila zlasti na intelektualnem polju. Razmere odzunaj so zanesle to dobro vanjo. S tem pa so. tudi L. • ne ko all0re j )d j preo _„ _.. _ •: ..i_*-; * ^ ^, r ^ v. 4 .1 o’n /V rnetn. I * Aurora. 111, — Cenjeno ured¬ ništvo "Slovenskega Naroda", blagovolite mi natisniti teh par- vrstio v svojem cenjenem listu Z delom je še precej dobro tn- Tibo in. mirno, brez šuma in reklamnega hrupa je oživel letos 1. aprila »Slovenski Narod" ter jel v dostojni obliki in v povsem novi obleki izhajati v Nev/ Yofku na 45 Vesey Street. Z odličnimi in odkritimi načeli ter z geslom — Slovenijo Sloven¬ cem — je stopil med slovensko ljudstvo širom Združenih držav. Ali že ob prvem njegovem koraku ga je pozdravil Sakserjev rJ/ Asino", ali podomače »Osel" na sebevreden način. Kajti odstra¬ ni umazanih in samopašnih ljudi se sme pričakovati edinole umaza¬ nih napadov. Stari kramar je pozdravil naš pomlajeni list s strupom ter ga krstil za cunjo. Da mu je hotel s tem prostaškim zmerjanjem zadati smrtni uda¬ rec, to je neovrgljiva in nepobitnj. resnica. Pa se je lahko prijel za svoj Hisko-srbsko-polentarski nos ter jse pošteno potegnil za svoja ligaško-oslovska ušesa. »Slovenski Narod" še živi ter prav krepko diha. Z naglimi ko raki napreduje, se širi z rievrjetno naglico med našim ljudstvom ter pridobiva danzadnem več naročnikov, in kar je glavno —- Sakserje vega »Osla" je po štirimesečnem ubijanju in prizadevanju vendarle dovedel do izpoznanja in prepričanja, da je nesmrtno farbal sloven¬ sko ljudstvo v Ameriki z ligaškimi bndalostmi, češ, da bodo Blatni ki, Trošti, jogri in drugi taki tief postali LincolnUTev rešiti'naš ha rod izpod avstrijskega .jarma". Da sc je za »jugoslovanskim" plaščem skrivala propaganda za »Veliko Srbijo", je javno priznal. Ali obenem se nesramnež izgovar ja, češ, da ni imel nič posla z ligaško burklarijo. Verjamemo mu, da bi se rad iznebil tega neizbrisljivega made ža. Pa ne gre in ne gre. Dejstvo je, da je započel Sakserjev »Osel" ponesrečeno ligaško akcijo, dejstvo je, da je Sakserjeva plenica uprizarjala najgršo go njo zoper avstrijsko mišljenje našega naroda v Ameriki, dejstvo je. da je bil »Oslov" lastnik in glavni urednik obenem tudi predsednik ligaške brozge. To so dejstva, katerih se no da kar čez noč stresti s svojih pleč ter jih kar m eni nič tebinič spraviti s sveta. Zato je ta »peklenski" strup, ta vražji »Slovenski Narod" tu. Da, on je najizdatnejši strup proti umazanim kramarskim na kanam in pa proti vrtoglavim in našemu narodu silno škodljivim blodnjam podle pogrebščine rajnke lige. _____ Kar se tiče priimka cunja, moramo reči, da nas je prerahlo po tipal Sakserjev »Osel". Kajti kjer je stanovanje tako umazano in zaprašeno, kakor v bivališčih in nesramnih dušah naših takozvanih »narodnih dobrotnikov" in »voditeljev", tani je treba ne samo cu nje, nego trde železne krtače da se vsaj za silo ostrž.e zamazane skriv¬ il je in predale teh nerodnih in podlih voditeljev in lažidobrotnikov našega naroda. In »Slovenski Narod" je že precej očedil ligaški svinjak. Neo ' 2iraje so na klevete in zasramovanja, odločno m uspešno odbijajoč vsa zagajanja in udrihanja odstrani ligaških trobil in socialističnega betežnika je vestno vršil svojo nalogo. Odprl je našemu ljudstvu oči. To pa je sledilo vrstico za vrsti¬ co pisanju ^Slovenskega Naroda" ter že docela izpregledalo. Odtod pa tudi izvira velikanska zbeganost, med ligaškimi ogriz¬ ki. Zato, in edino zato so se vsi brez izjeme z najljutejšo besnostjo in najglobljim sovraštvom zaleteli v »Slovenski Narod" prosi i teden. Nekim postopaškim topoglavcem je ,Slovenski Narod" zadal globoko rano v srce, ko je imenoval »jugoslovanske 14 dezerterje v Londonu postopače. Za zgled največjega poštopaštva nam cičit,ujejo ti paglavci in politični bosopetci narodnega »junaka" Gregorina. Ku¬ jejo ga v deveta nebesa ter mu prisojajo lastnosti naj popolnejšega človeka, čo se da sploh govoriti o človeški popolnosti. No, mi nismo Gregorinu nikoli odrekali »vrlin 11 ki mu jih kade oni mleeozobi zli¬ kovci pod nos. Ali upravieemo pa smo mnenja, da je imel slovenski na rod tudi v zadnjem desetletju nasplošno vrlo slabe zastopnike. Je-li spadal tudi Gregorin med le-te, se ne maramo prerekati in prekluti, ker se rajši pečamo z resnično sedanjostjo. Ker mn pa ne diše preveč vojne razmere v naši stari domovini, je šel postopat v London in merit - ne morda ,Jugoslavije", nego brezdelje in londonsko meglo. Zato pa njega in njemu podobne možice povsem logično še nada¬ lje smatramo za dezerterje in postopače, čeprav so bili morda prej najnedolžnejši in najčistejši angeli, in čeprav se ligaška svojat Se nadalje repenči iri zlednje tri; izpodtika nad našim tako »groznim' razžaljen jem. Kar se tiče napadanja odstrani najklavrnejših dopisnikov dru¬ gih ligaških prismod, odgovorimo le vtolikn, da vzkliknemo: „Bn daj norcem pamet, nam pa obilo avstrijskih kronic! Le žalda nas ne mara Bog uslišati niti v prvem, niti v drugem. Bedasti Rlaži in Miklavži, Kališi in vse talce slppe miši ostane¬ jo, kakor so bili, Avstrija pa žal nimu niti fiolca za naš list. Zares, velika škoda ligaških prismod, pa tudi avstrijskih kron! krenilo na slabše, pa bo . dobro. -pravile vzgojo v nji na neko stopnjo, o kateri je govoril že Aristo tel, ko je dejal. »Nravstvena vzgoja je tem važnejša, ker P r ^ a i a TvVemena pa imamo izredno slabo •lovek toliko bolj iz roda, čimbolj je izobražen samo intelektualno, Vgak . pa dol. av ? — Nič! Zakaj bi ne'priobčeval prošenj sta vkarjev brezplačno? Poč e mu ne kolekta več za Slov. zavetišče? (Najbrž ne nese nič v Sakserje v' o bisago. -- Op. ur.) Menda ga hočete spraviti s sveta Toda to ne pojde tako gladko. Morebiti se vendar še posreči iz¬ kušenemu zdravniku obuditi pr e - koristno in prepotrebno idejo Slov Zavetišča k življenju. (Nekaj smo že eitali v N. M. o tej stom že, do¬ cela pozabljeni akciji. Sploh pa, kjer ima Sakser svoje prste po¬ leg, zaspi vsako podvzetje. Treba ie poveriti talce zadeve v agilne in nekramarske roke. — Op. ur.) Rojaki, opozarjam vas, bodite pre¬ vidni s svojimi prihranki. (’e ima¬ te kaj preostanka kljub tem sla¬ bim časom, obrnite jih v dobre na¬ mene, od katerih boste imeli sa¬ mi kaj koristi. To je podpiranje štrajkarjev uresničevanje ideje -Slov. Zavetišča in. podpiranje.pro- buje slov. delavstva, da si bomo iažje izvojevali boljšo bodočnost potom volilnih listkov, uspešnih štrajkov itd. Varujte pa se liga- šbv kakor kuge 1 S pozdravom Naročnik. godilo, ko -selu .lansko leto v New-York. hoteč odpotovati v staro domovino. Prišedši v nmv-vorško mesij sem se obrnil na Sakserjevn-šif- kartašnioo. Bilo je še dokaj zgo- gewickleyj Pa> _ Cenjeni.gosp. daj zjutraj, ko sem stopi \ -‘j' ' urednik "Slovenskega Naroda"! govo hišo. V prithcem prostornih tpf?a kraja ^ ni bilo nobenega je sedel čuvaj aU pa tttdr agent. y vašem een1eilem listu k Tu sem počakal vrnjih sakserje- L 10stayUf;jga vzroka> kc „ r sm vih airadn-iteov. No, pmli.so ter sel er postaja čimdaljebolj nebrzdan in divji izmed vseh bitij" .-O res-. ta - e de?evalo Zda j SB j e - ne nčnosti teh besed se danes ravno vzgojitelji najbolj prepričujemo. L . izvedTdo in kmo Kakor se -j e lda bi se odpeljal na pa še upal bi sicer trditi, da razvoj intelekta pospešuje podivjanost, kazalo v 7xadn r dl dneh bo men^sar Franc Tožef T.' proti stari do¬ la razvoj intelekta ovira razvoj nravnosti. Veliko vzroka neljubim j __ lojavom je gotovo tudi v tem, da primanjkuje časa za vzgojo ravno istim, ki so pokli je, kakor ga irastveni, vzgoji clicana v prvi vrsti šola, da vzame čas razvoju’intelekta ter ga pre- msti potrebnejšemu razvoju nravnosti. da vendarle držalo lepo vreme vsaj nekaj dni. Takega pa tudi po .laz . .... .... , rr, .'‘Tini Slovenec v tukajšni naselbi- 1 pogodili z mano za sit karto, lre-l . . . . , . 0 i! , . .... ..... u , . i" j m to pa se štajerski Slovenec . Iba pa bi nn bilo čakati se H dni L * . . ... , ' I.. 1 . .... ... lki-.m po mnenju naših slamnatih nn 11 e ligi še v ni Slovenec. To pa menda i . . izati, ker smo Štajerci zvesti svo »1 movini 1 loklieam v to najprej : otrokovim Staršem. Hitro zivlje-1 , . , , , b . . . . .... ,• trebujemo, da bo dozorela letma. terja naša doba, ugrabi eas, ki bi ga morali posvečati .. 7 j . x . . . , Zdaj pozdravim vse Slovence m aji bodočega človeštva. Ce pa m časa za to doma, je po-L,,, , . _ IS nvDrLlrG tnmrri AmpviV ta V nuumn Slovenke širom Amerike, Vašemu listu pa želim veliko uspeha in Te misli niso nove; Spencer n. pr. jih očito poudarja. Reforme| aa P re ' a losegajo na vseh koncih in krajih v šolo, da ji pridobe časa za izo¬ braževanja vseh sil v človeku, kakor terja to življenje. Knjiga, dozdaj edina nositeljiea kulture, izgublja svojo oblast; ičitajo ji, da je enostranska, ker podaja dovršeno kulturo. Treba da Fr. Pucelj, Luslt, Pa. — Cenjeno uredniš¬ tvo "Slovenskega Naroda" ! P.ro- n naju jz. na ,ic- uummau.ina, ivcu uuua.ia uuviacuu uuuuiu. ncuo u.a. i • TT , . . n ^ • ■ v » v j ^ , ... . . v , sim Vas. odmerite im nekoliko e, da se vstopimo v• praelovestvo ter z njim dosegamo kulturo šele . . 1 , , . . . .. : v, , . , mrostora v cernc-nc™ ”š5in.rAnQ. ■topnjema; da takorekoc delovno preživimo vse človeške dobe °u j <( , m \j, d •loveka z mostišč dp letalca v zraku. Treba da je človeka in njegovo ( 1 ‘ arotu ' /ivljenje izpožnati. In nastopile so: umetnost v šoli, delovna Šola Z njimi roko v roki pa šola, ki vzgaja etično, ki dela človeka vsestransko — po duhu in po srcu in po značaju — človeka. To so bili in so prevrati v šolstvu in vzgoji, kakor jih omenjam Ni še minilo pel dni, pa sem si premislil. Skesal sem se ter skle¬ nil Ostati še nadalje v Ameriki. Zato ja mahnem v/sakserjevo šif- kartašnico, kjer sem lepo prosil kako bi se sedaj zmenili zn kupljeno karto. Kasir mi je pbvedal, da ne gre drugače, da plačam za karto $2. jenu vladarju, pa naj bo tu,-ali pa vstavi domovini. Debro, da nimam nič posla z ne¬ umno ligaško drhaljo. Kajti po- lovicale-te pride pravzagotovo v že |norišnico. Ševe ne bodo pozabili s sabo vzeti g. Zeksarja, ki ie i- tak stoj z eno nogo v norišnici. Slovelsko čtivo mi je sila všeč, iakratko, ker ni namen teh vrstic, da bi govorile o občnih refomnah 'Titi.semkaj, ker se dela sploh Z 'delom' še ne'morem b6gvV; ka- xo pohvaliti. Sicer delamo i”sak dan, ali zaslužek' ,je bolj pičel. Zaenkrat ne svetujem nikomur ho ne dobi. Tukajšnja nova naselbina pre- ri, njihovih nujnostih posebe. Pokazati sem hotel le na razvoj, ki je •oflil tudi »šolske občine". Nastale so v deželi, ki stoji industrijsko n intelektualno med najvišimi, v Združenih državah severp-ame-| ce i napreduje. Tukaj iu v iških. Znebiti ravno zato, ker je bila vsled drugega razvoja potreba bližnji okolici so si Slovenci po m njej tamkaj največ ja. Saj je padla šolska disciplina v velikih in- stavili že dokaj lastnih domovanj, lustrijskih mestih ameriških tako nizko, da »je moral stati v neka- vendar je treba še veliko de- erih kvartirjih velikih mest, kjer je obiskovala šole tako podivjanaR a > preden se bomo lahko postavi dadina, med odmori na šolskem dvorišču redar, ki je zabranjevalp* P re< ^ svetom, lajhujše", (Foerster.) Takrat so je oglasila v'Ameriki beseda »self- Sakser iu njegovi kompanjoni >’Overnmeni“ ; in v ta čas spada ustanovitev/ Sistema „sehool-'city" se silno pehajo za tem, da bi nam iredhodnie-našim »šolskim občinam". j Slovencem še tisto pičlo ugleda, med drugimi na- izpodlcopa.l in .uničil, svoj čas m vše svo-[Njegov list "Osel" se na vse Icrip- ie sile temu reformiranju. O uredbi in o motivu, ki ga je pripravil J Uje poteguje za, Ruse, -Srbe, Itali- o tega, nam pripoveduje Foerster takole: »Mr Gill smatra school-eity za poglavitno zdravilo proti politi-H aT ‘.i e , — o-p. ur.) — Čenča pa že ;ni nebrianosti in politični korupciji ameriške demokracije, V mo-p ake > da še najbolj nezavednemu larhističnem in cesarističnem, značaju dozdajšne šolske uprave vidi 51-ovekti'se'isde 'ureneumjie in pre¬ visi ven vzrok za nedostatek politične vzgoje pri omikancih, pred- kosmate. Kako se je vnemal za in ■sem nedostatek čuta odgovornosti nasproti phtvori javnega življe- :ja. Dokler je učitelj samodržec, je posameznemu učencu čisto vse- [staro domovine. Hotel nam je v mo. kako kršijo postavo njegovi součenci — če pa se nudi razredu cepiti sovraštvo do stare domovi¬ na memu odličen delež pri vzdrževanju reda se. budi v njem živo zani- i> ki vam hočejo ge njegavredne ptiče?! Ic dobro. Oklenite se z vso iskrenostjo idej, ki jih razširja med nami I Na.i še omenim, kako se. mi je Denver, Colo. — Zelo Živah- 1 no je postalo debatiranje o kra¬ marski ligi zlasti zadnjg čase. Mno¬ gi rojaki so so oglasili po raz¬ nih slov. listih, in. vsi izkušeni in dalekoividni možje so jo obsodili na smrt. Ni še dolgo odtega, ko sem pisal zadnji dopis ter omenil, da se bo nabrani denar za "Bed¬ ne med najbodnejšimi'' potrošilo za cerkve, župnišča itd. (V tem ožini se ne more konštantirati nič gotovega. Edino le-to se lahko trdi, da so razdelili denar najbrž pristransko. —- Op. ur.) In res sem imel čast- citati v 78. št. Gl. N., da je omenjeni list nabrani denar poslal 41 dekanom, vsake¬ mu po 1 1 8 kron. No. drugega sploh nisem še nikdar pričakoval od njega. Tako nepreviden biti v tako važnih, in resnih -zadevah! Dragi rojaki-—delavci—trpini, tu se vam nudi prilika, da razvidite. po kakšni poti vas vodi list. ka¬ teremu ste vi pomagali na n 0 g e . \ zahvalo, pa vas »kube ter.zaprav Ija in razsipava vaše s krvavimi žulji prislužene in le izležka ]>ri- hranjene novce na tako strašno lahkomišleu način. Slavca se iz- pozmi po njegovem petju, a Sak- ^Liev lisi pa po njegovem pogu- ho nosh e m delovanju. Dobro se še spominjam časov izza stavke 'v W estmoreland Co. Pa., kako se ie tistikrat norčeval i z nas! Nazivni nas je lenuhe ter nas obmetava z vsem, mogočimi in nemogočimi psovkami m priimki. Tudi ni m „ ral priobčevati dopisov iz štrai torsk.h okrajev. To p a - 2at0l kp ^ je bil m je ,se odločen d-ist r, j • nik orgauizin Kakor aoega delavstva. r . se -F Pozneje izvedle n nagovarjal novo slovenske - ' ljenee, naj gredo v \V Pme ^ land, češ. kjer?-? ^more- ncsreei v reke. Ali odkrito Vam povem, da n z en vojaških zadev nimam kaj etati v tej umazani ileniei Saksetjevi. Niti bi je ni pogledal. To storim samo zato, da se prepričan, kako se kaj stri¬ nja z nemškimi iu angleškimi po¬ ročili. Zn "Slovenski Narod" se pa posebno zanimaj« ter ga. kakor že rečeno, komaj dočakani. Tudi .do¬ pisniki se jako potrudijo, da nam povedo svoje milen',o. In teči mo¬ ram. da so vsi moj h nazorov in se tudi jaz do piči«? strinjam z njimi. Zato jih prosim. iaj še dalje pTidiro dopisujejo v "Slovenski Narod" da bomo veleli, koliko nas še zvestih ustijo našemu votlemu in poštenemu cesarju in naši preljubi domovini. Mislim da smo dom&lega vsi ra- igaške svojati. Pa še ned temi jih je tri dele pristopilo k ligi k zaraditega, ker so mislili, da ne. !>edo nič več Slovenci,, če liso 0* gaši. Kajti listi kramarski ist jf vs< ' P rav po branjevsko podekel za nos. Saj je znano,, da im; na¬ vaden branjevec samo pišiav« sadje, a ga prodaja za čisto zira- vega, ee se um ne stopi na prste. Nad l, lef -sem bil naročnik Sak- serjeve plenice; lansko leto pa Sem -i« opustil za vselej. Prav prisrčno me veseli,, da je H* ga že na robu svojega groba. (So • ! .° ze ois,( » na tihem položili v hla¬ den grob, — Op. ur.) TI koncu svojega pisanja V oZ ' rna jam cenjene naročnike h' ( .'?.°K a lista. "Slovenski Narod ,f r Polagam na srce. da agi; -!*J.lo kar najbolj mogoče zan.i- .^Naročnik- zen a pr L, v .Nier j e tam veliko / -rimanjkuje Jjudi v; , dela limani- koliko se jik je vsedlo' ““ ?nan ° Listnica uredništva. > P Eveleth, Mimi. — Ca- 1 z pravo o barakah priobčim 0 ^ ,( a pozneje, ostalo smo objnvi- 1 ' današnji številki! — Velik 0 hov Vam želimo v zadevi Rd c ' Fga križa v Ljubljani! ?° l . dravljeuii . 4 ji ✓ r ^SLOVENSKI NAROD«, 19. avgusta 1915. Novice iz stare domovine, KRANJSKO. ljubljanske NOVICE. Umrli so v Ljubljani: .Bino- Anda, vojak - orožnik, v rezerv ni vojaški bolnišnici na obrtni šo li- — Anton Kumdac, zasebnik let. Stara pot n. — Ludvik Ve- ros,, desetnik 46. pešpolka. — Pe¬ ter Dragičevi«', pešec 22 pešpol¬ ka, oba. v rezervni vojaški bolnik niči. — Neža Erbežnik, mestna uboga tlO let. Japljeva ulica 2. _ Karolina Ahn. profesorjeva vdo va 77 let. Goapodska ulica 10. — Frančiška Seifert, bei sluge, 4 leta, Škofja ulica IH. — Franc Hvisak, črnovojnik, 28. pešpolka — Miki os Gergolv, pešec 34. peš polka, oba v rezervni bolnišnič¬ na obrtni šoli. — Ivan Zorko, pe še e 07 . pešpolka. — Nikola .lev nomin. pešec 138. ruskega pešpol ka. — La j o s Konja, pešec 70. peš polka, vsi v rezervni vojaški bol nišnici. — Pavel Plata, pešec 20 pešpolka v rezervni bolnišnici n: obrtni šoli. — Angela Klezin. he lampista. 16 let. - Mihael Mate . iden, pešce 101. pešpolka v ve zervni vojaški bolnišnici pri sv Jakobu. — Gizola Kovačič, bivše- jahalka v Cirkusu, hiralka. 3? let, Stara pot 3. — Ivan Koutkv pešec 18. pešpolka, v rezervni vo jaški bolnišnici pri sv. Jakobu. - Vendelin Kovač, pešec 63 pešpol ka. v rezervni vojaški bolnišniei — Gjorgje Koleni«'-, pešec 2. bo. hereeg. pešpolka, v garnizijsk boilnišnici. Utvar Farkaš, pe šec 70. pešpolka, vrezervni voj as ki bolnišnici na obrtni šoli. — Ernesina Marija Arki, rejenka 1 mesec, Žabjak 3. — Niko Hace gan. pešce 33. pešpolka, v garni zijski vojaški bolnišnici.' — .To sip Belak, pešce 63, pešpolka, • rezervni vojaški bolnišnici. — A lojzija Knseh. vdova železniške ga strojevodjo. 86 let. Koslerjevr cesta 118. Grmenje topov z goriškega bo jišča sc otje tudi v Ljubljani Prihaja sem čez Vrhniko. Culi s« 10 grmenje že mnogi, čaje * • dobre zlasti proti večeru. Cena novega krompirja. Cern novega krompirja na ljubijans kem trgu je hrezdvonmo pretira na. Opozarjamo, da velja tudi z- novi krompir še maksimalna c: na. stot po 13 K. ki ,jo ,je vlad; določila za start krompir. Kako- pa se nam poroča, bo v kratken določena mnogo nižja maksimal na cena za novi krompir. Času primerno. Mesar in gostil ničar na Glincah. g. .Marinčič j« zn/el z ozirom na to? ker je tam mnogo delavstva, klati konje r. prodaja meso brez kosti po 2 K Ljruije so mesnico kar obkolili it je bilo v kratkem vse razproda no. Tndi gostilno so napolnili i) vsak si je privoščil porcijo konji ne. Docela pameten Časti prime ren korak. Zdravstveno stanje mestne ob čine ljubljanske. V času od 4. d< 10. julija je bilo novorojencev D mrtvoTojencev 4, umrlo pa je 6’ oseb. Od teh je bilo 16 domačino\ in 46 tujcev. Za logarjem so umi. 11 4 vojaki, za kolero 4 vojaki za davico 1 -oseba, za jetiko 6 o seb, med temi dva tujca, za o trd nenjem tilnika 1 oseba, za različni mi boleznimi pa 46 oseb. \ ten času je obolelo za infekoijozni mi boleznimi; za legarjem 31 o seb, med temi 30 tujcev, vojakov za grižo 8 oseb, med temi 7 tuj ° vojakov, za kolero 1 vojak je bilo mnogo sena in slame-, vsled .■essr se je ogenj še hitreje razši- "d. Pako j jc prihitela na pomoč* pozama hramba iz Spodnje Šiške k« je s pomočjo vojakov in želez* ntearjev kmalu lokalizirala ogenj K sreči ni bilo vetra., sicer bi bile v nevarnosti tudi bližnje hiše, da 0,1 d p l Spodnje 'šiške, škoda je' ntcej.snja. Kako je nastal ogenj še ni dognano. GORENJSKE NOVICE. Nečloveška mati, Elizabeta Mii- ume, 27 let stara tovarniška dc- avka v Gradcu pri Litiji, jc ime- a dva nezakonska otroka. Za sta- e.jšoga je dobivala od države po 16 v na dan, za mlajšega sinčka' : anceta pa niti prosila ni. nego ra je ponoči v Litiji vrgla v Ša- -o. ujer je utonil. Neusmiljena m a i jc bila pred ljubljanskim izjemi im sodiščem obsojena na smrt. Umrl je v Radovljici dne 14. uli.ja ob 9. zvečer po dolgi muč- -i bolezni spokojem .šolski rav- latd.j gosp. Andrej Grčar v 71. etn svo.je starosti. Pokojnik j«* ■il v Radovljici in v vsej okolici P hišno priljubljen vsled svojega oneiljanfiiega vedenja, kar pri- ■ajo pač priznanja, ki jih jc u ži¬ mi v svoji aktivni službi, kajti ■il je dolgo let zastopnik učitelj¬ stva v c. in kr. okrajnem šolskem vetu radovljiškem, več let pred ednik okrajnega učiteljskega -ruštva. mestni zastop radovljiš- -i ga je volil v ravnateljstvi nestne hranilnice itd. - Rajnki so e s pridom udeleževal javnega ivljenjn bil je vedrin zvest nat ristaš in odkritosrčen, ter vzt.ra m zagovornik učiteljstva. Za nšč.a žalujočo vdovo; sina učite ja — vojaka, ki je vjet na Rus cm in hčer, ki se je posvetili amosianskcmu življenju. Bla-f nu spomini DOLENJSKE NOVICE. Ubijalec svoje la~stne žene. Ja rob Kotar. 67 let stari posestni! ta Čatežu, je po gosto svojo že m nečloveško pretepaval, poseb to pa še. odkar je k njegovi hiš našla njegova ljubimka Marij?, 'vetežar za deklo. Sv. Rešhjega ele.sa dan .je z deklo popival n 'rišeF dbTUov. dobil z^ večerjo ješ *ren,j. ki s<* mn je zdel premah abel.jen. To si je izbral za povor la je ženo kruTo pretepal s seki o no hrbtu, jo vlačil po sobi ir «eži, jo udaril s sekiro in nato »' >ar krat z ušesom sekire po glavi la so ji popokale žile in je čo Iva dni umrla. Zverinskega div 'aka je obsodilo ljubljansko iz ‘emno sodišče na 11 let težke je če. del tudi njeno vstajenje, f-r letos 1 v prvih mesecih, po zimi, sva bila ••esto ob popoldnevi skupaj v re¬ stavraciji našega Narodnega do¬ ma in govorila o oni slavni dobi v zgodovini našega narodnega preporoda. VeVi .je toliko in m ko zanimivo pripovedovati. «‘a j« pičla ura minila kakor par krat¬ kih trenutkov. Kadar je o tisti časih govoril, se mu je razrlb o-k proti zahodi:, tja v tonve solne? v večerno ožarjeno neho in bilo je v njem. kakor bi svetilo tam cisto drugo, neskončno mlada živ¬ ljenje, življenje polno t-azkbšj nad delom v mladosti. . Cest« sem. ga prosil, da mi naj A« priti ko. si napravit zapiske i-z svoje ga. življenja, ali. bolezen in sp; rost .sta nam vedno pr-križa la namero. Kakor .je v mladosti so¬ deloval v splošno prehudo 1 ' naš- Era naroda, tako je na stara le - sodeloval pri raznih orgarii-zaeil jah. zlasti v podružnici Zveze jugoslovanskih železničarjev. ! ne kot n.fen odbornik, pač pa kot v? višen zbiratelj in vsptvdibudit-el našega železnič-arstva. Bi! j«- p? tudi elan slovenske železniške u raduiške organizacije, član . nršr Ciril-Met odavc družbe, Kokole Dramatičnega društva. Čitalnice itd. Povsod, povsod smo ga iinc.li povsod je. bil ljub in drag vsak g . je spoštoval in visoko cenil. Zad nja lota je bolehal. Zbolel jc več¬ krat. a vedno je zopet okreval Lani in letos ga je pa večkrat prav trdo prijela bolezen. K v-e mu je še prišla skrb prvih mesr cev vo.j-ne. kajti tudi on je .motri prestati težke dneve kakor mar sikat eri drugi, ne radi sebe sam? ga, pa«'- pa radi svojih dragic Kadar je potem, zoper okrevaj ?• sme- ga vspodbujali. «la bo še. k daj videl lepe dni. takrat je. de¬ jal z. lahnim usmevom nsmevoni ’ ‘Vojne konce bi rad še videl, r star sem. ne bom več doživel tega moja leta so potekla. 1 ' Tako ■ tudi bilo! Zatisnil .je oči in rc'- je vsega zemeljskega gorja. Brid ko je,, pisati ravno v tako težki 5 in resnih časih slovo možem, k so stali tako trdno in zn a čarno nami ob hudem boju rami ob n- nu. Ostaja nam edina tolažba <• smo jih imeli za vzor. da smo č- »a li iz uiijniD^MtLTHrriu. ukov. vrednih' 'za nas m. za tfA narodno delo zlata. - 1/ \t*-- teli je bil Dragotin Hren. Bo ’ mu Lahka zemljica, bo-di mu lab n večni počitek'. Umrl je v Mariboru dne 7. juh ja vsled srčne kapi gozdarsl- svetiiik Anton Zbuber. pl. Okrov IZ DRUGIH STAJ. KRAJEV. cev. za vratieo 4 osebe, med temi er. tujec. Umrla je v visoki starosti 88 let gospa Karolina Ahn. vdova zc pred mnogimi leti umrlega gim¬ nazijskega proiesorjn 'A* materinsko skrb. Vsi ** . svoje čase obiskovali G as _ ljudsko kuhinjo, se bodo « n gospe gotovo spominja i Jeznimi čustvi. Požar v Spodnji Šiški- ;Uie " 7. zjutraj je P gospodarsko poslopje NOTRANJSKE NOVICE. Begunci na Notranjskem, i’ l irsko Bistrico je došto 24. v Tr iovo pa- 36 beguncev, Ukrajince' lomešani s Poljaki iz okolice Pr mmvsla. Videti so prav krepki 'n >ridni delavci. Naši ljudje se / ijimi kaj lahko razumejo in s- um zelo dobrodošli za pomoč pri 'Oljskem delu. kajti skoraj ve* krompir je še po njivah. Begun ■em je. dolgčas po domu. čeprav iim na.š svet zelo ugaja. ob po l 7. "zjutraj je pričelo goreL ’ ■, posestni aa parni v Spodnji Stok ,- J bila « «-sra AL V P 8 *® 1 ‘ Ostrešju vsa streha v ognju. f Štajersko. MARIBORSKE NOVICE Dragotin Hren. Tz Maribora. V loči od 10. na 11. .judi.ja je izdih iil v naši sredi starček in sodela , r ec izza slavne dobe naših sin venskih taborov, gosp. Dragotin Iren. nadrevident južne železni- »e v starosti 72 let. Starček po le ih. je bil poln mladostnega og¬ lja. kadar je šlo za slovensko na •odno stvar. Močan, neomajen načaj je bil do lani vedno v na ib prvih vrstah, ne le. kadar jf silo odpreti roko in položiti ka la žrtvenik za narodne institm-i ic. marveč tudi. kadar jc bilo tre ba osvojiti vsako malenkost z na.i odločnejšim nastopom, pri tem pr tvegati marsikdaj ne le eksisten¬ co. nego tudi več. Ni se tega u strašil nikdar, ne v mladosti, n« na tstara leta. Kot mladi uradnik je. kakor že omenjeno, živel v do¬ bi slovenskih taborov, v časih dr. Valentin Zarnika, Božidara Rai¬ ča. Trstenjaka, Vošn.jaka itd. sle¬ dil njihovemu klicu in sam sral ter delal na braniku slovcn.sk domovine-, videl nje viharje, a vij Iz Celja. Kej- so -se na tukajš njem trgu prodajala jajca prc drago, je določil mestni urad ce¬ no 10 vinarjev za komad. Spočet ka ni 'bilo zato dobiti na trgu no¬ benih jajc. sedaj pa raste počas ponudba. Iz Ljutomera. Mariborsko pri¬ zivno sodišče - je. obsodilo Marka Hosenberga, lastnika tukajšnje tvrdko Rabensteiner. vsled draže¬ nja živil na 400 K globe ali me¬ zeč dni zapora. Slov. Bistrica, Dne 3. julija so našli na železniški progi južne zv¬ eznice. lie daleč od kolodvora ležati mrtvo truplo neke zimske. Truplo jc imelo na glavi težke rane. Ponesrečena .jc približno 6" let -stara. Zanesli so jo v laporsko mrtvašnico. Domnova se. /da je oonesreeenka padla iz begunske¬ ga vlaka, tako nesrečno na želez -liske tračnice, da jc na mestu nrtva obležala. Kdo-je pomesre- 'enka. se še ni moglo dognati. Marenberg, “G. V", poroča: V oetek dne 9. julija je bil v Grad -.n po zaslišanju pri deželni kazen ki sodniji zaprt Karel Wrent' ebnr. usnjar in 'veleposestnik iz VIarenberga. Osumljen je, da je oetiraval s cenami. Wrentsehur je svoj čas prevzel veliko dobavo dvine in mesa za vojaštvo, — Ka¬ kor izvemo« je baje oblast Wreut- •ehnr.ju nedavno zaplenila v ma¬ riborski klavnici večjo množino! mesa. katero v hladilnicah mi po- dalo dovolj zmrznjeno in je radi lega začelo gniti in smrdeti. Konjice. Na češki univerzi'v Pragi je promoviral dne 6. ,iu,lija doktorjem prava g. Anton Farč- ni-k, odvetniški kandidat v Konji¬ cah. Dobrna pid Celju, Gostilno tu¬ kajšnjega kopališča je’prevzela VREDEN S 3 do 5. GOTOVO IMA VSAKDO IZMED VAS TO ALI ONO SLIKO, BODISI SVOJO, BODISI SVOJIH SE ŽIVEČIH ALI ŽE UMRLIH DRAGIH, KI SI JO ŽELI IMETI V POVEČANI OBLIKI. IN SEDAJ SE VAM NUDI LEPA IN UGODNA PRILIKA, DA DOBITE TAKO SLIKO, IN TO POPOLNOMA BREZPLAČNO. TAKO POVEČANA SLIKA V NOVI IN ZELO PRILJUBLJENI, P0D0LGAST0 OKRO¬ GLI, IZBOČENI OBLIKI STANE POVSOD OD $3. — DO $5—. ZA TOČNO REPRO¬ DUKCIJO MALE SLIKE V VELIKO SE JAMČI. NAMEN TEGA DARILA JE RAZŠIRJENJE KROGA ČITATELJEV NAŠEGA LISTA IN UTRJENJE PRIJATELJSKIH RAZMER MED NAMI IN NJIMI. SLIKA KATERO VAM BOMO DALI POVEČATI IN KATERI BOSTE Z VESELJEM OD¬ BRALI ČASTNO MESTO MED DRUGIMI SLIKAMI V SVOJI SOBI, BO TOČEN POSNE¬ TEK VAŠE MALE FOTOGRAFIJE. POŠLJITE NAM SVOJO NAJPRILJUBLJENEJŠO SLIKO, PET NOVIH NAROČNIKOV NA SLOVENSKI NAR0D“ IN CELOLETNO NAROČNINO ZA TEH PET NAROČNIKOV, T. J. $5.— Z NJIHOVIMI NATANČNIMI NASLOVI, PA BODO TAKOJ ZAČELI DOBI¬ VATI NOVI NAROČNIKI NAŠ LIST, A VAM D0P0ŠLJEM0 GORI OMENJENO POVE ČANO SLIKO IN VAŠO NAM ZA VZOREC POSLANO FOTOGRAFIJO OBENEM. ČE PA PRIDOBITE DESET NOVIH CELOLETNIH NAROČNIKOV NA »SLOVENSKI NAR0D“ TER NAM POŠLJETE NJIHOVA IMENA IN NAROČNINO, VAM BOMO DALI NAPRAVITI ENAKO SLIKO, TO PA V BARVAH tl IZGLEDA KAKOR ŽIVA. NE ODLAJŠAJTE, POŠLJITE NAM SVOJE SLIKE IN IZPOLNITE OSTALE POGOJE, DA ČIM PREJ DOBITE TO KRASNO DARILO. Uprava »Slovenskega Naroda *. OjgSBš ‘SmšsbssSJJ J-MMSfimicmjjj, iisfflffl®- MpiMaS MUOtt ®OTW MMMiBI iMMIJDOBtlBODJUl j.BBlHia«flftP 1 lhBBli — 6 — TITTT ..ŠDOVBNSKt NAROD'19. ay*nstft-1916. štaierska dežela v* lastno n pravo kev je dosedanji najemnik prev zel Vodstvo nekega, hotela v/Ve loven. ' // Zidan Most, \)ne I. julija mi s med postajam*, Zidan Most in H rastnik naši i /železuiški uslužben- r t? i, vrijakh. ki ja ležal v [ tne.iPeno plačo j)o 15 j?l<1. Raz v id - 'no .je i/ teli služb, ila jr bil rajni ,i zvrni reden pojav med koroškimi Slovnici na deželi; - sicer manj b im rezzavesl •/ Na glavi in hrbtu je *v'7/,' težke poškodbe, iz ka¬ terih je mučne'kri tekla. Škoro- gotovo je vojak padel iz vlaka Spravili so ga v Celjsko holniš- nven f f . Jtanje vinogradov in sadnih v /tov nri spodnjem Štajerskem. Živeža štajerskih kmetijskih zal /Wiig je priredila tildi letos ceni- rijte v o stanju vinogradov iu sa dovnjakov po celem Štajerskem. CJnle spodnje Stajerske.se poro¬ ča o stanju začet konj juliju sled spreten kmet. pa bol j izobražen v bukvah, pesmih, računih m ura¬ dovanju sploh. Kar je pa rajne¬ ga najbolj dičilo. je bila zvesto¬ ba in ljubezen do katol cerkve in) pa do materne besede! Kot kato¬ ličan je zagovarjal Boga in sv. cerkev in pošteno življenje in so¬ vraži! vsako nespodobnost v be¬ di in dejanju posebno v cerk-l vi in v svoji gostilni! Sam je ost- tal brez žene i 'otrok, in zapustil le pd. .Martinčevo Ivišo in v ujej sorodnikove otroke in svoje pes mi. Ko ’jc g. Osl*ar J)ev. e. in kr. okr. sodnik v Škulji Loki pred petimi leti na Koroškem nabiral narodne penii, mn ji- rajni -1 uri -e: jabolka kažejo v SlovenskihIzapel do .100 cerkvenih in posvet¬ it '/reali slabo. . v Dravski dolini nili pesmi, ki so deloma že natis- sir/On.je. v Savinski dolini srednje njene. Prav bogato pa je elidaro- in/v Posavju slabo; hruške v Slo- val svojo farno cerkev: skoraj nski.li goricah slabo, v Dravski vse (n. pr. božji grob. podobe, •tUdini dobro ■ v Savinski dolini in angelov in svetnikov. Kristus v •lojbro iu \ Posavju slabo: slive, grobu in odsmrti vstali, prve org- izVz"inši dele Posavja, slabo: ure Uje itd.' kamor pogledaš je od hi | -'vsod dobro: vinogradi v Slo- rajnega Jurija. Letos na sv, Boš- venskih goricah-dobro, v l>rav-ki Ijanji je bil prvikrat sprevideli, dolini dobro, v Savin* kidolini iu na božji- glave dan (in na Ibolit- Posavju dobro do srednje dobro, nico) je zadnjikrat orgljal iiisza- jnje proti sovražniku. Razen te družine ste še dve: ki imata štiri sinove v vojski in sicer Boštjanu va na Brdu in Kopa tičeva na Va loveab. Čast takim družinam! (linijtva slovesnost v Gospa Sveti. tednik je še potem obiskal ccv¬ re v in na prošnjo g. dekana vpi¬ sal svoje ime v spominsko knjigo, nikar se je med pozdravljanjem prebivalstva odpeljal. PRIMORSKO. pel. in zdaj je domači pevec (biv¬ ši slavec) obmolknil; Pogreba so se udeležili tri.i čč. gg. žitniki iz Medgorij. Radi* in St Petra ! Hva¬ la in čast teb.i blagi mož! Št. Peter pri Grabštjann. (Po (greh junaka), ('oliko človeških (žrtev je že zahtevala vojska iz na¬ še župnije. Samo enemu pa se je dosedaj izpolnila želja, v zemlji domači da truplo leži, in sicer | Kolinanovemu Andreju, kmetske¬ mu sinu iz Zabič. Težko ranjen v. Karpatih .je bil prepeljan v bol- (.Pogreb prvega orga nišnieo v Gjadec, kjer je tli. um* 8. jul. je ob 1 popol- ja umrl junaške smrti. V nedeljo v Habru pri ud. Mar- I. julija je bil prepeljan iz (L ad¬ je bil dne 10. t. n: ra v Grabšfanj na kolodvor ('d tam še je vršil pogreb ob-velika* ŠtajerČijanski list prenehal. Domačin", ki so ga izdajali kranjski štajerč-ijanei v Ljublja¬ ni,/je prenehal izhajati. f Poroka. V Ptuju se je poročil o. in kr. rez. podočnik 17. pešpol. in uradnik poštne hranilnice na Dunaju Jože Potekat- z gospico Albino Arehovo, učitelijieo trg. šole na Dunaju. • 7 KOROŠKO & f Medg-orje nista. 1 Dne -t— dne tukaj tineu umrl in ob 10. tiri dopoldne pokopan Jurij Drobivnik. Rajni je bil poviški udeležbi ljudstva. Bodi mu organist farne cerkve 72 let. pr časten spomin! — Kolmanov« vi občinski tajnik 12 let iu pa pr- jdružina ima vse štiri sinove v vi l.judskošolški učitelj 13 let. iu j vojski. Dva sta bila ranjena, tret sicer 10 let zastonj in le 3 leta z ji jr padel in najuilajši se .še bo Kakor smo že omenili. «e je pre- Uilonaslednik Karel Frač Jožef na svojem potovanju i.o koroški leželi ustavil tudi v Gospa Sveti la osebno izroči zakonskemu pa¬ ru Janezu Šmidu p. d Blnžeju v \f.jivasi pri Gospa Sveti in njego¬ vi ženi Terezij' cesarjevo odliko¬ vanje. Janez Šmid je posla! na kabinetno pisarno Njega ( eliean- tva sliko, na kateri sta on in nje¬ gova žena ter osem siiio". ki vsi služijo cesarja kot podčastniki eden od lijih je padel kot junak v bojih pri Lvovu. Vladar je milost- v( , tov;1 ] e( . no podelil Jan -zn Šmidu rebrni zaslužni križec s krono ženi svojo statueto (Ali! »v TRŽAŠKE NOVICE. Promocija g-. Vekoslav .Košir, ‘lioletni prostovoljec in član fer. i k. društva "Balkan" v Trstu, je bil 13. julija na dunajskem svcučilišču promoviran doktor¬ jem vsega zdravilstva. Čestitamo! Ivan Martelanc. V Barkovljah umrl-v visoki starosti starejšimi znane rodbine Martelatičeve, stav¬ benik I van Martelanc. Umrl je ,bil med prvoboritel.ji tržaških Sioven cev. zvest narodni delavec iz Na-' ibergo.jeve dobe, več let mestni in deželni poslanec ter odbornik političnega društva "E- m njegovi ,. ... ,,, . , ., , ;! ;, d most . Blag spomin krememte- \ (los- „ , i in it ni m v 11 ' Sveti niso vedril, kako velika i čas* da jili čaka in šele nekaj u'- primor¬ skih deželah. Umrl .je za proleia r rijsko boleznijo, jetiko. Star je bi! 31. let. Bil je .jako delaven član soeijalm- demokracij'-. GORIŠKE NOVICE. mu možu V Nabrežini je umrl sodrug Al- , . bin Ivanear, tajnik delavskega pici so izvedli, kaksn-i slovesnost , , 1 •' ., v- . , , kameno,seskega društva v da se bo vršila. \ se .h' hitelo, da oozdravi Nj. e. in ki-. Visokost g. lekaii z duhovščino, g. župan z dčinskim odborom, učiteljstvo s šolsko mladino, zavod sester usmi¬ ljenk i. t. d. Prestolonaslednik se je ob treh pop. pripeljal z g. de¬ bilnim predsednikom in svojim s- I? Gorice: D.-želni glavar dr. 'ireiiistvoni na vaški prostor iu je Fanlutti .je bil torej tu. Primo- *akoj stopi! k Šml-dovima in jima rec“ in "Novi Cas“ sta ga v pre- sporočil 'o najvišjem odlikovanju, teklem mesecu klicala nazaj, so¬ li. dež. predsednik .je najsppštl.ji- glasno so je zahtevalo, naj se de- veje pozdravil v imenu.cele deže- žolni odbor vrne v deželo. Ali tu 'e N j. e. iu kr. Visokost gospoda se ni zgodilo. Deželni glavar pa orestolonaslednika in so jo nato je videl v Gorici, da je lam okraj ibrnil proti zakonskima Šmid. ki no glavarstvo, katero vodi sedaj iu je doletela taka iz-vdna čast. baron Bauni. občinsko upravo vo¬ ki p« ne velja samo njima, ampak,di dalje cesarski komisar coute vsemu koroškemu prebivalstvu. Dandini in knezonadškot .je tudi Navdušeni živio-klici so sledili na- t še vedno v Gorici. Naše mnenje govoru dež. predsednika. Nato .je je to: da je dolžnost deželnega Nj. e. in kr. Visokost presvilli g. .odbora, da .je v deželi, ako pa nio- nadvojvoda pripel staremu možu ra biti v sedanjih razmerah -de- Ča-stni znak na prsi in izročil Te- žel ni odbor zastopan na Dunaju, režiji Šmid cesarsko darilo, nakar naj bo gori en zastopnik, pa ne se je v kratkih besedah poslovil deželnega odbora večina, od odlikovanega para. Odlikova 1 Okrajno sodišče v Tržiču je pre- ua sta bila ginjena, da so. jima mestilo svoj sedež v Grosuplje na solze stopile v oči. 1’restolonas- Kranjskem. Sodišče vadi sodni ‘svetnik dr. Sriider. Begunci iz Podgorc se nahaja¬ jo: v RuprechtshofMu na Spod njem A vstrijskem jih .je 157: ta ir je tudi nekaj beguncev iz. Gorice Ločnika, z Anhovega, iz. Bat. iz Števerjana. iz Deskel, Pia, iz Vi. polž, iz .Ronkov in Škocijana. Iz Podgorc jih je potem v Bt. Le- lartu na Štajerskem 168; tam jih je tudi nekaj iz Gorice, Straeic, iz. Gor. Cerova, iz Kožbane. iz Ste- ver.jana, iz Ločiiika. Plavi, in Bov¬ ca. Potem jih je iz Podgorc v kra¬ ju (Vaidhofen na Vbbsu !)!) Korun na. Bloronca, pri Mo.ši, z Štrand- lež.ain Koprivc. Iz. Podgorc jih je dalj:- v Maiiku na Spodnjem Avstrijskem 67: tam jih je tildi nekaj iz Gorice. Števerjana. Ka¬ nala. iz Vole. iz Dol j, iz Kožni š- ča, Ciginja, Robiča. Bovca. Devi¬ na, TrS&čn, Lonjerja iu Pule. V omenjenih krajih je beguncev vseli skupaj 886. Vojne poroke ob Soči. Na fron¬ ti ob Soči sta se izvršili dve voj¬ ni poroki. V strelskem okopu pri Tolminu se je poročil neki major j svojo nevesto, madžarsko igral¬ ko : godbo pri tej poroki so opra¬ vili italijanski topovi, ki so gr¬ meli z gora. V drugem slučaju se je poroka vršila na dveh krajih- v Splitu je stopila nevesta z že¬ ninovim namestnikom pred altar ženin pa, stotnik iz Dalmacije, je ob* isti uri na goriškem mostnem pročelju v varni utrdbi stopil pred mašhika aievesto je zasto • pa! neki njegov tovariš. Vojaki so utrdbo s cvetkami okrasili. ■) vago¬ nov riža in 25 vagonov ječmena večinoma na Dunaj, Inomost iu Bolean. Trgovci, ki so si preskr¬ beli te legitimacije, pravijo, da niso vedeli, da so ponarejene. Gos- poj Patini so samo zato plačali honorar, tla hi legitimacijo čim prej dobili. Siimegi in Patbo sta na ta način "zaslužila nad 50.000 K.‘Preiskava .je uvedena tudi pro ti nekemu odvetniku im njegove¬ mu solicitatorju. ki sta glavnima krivcema preskrbovala kliente. g. IVAN POTUŠEK. potuje sedaj za naš list ,,Sloven¬ ki Narod" po naših naselbinah. Zuio ga vsem cenjenim rojakom prav toplo priporočamo. v Utirava,' LIEBKNECHT HOČE MIR. Amsterdam, 13. avg. — Dr. Karl Li"bkiierbt. eden izmed to-, ditel.j nemških socijalislov v nem¬ škem državnem zboru je obvestil vlado službenega (mesta na za- sv.o.jega službenega mesta na za-- padiiem bojišču, kakor se glasi semkaj dospelo poročilo, da hoče staviti oh otvoritvi državnega zbo ra vprašanje, jc-li vlada priprav¬ ljena docela opustiti idejo, da a- n e k/tira osvojena ozemlja, in sto- pi takoj v krug zagovornikov mi¬ ru če drugi v hoj zapleteni naro- store isto. pošten dr tarč’ :i lahko / a ,■?. .uit v svojem pro¬ stem času neko¬ liko dolarjev na teden, ako se ta¬ koj obrne na upravo ,,Slovenskega Naroda" za pojasnilo._ PRVA-DRUGA NARODNA BANKA ZGODOVINA PRVE-DRUGE NARODNE BANKE. Že leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pittsburgu. Pa. Usta¬ novil jo je dne 28. januarja pokojni James Laughlin, vtenieljitelj današnje velike Jones and Laughlin jeklarske družbe, kakor ..Pittsburg Trust & Snvings Co‘‘. Banka se je tedaj nahajala ua Penna Ave., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852., kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth Ward Banko, v. 1. 1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala na $200.000. ' tem času preselila seje na AVood Street poleg Fifth Avenue in to zemljišče je del lota, na lcterem danes banka stoji. L. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna,Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu iu ena izmed prvih, kte- re so zaprosile za čarter naeijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke ua $750.000 a v letu 1892. se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen /po konzulu Max Sehanibergu, poznan pod imenom Mux Sehamberg & Co., kupljen in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. Mr. Mm. F. Benkiser, ki je bil s tvrdko Max Sehamberg & ()'o. od leta 1891. postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in vazuu upravnika v tem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje tega oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oseb. \ letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ ni) Banko iu novi zavod so imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,131.311.03. Dalje poglejte Statement od 4. marca 1915. * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ $ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ J ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ i ¥ ¥ $ ¥ ¥ K ! ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH- TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAK SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TiSKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ i ★ i -k ★ ir k ★ ★ ★ *■ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ I i $ i i i i ★ ★ ★ THE STATEMENT OF FIRST-SEGOND NATIONAL BANK OF PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS MARCH 4, 1915, RESOURCES LIAB1L1T1ES Capital . $ 4,000.000.00 Surplus and Profita .... 1,131 — *' n R e s e r v e s, For Interest and Taxes .113,342.14 SpeciaiReserve 376,047,5 2 439 . Oeposits . 13,933.962.8?! Circulation 3,000.000.00 Less Due from U. S. Treas. .. 5Q.250.0Qi 2,949.750.00 $3‘Lfi04.413.54 / OFFICERS B. FINLEY, Chairman of Board LA M RENU. E E. SANDS, President FRANK F. BROOKS, Vice President'andCaSL YDE C. TAVI .OP a „ , Cashler V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GL NE SAMO ASI CLVDE C. TAYLOR Assistant Cashier THOS. C. GHIGOS, Assistant t„ rsesident WM W fSf A”"”*' 6 " *»»«« “ ^ lepartmen. V AMERIKI, TEMUC PO CELEM SVETU* Cor. Fifth Avenue and Wood St. PITTSBU s .<• u ' mali oglasnik” CLAS5IFIED AD‘S' rj.fcorers. for one msertion . t aomestic heip,, "* _' 5V| " ‘ ’• ••• —05 l„quiret: &re$ni bližini Kolodvorov in P^r- pristanišč, posluje od letu 18‘H y zaradi- ostarolosti lastnika ? n ^ineva va orlpoOi t i se.-Ka jpovoljnej - " lrJC >£^i: Vprašajte rili pišite na: F. B Narodni Lis.t, 61 Park Rovv, New- X. Y. POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti, sastop m J ia_ ttati naročnike za „ Slovenski ar °d' ‘ v naših naselbinah po ^Ftiieiiih državah in Canadi naj nam to naznani. Uprav *£« >}« A*, *.«, *J* »L »t*-*l* *$* *** 4 A*v W 1 BREZrLAČNO | X ^jerno vsakemu- kdor iuun v A ^nani svoje, ime, priimek m v v točen naslov, krasno pokopisiiu * | k njižic 0 okrašeno z lepUni sli- f X Icami- Pišite: *> l Cnnard S. S. Co., Ltd. f cj 1 -34 State St- Dcp- S- Nev/ York- ( la \n!o zaiHmh roman se je začel v Sesti številki Slovenskega Naroda- K.lor S-i se., citati m m preje! šeste m .nadaijr.ih številk, naj si jih naknadno j«-o5j ... . (Nadaljevanje.) til. N amida pa ni vedel ničesar povedati. Lepo oblečen suženj da je pj itekol in strogo naročil, da se sine izročiti edinole gospodu. Za u da je nosil celi dati zavitek seboj in ga tiščal skritega rut srcu pod tuniko. l/.tok je postajal nemiren. Blago vest je! Od Irene! Dal je Nmui- di pai s Uit ero v in ga odslovil. .Na kopel je pozabil. Rahlo je oilitiotnl oto.i —- in posvetile so se Jope črke: Evangelij sv. Matevža. Na prvi •H oni je tičal listek. Hlastno ga je prijel centurio in citat: ..Dobri tztoce. rli centurio! Vzemi blagove.st Kristusa in beri. Ko ho mogoče, pridem, in govorila bova o sveti'resnici. 1’oljub miru ti izroča Trt-na 1 L •'heptično se ,u: liasmeunil Epalrodit. Njegove drobne oči so sr zapičile -v Iztoka. ..Sinko, kdo ti bo verjel v Bizaiieu. če se shajaš ponoči /. lep-- dvor.iunko, da govorita o bogovih?" ..-Pogleda naj Ireni v ,-či in tam bo bral resnico, ki je zapisi’,a jaso i in tidno. kakor so jr sne in trdne zvezde na nebu". Iztok se je navdušen «• zrl v jasnino, ki je svetila skozi implm :.i v puristih -Ali kaj slutiš, da hi utegnila to zvedeti zavistna despojna ? 'Mor¬ da že ve. Njeni vohuni prisluškujejo za vsakim voglom". e hi zvedela, če že ve. Ifa.j za to? Saj nosi zlati nimb svet-OSli kršč-enikov. hodi za križem, pokleka pred žrtveuikom. kjer daru,ir jo žreci kruh in vino*bogovom — tedaj bo vendar odlikovala dvor- jauko-kvščenico, ki v svetem ognju pridobia njeni veri barbarskega stotnika !'‘ Epalrodit ga .je pogledal vnovič z dolgini pogledom, polnim skepse Nato je vstal, položil obe roki na njegovi rameni in rekel: .,Tztoce! Kakor zlata vrata v Bizanc, tako so lepa in močna tvr. ja prša. Ali notri kljuje drobno srce nedolžnega pastirčka. Bodi Kristus blagoslovi vajino ljubezen! Zaupaj name! Desetero najmoč¬ nejših sužnjev ti je na službo. Čolni so pripravljeni vedno. Kadar pri¬ de, pospremi vselej Ireno. Zakaj v pozni noči so nevarne mokre ce¬ ste krog Bizanca!“ Iztok je poljubil Epafroditu roko, in trgovec .je izginil med ste¬ briščem . . . Ko .je Iztok-prišel preko vrta do svojega stanovanja, ga je ča¬ kal X umi da pri vratih in mu izročil majhen zavitek. Centurio je po¬ zval sužnja, naj mu pomore odpreti oklep ter mu pripravi kopel. Iz¬ praševal ga je, kdo mu je prinesel zavitek, kdaj in kaj da je sporu- Iztok je pritisnil drobni list ua vznemirjeno srce, prijel perga¬ mente in ,jib blagroval: Srečne ve črke. ker ste gledale njene oči . . . Irena - - Irena — . . . Minulo je nekaj dni. Irena je čutila prezirljive poglede dvor- i j.mir-žBajc s.e je despojne. A li T eodora je bila zsnjo prijazna, več- | kriti .jo" Jč i cTo .odlikovala pred drugimi. To .je-pomii-ilb-lrčno iti pi.-e' - ! pričana jo bila. da carica o nočnem pogovoru z Iztokom ne ve ničesar. \/ Azb.adoui se ni sešla nikoli. In tako je z veselim smehom ua licu prenašata vso zavist in prezirljivost dvorjanu- ter živela edinole svo- |ji ideji, tla Iztoka spreobrne. Brala je filosofe in se vadila v dialek¬ tiki. Vse ure, misli, vse hrepenenje.— vse se je snovalo krog Tz- ! toka. Xi hotela lagati sama sebi. tl a ga ne ljubi iskreno. Ih-osila je j Krista Pantokratorja. naj varuje Iztoka, naj ga razsvetli —- in naj j ga pripelje nekoč, da bo. njen,, samo njen, ta dobri sin Slovenov. iztok pa je čital evangelij. Bral ga ni s hrepenjem, da spozna ve¬ ro Irenino, bral ga ni zato. da bi zatajil bogove, bral je. ker je želela ona in je med branjem'mislil, da sliši njene besede. Kljub temu je bil vendar čimdalje bolj zamišljen. 7. železno silo so se ga prijemale preproste besede blagovesti. Razmišljal je o bogovih, budil se je dvom, v duši je nastala borba, dvignila sta se dva bregova — in sredi'pre¬ pad .brez mostu. Na enem bregu Irena z blago vestjo — na drugem sa m s Sveto vitom. Penin,om in drugimi božanstvi. Vleklo ga je pre¬ ko prepadu zavoljo Irene. Na domača tla in slovenske žrtvenike ga •|C vezala neizmerna mržnja do tiranov. In tako je hrepenel in ljubil, bežal in sovražil — vsa duša in srce se mu je razburkalo — njegova vedra glava, katero je nosil pokoncu. se je v poznih večerih pove- ;, a i a _ 'oči so strmele v nepoznano in nerazumljivo daljavo. V tem brezmejnem duševnem razdvojil je srčneje koprnel po Ireni. Da bi že prišla ona. da bi sedel k njenim nogam, objel njena kolena in sc ji zagledal v oči. Tam, v njenih očeh. je vsa.resnica, v njenem srcu vsa ljubezen in vsa njegova vera —vera vanjo, — Vsak dan. jo izpraševal Nu.uiido. če mu,je kdo prinesel pismo, fn Numida je bil žalosten, ker ni mogel postreči gospodu, tako da ga je vsak dan pričakal na dvorišču pri vratih in mu s solznimi očmi tožil: ..Ni go- >pod. ni pisma, 'po katerem hrepeniš. Kako sem nesrečen, kako sem nesrečen'" Tudi Irena je hrepenela’-po. Iztoku. Prebirala je psalter. pokle¬ kala pred ikono; v poznih nočeh je slonela na oknu in njene oči so se potapljale v zelene valove in plule v čolničkih hrepenenja po obrež¬ ju in iskale Epafroditove vile. Hlepel je tudi Azbad. Toda njegovo hlepenje ni bila več ljube¬ zen. bilo .je edino misel osvete. Ali nad njim se je vse zgrnilo z ne¬ prozorno temo. Teodora mi omenila nikoli več Jztoka. ni se več šalila z Ireno, njemu je bila hladua. v njem je gorelo in sičalo. Na dan pa ni moglo. 7. besedico s'- ni upal 'dotokuiti sc pred despojno imen tistili dveh."katerima je zaprisegel osveto. Edino Iztok je bil oni. katerega jo, mučil, na vajah, (ia bi vsak drugi obneniogei. Toda barbar in nje¬ gova stotnija so vse prenesli, vedno zmagovali, vedno se odlikovali. Niti enkrat ni mogel ponižati Iztoka. Teodoro, pa je bila izredno zamišljena. Dvor ja niče so si- je.bale in slutile nekaj groznega. Mnogo večerov je samevala — brez družbe. ..Despojna ljubi",-so si šepetale lepe dvorjamce po skrivnih hod¬ nikih. Vse palricije so pretehtale v pogovorih, vse lepe častnike, pre- torje — al' njeno vedenje, njena ljubezen jim je ostala zapečatena kakor apokaliptična knjiga. j u Teodora je istinito trpela. Lasih se ju zbudil v njeni duši to, Pk inii-v ir- Šiiti, da je skočjja kvišku in zakričala: ..Proč. proč. ve Č,me"sehce! Dovolj je! Nočem, ne sinem!" — Ali prilazil se je vse- ; ,.'j nic-u modrijan Epikur. V hipodromu je zablestelo, ponosno Izto- ovo telo. ko je vrgel s sel).- belo hul.jo in planil na konja. Napele so SLOVENSKI NARODA 19. avgusta 1815. „Ti edina, l:i svetla, Justini jan pride — pride kmalu in tedaj se radujeva trenotk«. še ne morem — ne morem! Vse cesarstvo naj te vedri in zabava pred te naj poklekajo, in narda in mira x naj se dviga pred teboj —- da ti bodo ure sladke iti vesele, dokler-ne pri¬ dem . „Kako si dober, vsemogočni gospod zemlje in morja. P.a daj, ku¬ pi svile, težke svile, da si jo razprostrem po vseli dvoranah, da bo kipelo vse kakor rahle pehe na Proponti . . .“ Upravdi se je stemnilo lice ..Sam bi gnal kamele preko puščav do Indije in bi natovoril zate svile: ti edina, sveta! Ali v blagajni nima gospod zemlje in morja se- la.i toliko zlata, da bi odtehtalo tvojo željo. Odpusti!" ..Odpuščam", je rekla,in odšla. ■Zaprlo sr je in solze so orosile njene oči. Proti Hagiji Sofiji se je ozrla in v zavisti izpregovofila: ..Zate je dosti zlata, za despojno ga ni . ,Kaj mi tak despot! . . ." Nebo je bilo oblačilo-in temen večer je zagrnil mesto, ko je Iz¬ tok prijezdil iz vojašnice. Pr i vratih ga je sprejel Numida. Radosti je poskakoval in sr vrgel trikrat na zemljo pred eonturijem. Nato je potegnil :/ nedrij droben pergamentni zvitek in inu ga dal. .Gospod, prišlo je. česar si čaka! - - prišlo — kako sem srečen!" Hlastno jr segel Iztok po pismu in naglo odšel preko dvorišča ua vrt. Prsti .o mn drhteli, ko je lomil pečat in odvija,] vrvico. .,Pride, pride! Nocoj pride o polnoči! O bogovi! O Devaua!" Takoj je slekel oklep, šel v kopel, se odel'v mehko belo tuniko in nataknil .dehteče, mehke sandale. Nitmidu je ukazal, da prinese roj/. P<> vsem stanu jih .je razstrl, sobo jr poškropil z dišečim žafra iiom vsn-lu-ni čolniček je ukazal naliti dragega olja. da ho od luči kipel tihi vonj. ko bi bivala ona. pri njem. Nato je hitel in odbral de- sriri-.i na ji,mene iših sužnjev, velel jim pripraviti dva čolna, na bregu razgrnili preprogo, ker'jr bila zemlja vlažna, in na tl; čakati v olji enem gozdičku, dokler jih ne pokliče. IViimr. nor je zakrila mesto in morje. Le malo lučk je brlelo ua .'.admirali, čolnov, šelnk-ev ni bilo na vodi. l/’ok jr sedel ua nizkem stebriču, ki so nanj privezali čolne. Njegove •'} so strmele na temno morje in hotele prodreti noč. Kadar i“ pljusku;! majhen val oh obrežje, kadar .je poskočila ribica nad gladin«) — se je zgrnil, stresel in vstal. Zdelo se mu je, da je čul udar- ve.sla. Ali zopet je vse umrlo, vse utonilo — je morje je rahlo pliv¬ kalo na obrežje, Iziok je vstal in začel hoditi po drobnem svižit. Toda motile so ga lastne stopnje vrnil sr je k stebriču in zopet sedel, izkušal jr pomisliti, kako jo nagovori, kaj ji pove. Ali vse misli, vse besede so utoni le v eni sami neizmerni želji, kakor hi padle v morje. Zanj je izginila biagovest, izginili bogovi, izginil svet — vse njego¬ vo bitje se je utopilo v eno samo neizmerno željo, v eno samo brez¬ končno koprnejijc. 1 reuotki so mu bili večnost — lii mogel več str¬ peti.--- v morje hi planil in plul po valovih ter klical: ..Irena, Irena! Kje sr uuutis .! 1 ridi. pridi na srce. ki tako brezmejno koprni po te- i-- ? -~ li Na ž Na želodcu bolni Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. dajte se prevarati. Ne poskušajte- Rabite (Severov Življenski Balzam) ter'bot« kmalu opazili njegove krepilne m tonične kaka\osti. Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba- ve, težke prebave, zapeke, ponavljajoče mrzlico in otrplih joter. Okrevanoi, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo zelo koristno. Cena 75 centov. Čitaga, kaj nam je Pred Ip-at- kim pisala £■*)• Mart. Pa gač. U Moqnab. \Vis.i “Zahvaljujem so Vam za Severov Življenski Balzam. Trpela sem na, želod¬ cu, ter sem bila zelo slabotna ter nisem imela nobene slasti. Porabila' sem črto steklenico Severove/a Živi jenskega Bal¬ zama ter šo vse te nepriUke izginile. Prosim objavite moje pismo V časopisih v korist vsih tistih, ki enako trpijo/* Vsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravka. Zahtevajte Severove. Ako jih ne L morete dobiti v vaši okoliščini, naročite jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, SBeagBa-sBffiMEaisaaaa^^^«Sa Kožno zdravje je odvisno večihopja,od mila,, katerega rabite. Mi vam priporočamo SEVERAS Medšcated Skin Soap (Severovo Zdravilno .Milo). z:a vsakdanjo rabo*za kopelj, toaleto, britev in izmivanjo las. Cenb, S5 centov, .ri.vi V««, . zazdelo, da sliši tihe udarce vesel. Posluša. Zopet. njegove mišice, ko je udaril z dvignjenim kijem v Azliadovo fa l..u<'o na Kamini. Njena volji j‘' gulila, objemal jo je trenutek . . . ..Nočem", je rekla odločno. Nova misel se ji je rodila in šla je i,- (pravdi ..... V volneni halji, z jermenom preko ledij, je tiral v pisarni sredi bi! Tedaj se mu ,,Prihaja !" Dvigni! se jo n stopil po preprogi tako blizu do morja, da je začuti! vlago valov skozi sandale. T/. noči se jo trgala podolgovata j temna senca, ki jo polzela brezslišno po vodini gladini. Dvakrat so s-- udarila \esla. eoliun kljun ji- trčil oh breg. Iztok je prijel s krep¬ ko roko ladjico, iz nje se je dvignila v črno obleko odeta postava, s kapuco ---v. glfivo.iii nalič*;i<-m na obrazu. Iztok je razpel roke in-jo cihira t ■ u-sior pi'.Tismi nii slNe. ..Trcn::. Trmi«, ma .božica, moja c^omovina. moja vera. Irena Drina — " je govoril glavno. •P-t' rekli postu va in mu, zdrknila iz rok. ..Iztok, vedi me v temno orlico, da govp.riva o blagovesti!" ■ . I '.‘s-u-i jo .je ptajel krog pasu hi vedel po stopnicah na teraso pod pinije. Noč je hibi tako temna, da je moral Iztok tipati, kje je i.rio- pica. Nato stil sedla tesno drug oh drugem in molčala za hip. Glas¬ ni utripi dvojih sre v,.razhiij-jenih prsih so se culi. ..Ali S! prebral biagovest. I&ok?" .!Prebral. Ireni«. Deselkrat prebral in mislil nate pri vsaki bese¬ di. pri vsaki črki". ..Ali si spoznal resnico ’" ..Resnica si ti - - vse drugo je metri tuje. samo v tvojih očeh je resnica - inljubczen v tvojem sren" •Iztok je iztegid’ roko i« segel po naličju, katero je dvignil, da bi ,ii pogledal .v lice. ..Oj bosi, zakaj ste zgrnili toliko Srne noči na to uro, da ne vi¬ dim neba v tvojih očeh. Irena!" ,,Ne misli na bese. Iztok! Kristus je zakril pred zlobnim svetom najino ljubezen. Zalivali ga!" ..Zahvalim ga, ker ti velevaš! In vendar moram videti luč tvojih oči! A" ujiii biva moja domovina, v njih je vedro nebo Slovenov, v njih seva svobodno sobice naših gradišč! Irena, pojdi./, menoj v sta- uek. Z rožami sem ga posul za te. z vonjem napojil in tudi drago olje izgoreva v tvojo čast". ..Ne grem. ne morem. Iztok. Zapazi naju suženj — izgubljena hi hibi. Ostaniva tukaj in govoriva o blagovesti!' 4 Tesneje sc je siisiiilii k ujemi!. Iztok pa je prijel njeno glavo in jj začel poljubljati oči. Ralih: se- mu L umikala. ..Govoriva o ibagovesli. o resnici!" ..Ke ue, Irena, še ne. samo en časek še sloni ob meni. moja —mo¬ ja ženo" Objel je ,je in dvignil v naročje. Ona se ni branila, poljubi so se dotaknili Iztokovih ustnic -- On pa je trepetaje iskal, z željni¬ mi očmi lica. ki je bilo skrito v črno. trdo noč in jecljal: ..Irena, Ire¬ na. moja *ž> na !' ‘ N Tedaj se hipoma zabliska od vzhoda do zahoda v dolgem rde¬ čem svitu Morje je zardel, ves vrt je zagorel kakor opoldne —- in I -tokov pogled je ujel njene oči. Takrat pa je planil Iztok kvišku, kakof- bi ga zadela streliva, i.na je zdrknila iz naročja - - tema ju je objela in centurio je vzklik¬ nil. da se je razleglo na morje: ..Prekleta, verolomnica!'' Spozna! je despojno 'feodoro. — - — Kri j.- /ledenela iztoku po žilah, pesti so se mu zaprle, kakor bi ga zgrabili krči. ui vedel, ali ga skuša sam Setek —- ali je resnica. Vide! je pred seboj par motnih kontur ženske postave — iu v hipu se mu je zazdelo,-če :ie to resnično despojna. da jo.zgrabi in vrže v mor¬ je. Alt njegove pesti se niso. razklenile, njegova noga je bila kakor vzidana na pesek iz grla se mu je izvijalo hropenje. Tedaj prekine grozoto sikajoči glas Teodore. Ni za trenotek uj izgubila zavesti - ona. ki je v ljuba vpiti spletkah tvegala že cesto življenje ju krono. Blisk je razsvetlil zopet pokrajino'. Teodora je. dvignila roko in |;ot despojna velela sikajoče: ' ,.1’rosk iin-sis ! Na kolena!" lii 'junakovo koleno se je upognilo kakor stroj pred .te silo oča- laii.jti. _ ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! Krasna in velikanska inapa celega sveta, kjer lahko že na prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬ kajo razne vojske. Polegtega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v njihovih najzadnjih fotografijah. Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo poseči v boj. Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari¬ sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti. To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬ vo „Slovenskega Naroda". ..Naj- ti bo nocojšnja noč dokaz, kako despojna ceni Ireno. Sve- kupoi sodnih aktov, katere je sj^oro vse sam reševal in določal sod- ta je ona. ,in resnično sem se prepričala, da se trudi za tvojo sve- v, tost, ker ti hoče govoriti o resnici. Spoštuj jo, rob njenega krila po¬ ljubljaj - nisi,še vreden njenih oči. Da jih boš pa vreden, te sedaj ob žaru bliskov imenuje despojna — magistra pectitum v palatinski voj- Moj despot mogočni! Duša mi giue. ker te ni! Fridi, počij se pri c j , uen rpveaobri. premogovni!" ski. Tekom meseca ti dojele carski reskrip.t! Ljubita se, pokrsti se. Kristus z vama! O tem molči —.sicer si sin smrti tako gotovo, kot je tukaj despojna zemlje in morja!" Izginila je pri luči bliska, kakor bi jo demon dvignil v noč. Ve¬ sla so udarila. —- Fo nebu so švigali bliski: -— Iztok se stal kot pribit mt;. mestni V“čbliiU jcTčodora stiskala pesti, pod -črno- štolo in-s* za^- klmjala ;tri v r sem peklu, da njega uniči, njo pa s silo pahne v blatu .; .Ha - magister peditu-m! —Magister žive gnilobe boš v moji .leči''. . . ■ DVAJSETO POGLAVJE. Ko so drugi dan vojaki počivali krog poldne, je izkušal Iztok šetajoč se za cvetočimi 'divjimi akacijami, razbrati misli iu preuda¬ riti, kaj se je pravzaprav zgodilo ponoči. Neizmerno ga je prevzel skriti pohod Teodore, njena dobrotljivost, da postane magister pe- ditum -r- vso — vse. noč, bliski, despojna — vse sama čudna.povest. Da bi. ga Teodora ljubila, despojna barbara — žena I pravde'vero¬ lomna ! ... Iu vendar je to trdil Kpafrodit in tako so pričali nje¬ ni poljubi. Ali njene besede so drugače govorile. Za Ireno da s6 je bala in sumila, da so Irenini pohodi —- pohodi hotnice. In zato je do¬ volila barbaru, da jo je poljubljal in objemal, zato izvolila temno noč da se preveri, jeli res Ireni za biagovest — ali za blazno ljubezen. In kako je to zvedela? Kako Epalrodit tudi ve — res, v Bizancu sliši in prisluškuje vsaka travica, vsak kamenček sredi pota. -— Ce je resnično, kar trdi Epafrodit. je izgubljen on. izgubljena Irena. ,Sedaj ima še čas. k njemu pojde zvečer in mu vse pove. In kaj mu pove Grk? ..Beži!" poreče, Beži naj — brez Irene? Ona naj bo pa v kremp¬ ljih kraguljev ? Če jo misli Teodora-pogubiti, jo mora on oteli — naj ga velja živ ljenje, ali jo mora vsaj grozno maščevati. Ce pa zbeži — ostane Irena sama iu ne preboli sramote, s katero jo ogrne ves dvor, ko se zve. da je ljubila njega . . . Zadrgnila se je tesno krog nje¬ ga mreža, izhoda ni vedel, obdajal ga je pragozd, nad njim noč, ni znal ju e /„i vzhod ne za zapad . . . Tako je hodil, zamišljen, s pove¬ šajo glavo, ko so drugi vojaki ležali in dremali po travi v sencah to¬ polov. .Sobice je sijalo prijetno: ploha, ki se je ulila proti jutru, je shladila in očistila ozračje vse je dihalo veselo življenje, cvetni kelihi so sc odpirali, divje smokve so cvetele, višnje so otresale beli sneg. Mladost v Iztoku je kipela, jasno nebo mu je preganjalo hude misli, dvigali-so »e mn veseli upi in z njimi vera v Tepdoi-ine besede. B:i'it je v njegovem srcu neizmerna ljubezen, ki vse upa. vse prene¬ se, o? mis'i nič hudega . . . Zahvalil je Svetovita, da ga je,čuval doslej in prosil Domino, naj tke srečne nitke njegove ljubezni. Razmišljajoč je prišel do starega vojaka, hoplita. ki je ležal vznak v travi, s r ,-žkim ščitom pod glavo. S široko razprtimi očmi je gledal v drevo nad seboj, preko čela je imel dolg. rdeč obronek. ..Kaj premišljuješ. Sloven? 4i ga je nagovoril Iztok. * Vojak se je ...podobno dvignil pred stotnikom. ..Kako si prišel v -carsko -službo.? K.je- je tvoja domovina, si-li. rodu Antnvjali Slovenov?" . Rodil slovenskega sem. Boril sem se s Svaruniei ob Aluti in to¬ stran Donavo zoper Bizanc. Oj. bili so sokoli mladi Svaruniei. ki padli, -laz pa služim Bizancu. O bogovi!" « ..Ali te vleče domov?" ..Prijelo me je neizmerno silo in šel bi. ko bi mogel". • Ka.j menijo drugi Sloveni v ino.ji stotniji? Mislijo li na domS- vijio?" ..Gospod, ne, sinem govoriti. Lahko bi bil tožnik, izda ja vec!“ 1 ..Ne boš ne rožnik ne izda javne! Govori h Pred tebo.j ni stotnik' ra-ra s teboj govori Sloven •- brat". ..Gosp,ul, tvoja dobrota je brez meje. Govoril bom. Stradamo, da prištedimo novcev in utečemo domov. Hodili sino po Afriki. lij, vro¬ če je. tam iu zopet se čuje, da gremo na b,oj v Italijo. Nas pa vle¬ če im svobodne dobrave.-— k našemu rodu. Dosti imamo brazgotin, dosti vojske!" .,lu č,. bi še! Iztok thdi z vami?" Vojak je planil kvišku in objel kolena eeuturiju. ..Goepou. če ti veliš, se dvignemo takoj! Legijo napademo za tebe - - samo reci! Za tebe poginemo, če hočeš!" ..Miruj, prisezi pri bogovih, da bodeš molčal!" (Dalje prihodnjič) »SlOVSNSSl HAR0t‘O*. avgusta: IMS. OUNARD najhitrejši parniki na svetu A U R E T A N I A“ NEW YORK - LIVERPOOL najhitrejša proga preko Liverpoola za LONDON, PARIZ, NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. (Nadaljevanje s L stre 86. rojstni dan avstrijskega cesarji u - ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL ORDUNA T US C A NIA sobota 21. avgusta 10. a. m. petek 27. avgusta 5. p. m. S A X O N I A sobota 4. sept. 10 a. to. Parniško pribrežje še nahaja na podnožju West 14. ulice North River, Nev York. Za dal ju je podrobnosti obrnite se na: THE CUNARD STEAMSHIP C0MPANY LTD, 21--24 STATE ST. NEW YORK, N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. ‘X* 4 ******«*'! ¥ ¥ '$ v ¥ t T ± I i T ¥ ¥ ¥ V X ¥ ¥ ¥ I I } v x y x 1 KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, NAJ SE OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬ niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. Vsakdo se more obrniti na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬ sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskib in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, se obrnite na: »SLOVENSKI NARO D“. A X 45 VESEY STREET. N E W Y O R K, N. Y. Granata za granato udarja na nas; bučanje razpokajočih se že¬ leznih nestvorov se rneša s pojo¬ čim brnjenjem posameznih kosov in s prasketanjem padajočega ka¬ menega dežja —- ostanki razstre¬ ljenega kršja. Peklenski koncert. Tik pred nami je kratek jarek; ua enem koncu je zgrajen tejefon, na drugem__ Stoji periskop. Pri o- beh. aparatih opravljajo sllužbo podčastniki. Granata raztrga nek te telefonsko žico, iz tal udarijo plameni vsenaokrog pekoč dim le¬ že nad postojanko na vse strani le ti kamenje, in železni drobfei, tbda kljub temu morata iz kritja dva moža .da poškodbo popravita. Tu udari granata naravnost v posto¬ janko : ' KoTporal pri telefonu in dva. moža sta mrtva, telefonska po staja je zasuta, na periskopu visi okrvavljen kos Unifiome. Pod¬ častnik molče odstrani krvavo cunjo in opazuje dalje s pomoč¬ jo svojega aparata. Že dve uri o- pravi ja razburljivo službo, nje¬ govi , živci so lutrujmi, glava ga boli pred očmi mu miglja toda on vstraja dalje na svojem mestu, čut dolžnosti in zavest težke od¬ govornosti. ga držita, da ne oma¬ ga. Granatni dež traja, že dve uri. žične ovire so steptane v tla. |>r- sobrani raztrgani in razra.vnani, najsprednejših jarkov ni več, O- polharska vročina jame pritiska¬ ti, tenka sopariena koprena se razprostre nad postojankami hi soško ravnino. To ovira ogenj so¬ vražne artiljerije, ki zato omeji streljanje ; do smrti pogumno moš jtvo si more nekoliko o dihniti. to- ;da na, počitek ni misliti, kajti tre¬ ba. pomagati revežem v najspred- npjših jarkih, v kolikor je pomoč ■še mogoča. Nudi se grozen prizor. - - --.-__- .. __ .ki naj ga ne. opisuje 1 ®: Tu leži ne- .iiini ■.iniittAttiiii nit. ^M^o po slovenski eri (3 S66—- 1867; morali zmagati Nemci, vse to je izbilo sodit dno. vse to je .-koto izničilo pometi nove avst¬ rijske ustave za slovenski narod. Trda kljub teinu smo navsezad¬ nje e napredovali, kljubtemu uno danes najizobraženejši če¬ prav najmanjši slovanski narod na avstrijskem, .jugu. / In še bolj bomo napredovali na vseh poljih narodne civilizacije, če. bomo z tdrluženimi močmi za¬ htevali odločno in nepopustljivo vse našemu narodu zakonito za¬ jamčene pravice in vso upraviče¬ no svobodo na kulturnem kakor tudi na gospodarskem polju. Še več. Treba je gledati tudi ua to. da se uresniči oživljena ideja na¬ rodnega zdrtuženja in. avtonomije. Izginejo naj imena Kranjsko. Sta- j srako, Koroško, Primorsko in Is¬ tra. in spoje naj se vse te pokra jine v eno celoto — v avstrijsko Slovenijo s samoupravo. Ta želja ta zahteva naj odmeva po vseh slovenskih krajih. Pa tu di mi v Ameriki jo moramo. pou¬ darjati vedno iu povsod. Utihne pa naj za vselej tisto kvari ji vo čiv¬ kanje nekaterih tukajšnjih docela nezrelih polifikouov m zaslepi,ješ nih jugoslovanskih, romarjev po Evropi, ki tratijo čas in kvarijo papir za, novo državo izven av¬ strijskega okvira — za nesmisel¬ no Jugoslavijo — kar ni nič dru¬ gega kakor propaganda' veliko srbske ideje. Slovencem ni treba niti Srbov, uiti Hrvatov, ni jim treba Jugoslavije, pač pa jim je treba samostojne Slovenije v mo godni avstrijski monarhiji pod slavno habsburško 1 hišo. S to željo je stopil včeraj slo¬ venski narod pred svojega eestit- I ji ve ga in najuglednejšega vladar¬ ja. Franca Josipa L, miti izrekal iskrene čestitke ob njegovem 85.. soj st n emu dnevu, mn zagotovil svojo vdanost in zvestobo ter mri želel še veliko, veliko svetlih dni v njegovem življenju. Tudi mi, ki smo v Ameriki, smo se v duhu pridružili svojim roja¬ kom v stari domovini ter s pono¬ rom pozdravljali osivelega avst¬ rijskega mo/mrha z isto željo v svojih srcih. ' 1.KT afiTT 7T,R„i>E M IK DEZAV REDN O PBEOLE^«° DESA ---J T * * * % * 4 * * narodna banka isr v PITT5BURGU USTANOVLJENA LETA SPREJEMAMO DENAR VLOŽKE IN — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE uuruvr INOZEMNI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino 100 kron za 15 Z J AMČENJEM. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine va pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte In papir Vam £ poSl.iemo takoj brezplačno na \aš naslov- 4 * d* 4 $ # * * * ♦ T.astno poslopje. IZ BOJEV ZA DOBER DOBSKO PLANOTO. Ali ste že kaj darovali za Rdeči križ v Ljubljani ? vega vojaka je. še par požirkov orne kave; s tem okrepčajo ra¬ njenca, nato pa, ga dvignejo in nesejo, navzgor po strmem bregu Težko delo I Večkrat pdarjajo granate v neposredno bližino, na¬ kar spuste ječečega ranjenca na tla in se vržejo na zemljo. Toda končno le dospo na. vrh planote; ranjenca po lože v senco kamenite stene, doeim hiti eden vojak nu obvezovališče po sanitetno mošt¬ vo. dragi pa, se nemudoma sune-, jo nazaj k jarkom, da spravijo na varno še druge ranjence. Obvezo¬ vališče je pol ure daleč za robom planote ; od daleč je mesto spoz¬ nati po beli zastavi z rdečim kri¬ žem. Na prostornem dvorišču več¬ je kmečke hiše so pod. platnene streho napravljena ležišča iz. sla¬ me in listja in na mestu, ki je za- —varovane proti vetru, stoje pri¬ pravljeni odprti sanitetili kovčki z vsemi, potrebščinami. V sosedn ji kmečki hiši, kuhajo sanitejei ve like množine kave in čaja. Tovor¬ na živina in sanitet,ni vozovi sto¬ je pripravljeni za bližnjim, gri¬ čem ; po potrebi jih spravljajo po¬ tem posamezno na obvezovališče ■ zgodi se namreč časih, .da zaide sovražna granata celo semkaj. Prihajati jaanejo prvi lahko ra¬ njeni ; večinoma ao ranjeni na ro¬ kah ali nogah. Polkovni -zdravnik ki ima v poimoč le mladega ,medi- eine.a in štiri izvežbane podčast¬ nike. jih obveže, potem, se okrep¬ čajo s kavo in nato se podadb na daljujo pot do prve sanitetne po¬ staje. Težko ranjene poleže na slamo in okrepčajo s kavo ^raz¬ vežejo jim. obleko, ustavijo kri. zlomljene'kosti podpro z .deščica¬ mi, obvežejo; v olajšanje bolečin vbrizgajo izmučenim trpinom mor fi.i. Amputacij zdravnik na tem izpostavljenim mestu ne more iz¬ vrševati, in ob obilici ranjencev tudi čaša nima zato. Med tem pa leže ljudje v strel¬ skih jarkih, do smrti .utiraj eni in i deloma na žgoči solučni vročini ‘ter čakajo na menažo i: vojaki pri¬ hajajo v vodih h kuhinjam in gu- iažnim topovom v ozadju, kjer dobe vročo juho in velik kos me¬ sa, večinoma prašičevega kadar je mogoče, dobe prikuho navadno krompir iu. vino. Ljudje poležejo okrog kuhinje in zadovoljno po- vžijejo svoje priprosto pa tečno kosilu. Sicer se prikažeta na gor¬ njem robu planote dva nosilca, ki ua drogu neseta kotel z juho. brez vsakega varstva in kritja morata po .odprtem pobočju nizdol. So¬ pihajoč vlečeta težki kotel naprej čez kamenje in grmovje in preko skalnih zidovi pri tem. morata bi¬ ti skrajno previdna, da ne razli¬ vata juhe. K. vsem tem ju. še za pazijo Italijani iz strelskega jar¬ ka onkraj Hoče ter naperijo na n ju l.j ut ogenj; pač jima pridemo na. pomoč ter otvorimo živahen ogenj na ono stran. a. kaj, ko pa z njima Italijanom ne moremo bli zn. Plazita se po kolenih ali po trebuhu ter dvigata in porivata kotel naprej in naprej; curkoma ju obliva pot. Vedno bolj sta u- trujeua, vodno težje hropeta in vedno gosteje J udarjajo krogle krog njiju; toda vrla moža sta sedaj dospela v ravnino; trudna in naveličana plazenja, se dvigne¬ ta iu tečeta s kotlom preko trav¬ nika proti nam. Pozdravimo ju » radostnimi vskliki. In kakor po en dežu ostaneta v dežju krogel ne¬ poškodovana. Tu — komaj 50 m sta še oddaljena — zazveni uda¬ rec ob kovino; takoj smo vedeli, kaj si js zgodilo. Zašla krogla je prebil i kotel. Ko sta nosilca, do-, spela do mas, je juha iztekla in ves trud je bil zaman. Toda ne! Juha je sicer iztekla, a ko odkri¬ jemo kotel, vidimo, da je do po- lovi«' napolnjen z dobro dišečim svin jskim mesom. A za vst seve¬ da ni zadostovalo. Nenadoma se ogenj sovražne artiljerije zopet, ojači. Njeni Streli veljajo topot gorskemu'hrbtu za nami. kjer so bazar! ravnokar začeli napravlja¬ ti žične ovire;--s svojimi rdečimi hlačami in zlasti modrimi bluza¬ mi «:• ist-ro razločujejo v jasni ši¬ it jim!. sovražna artiljerija jih je hitro opazila in pregnala. Neka koles-- aka stotnija, ki je nemote¬ no delala poleg, je v svojih sivih m oni o rab tudi sedaj ostala neo¬ pažen:!. Proti večeru se zračje razčisti m artiljerij-ski ogenj postaja lju- lejši, ča eelo hujši, nego je bil do¬ poldne. Neprestano buče granate neprestano treska in rjove, nav vsak meter jarkov e dolžine odpa¬ di’ pač po dvanajstero granat, pr- sohran i, in žične ovire so zbite v tla, po zraku lete vreče s peskom, tramovje in. človeška telesa. Za branilce pa nidruge rešitve, ne¬ go vztrajati za vsako ceno. vztra¬ jati do konca! Čepeč se stiskamo ob sprednjo steno jarka in si iš¬ čemo ondi .varnih vdolbin; toda stena za stenn se ruši, prsobrari za prsobranom .odnaša ognjeni vi¬ haj*. 'ranjenci ječe, toda semkaj ue pride polnoč; jarki se zasipajo, strojne paške ostajajo brez moš¬ tva. peklo divja in rohni krog nas divja in rohni ua celi fronti od Zdravšeine do Tržiča. In vendar hranilcem ne zmanjka poguma. Poveljnik voda strojnih pušk gra¬ škega kolesarskega bataljona, pra porščak Kntschera, ki se boji, da bi ne izgubil svojih ‘ljudi, pridrži pri sebi nekaj najbladnokrvnej- šib. ostalim pa' veli iti na počiva¬ lišče v ozadju. Toda ljudje sma¬ trajo povelje za razžalitev, obo¬ tavljajo se in končno izjavi na¬ rednik. da se bodo umaknili v o- zadje šele tedaj, ako gre prapor¬ ščak tildi z njimi: še-le po ener¬ gičnem nastopil poveljnika se vr¬ li kolesarji pokore povelju. Ogenj pa narašča in narašča. Vsepovsod buči in treska in thlli in bobni, dežuje železo. V najsprednejših postojankah je še le malo živih in sedaj premaknejo Italijani, ki so dobro poučeni, ogenj na drugo na drugo črto jarkov. Dušeč rmen dim. iz katerega neprestano švi¬ gajo rmeni ip beli plameni, se vle- že na travnike, trava je zogljenc- ri, Zemlja črno in rjavo ožgana: kakor žareči srpi lete preko tal granatni kosi. Od spredaj, od des¬ ne in od leve prihajajo izstrelki. Ne, sedaj ni več prestati! Toda kaj naj storimo? Nič, čisto nič drugega ni tu storiti nego se kri- ri, kriti in zopet kriti. Ondi-le le¬ že nekateri podolgem v jarku, ob¬ raz apatično pritisnjen na zemljo; tu se dragi izkopavajo iz ruševin tamkaj i-epe nekateri v luknjah, in jamah ki -s.> jih izkopale gra¬ nate in dalje leže drugi eelo kar na odprtem polju. Naenkrat se dvigneta dva Dalmatinca, tečeta k rebri in liki homerski junaki kličeta Italijanom psovke in za- smehljivke ter lite ata, kamenje cez reko. Niti ena kroglja ju ne zadene, dasi lete gosto kakor to¬ ča. Neki graški kolesar spleza na še ne poškodovan prsobran svoje- gk jarka, sede na vrhu na pesek čisto brez vsakega kritja in jame igrati na ogrljice. V jarku mu ni bilo več prestati; duška mora. da¬ ti silnemu duševnemu pritisku in onemoglemu srdu če ne z drugim. Pa z igra njem ua ogrljice in za¬ smehovanjem sovražžnika. In bra hromo vojaku ostane prizanesemo zanj ni vlita nobena krogla! (Konec prih. POZOR! VAŽNO! POZOR! ZNATNO ZNIŽANE CENE PRI P0Š1- LJATVAH DENARJA. Cene so sledeče: 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 Kron 1.65 2.40 320 3.90 475 5.50 6.30 7.05 7.75 8,60 9.40 10.15 10.95 11.70 1250 1326 14.05 1550 31.00 4650 62.00 77.50 93.00 108.50 124.00 13990 153.50 307.00 460.50 767.50 921.00 1074.50 1228.00 138 - 1.50 152590 BOVEC, PREDIL, RABEL IN NABORJET. "Berliner Tageblatf- ima ijj vojnodnpisnega urada 15. julija sledeče: Italijani ponavljajo svoja ne¬ točna poročila. Tako je izmišljena vest, d a so zaporni foni na Pre- di-ln. j Rablju, v Naborjetu in v Hovcn razbili. Vkljub sedenite- o en skr ut naporu in vkljub temu. d;r so na loh mestih zbrisli prve- vrsrae če v re in težko, amljorijm vendar s? t iso približati svojemu cdju. Operacije proti tej fronti so .avale ,.„ va ižnn predilskb neprestano obstre- laški ogenj je v Rablju in n se Lahi v gnezdili ™ sedlu Neve,, oitj, so w 1 »3 ivTTLRJJTl SO SVfnp Lot,« » m - fmrn . S 1 K-feTt bil ravnotak. 0 ; odbit. p>' j n ’ 5 - ^ zbrali večje silp t, - ' lni i a so Pred ‘i vZ? od Bov e 2n. maja. Prva e kr--tem -t v bi poti. Odtod;, j lirtje jo Predi]. K a odgovorila utrdba dognala, da. so 'C; gorskimi 7caJ ^ . Do Ker ne vemo, koliko časa bodo 1» nizke cene ostale, opozarjamo rojak*, da se sedaj poslužljo te izredno ne prilike. Povejte o tem tudi svojim znanoaft First-Second National Bank of Pittsburgh, Pa. Corner Fifth Ave. & Wood Strest, Pittsburgh, Pa. - — • sovražnik nastreljal ogromno mno žino težkih granat, vendar ni tuo-i gel prodreti utrdbe Hensel, ki tu¬ di še zdaj vedno odgovarja, kakor sem se sam prepričal. Vsi junašJ ki branitelji utrdbe Hensel so bi¬ li odlikovani. Tudi Predil, na ka¬ terega streljajo neprestano s t°' povj najtežjega kalibra, se vedno odgovarja z ognjem. Laška avti-' Ijerija je na tej fronti deloval proti nekaterim ciljem. Kabel i 3 Predil sta dobila tu in tam kakfi gi a na to v dar. Uspeh vseh teh o- peracij je ta, da so vsi zapodi (orti še sposobni za akcijo in do odgovarjajo z ognjem. Idioti kon¬ cu junija je tudi nastopila laška pehota. V ozemlju Krna južno od Bovca, se vrše manjše in večje.p ra ssk" ki še trajajo. Tu in tam na¬ padejo Italijani z veliko premo«* jo in pošljejo na razmeroma vo3)' hen prostor znatne sile. mednjiH 1 številne bataljone alpinov. Za nos laške ofenzive je značilno, 4* za-daj za svojimi postojankami kopljejo strelske jarke in gradi¬ jo žične ovire, kakor da bi se b ? d naše ofenzive. Sovražnik ima i z redno velike izgube. Ujetniki m dezerterji povedo, da so mislih; da bodo mirno zasedli na, podi 1 -?' diploinatičmli pogajanj odsi 110 ozemlje. To so jim pravi rili i” zalo jih j«, globoko -pretresli. ^ so neprieakovauo prišli v ta P'- 1 ^ Ionski ogenj, OBLETNICA SLAMNIKA- Rimi slamnik je djal na nemški cesar Oton Veliki leta - je šel s svojimi vojaki na v °- s kf> zoper francosko kraljice bergo. Od lisi ega časa je (P r ; tori - 1 ravno 96D lm, odkar so prišli niki v veljavo.