Glasilo 99Safn®$i0jne
is
Naročnina:
celoletno..................Dir. 25"-
noluletno .......................Din S250
ietrtletno ..................Din 7—
Posamezna številka ..............Din
pomagal si sam, blišča v drlavi sum I
Inserati:	»
mali oglasi do 9 petit vrst......Din 130
večji inserati od 10 petit vrst naprej.......b Din 2-—
notice, izjave, poslana, reklame petit vrsta . ...	is Din
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljufelfam, Kolodvorska ulica 7, v hiši nEkonoma1
———— i
ftgrarizem in slovanstvo.
(Predaval na prvem kongresu slovanske agrarne omladine v Ljubljani dne 7. septembra 1924 dr. Milan ^Hodža, kmetijski minister češkoslovaške republike.)
(Konec.)
Slovanstvo je imelo ogromen problem. Vedelo je, da pride dan osvo-bojenja; mi vsi smo verovali, mistično smo vsi zaupali v svojo negotovo moč in v historično pravičnost, toda naš problem je bil v tem, ali bomo, ko se osvobodimo, tudi mi imeli ono, kar je v naši zgodovini dolgo časa manjkalo. Ali bomo imeli ne samo idejo in ne samo ljubezen, nego tudi smisel za red in voljo? Veliki Rus je nam naslikal tip Slovana, ki se ni odločil za nič, tip Slovana brez reda in brez volje. Bil je to Oblomov. Mi Slovani smo imeli velike mislece in ljudi globoke ljubezni, toda obstala je bojazen, da bomo mesto ljudi reda in volje imeli celo vrsto ljudi Oblomovega tipa. Končno je prišlo osvobojenje. Prišlo je baš tedaj, ko je v bivšem sužnju že dremal svoboden gizdav kmet, kmet, ki je bil poln ljubezni in ideje ter poln volje. Slovanski Oblomov je umrl, živi pa slovanski kmet in z njim tudi naše osvobojene države. V naših zapadnoslovanskih državah brez kmeta ni mogoča nikakšna politika, a brez njega politika ni možna niti v Rusiji. Ko se je pri našem največjem bratskem slovanskem narodu socijalni radikalizem izgubljal v anarhijo, je kmet s svojim telesom preprečil katastrofo, a ravno ruski mužik bo tudi tisti, ki bo vsakega vladarja prisilil do tega, da nikakršna ekonomska, niti državna politika ne bo možna brez onega, ki bo nekoč postal njen vodja, to je brez ruskega mužika, kakor ekonomska in državna politika tudi v ostalih slovanskih državah brez kmeta ni mogoča.
Izven Evrope se nahaja na prvem mestu znanost Zedinjenih držav ameriških, ki prodira v družabni in moralni značaj kmetovalstva potom so-cijološke metode. Ne bo in ne more biti takoj popolne enakosti v znan-ML-Z___
stvenih spoznanjih, iz katerih se bo sestavila znanstvena edeologija agra-rizma v Ameriki in na slovanskem vzhodu Evrope. Potreben je napredek in poglobitev civilizacije in prvobitne kulture našega kmečkega ljudstva. Potrebna je ljudska izobrazba in znanstveno raziskavanje v smeri politične in narodne psihologije, da dvignemo vse ono, kar dremlje v duši slovanskega kmeta kot nedotaknjena moralna vrednost. Že danes vidimo, da je agrarizem v mnogih slučajih v državni politiki premostil prepad, ki se je nahajal med egoističnim indivi-dualizmom in fantastičnim kolektivizmom in ki je povzročil toliko svetovnih kriz. Tu je agrarizem dosegel vrhunec svojega zadatka, da je od slučaja do slučaja srečno reševal razne državne probleme.
Ni dvoma, da je v zunanji politiki mnogo činiteljev, katere moremo imenovati nositelje zbližanja med narodi, osobito med slovanskimi narodi. Narodna ideja, t. j. čisti nacijonalizem, more v istini biti velikemu delu akademske in neakademske inteligence primeren posredovalec zbližanja. Toda iz izkušnje je znano, da more ravno nacijonalizem, tudi če nima nikak-šnega korelata, biti ovira za zbližanje narodov, pa tudi slovanskih narodov. To ni obtožba nacijonalizma, — mi vsi smo nacijonalisti in tudi agrarizem je nacijonalističen —, nego to je samo konstatacija njegovega značaja. Kot mednarodna vez nam je nadalje znana tudi konfesijonalna politika. Že iz njenega bistva izhaja, da se mora njen vpliv omejiti na razmeroma mali del naroda. Socijalizem je nositelj mednarodne solidarnosti, dasiravno se ne more zanikati, da se mu do danes ni posrečilo jasno ugotoviti, kje naj konča nacijonalizem in kje naj začne in-ternacijonalizem. Dejstvo je, da med slovanskimi narodi mednarodni socijalizem do danes ni bil odločujoč element mednarodnega sporazuma.
Ni bil slučaj, da so se poedini slovanski kongresi, ki so imeli in imajo politični značaj in ki so po svetovni vojni bili važen izraz slovanske vzajemnosti, vršili in se vrše na podlagi agrarizma. Istotako je nesporno, da od vseh slojev slovanskih narodov v sedanjosti baš agrarne organizacije —
pobijajoč vsa nestvarna, osebna in manjvredna vprašanja —, dosledno in vztrajno korakajo 1 onemu, o čemer so sanjali naši očetje in kar je garancija naše bodočnosti, to je k ureditvi slovanskega vprašanja na podlagi slovanske1 vzajemnosti. V enem težkem vprašanju je bil agrarizem že klican, da o svojem slovan-stvu položi izpit. Vsi prijatelji slovanske ideje so se bali, a vsi njeni ne-prijatelji so upali, da bo prepir, ki je znan pod imenom srbsko-bolgarski spor, začel zastrupljati tudi razmerje med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Bolgarske. Prvi važen korak za rešitev tega starega slovanskega spora med Zofijo in Beogradom je storil pokojni Stambolijski ter so ga storili tudi bolgarski kmetje in to z uspehom, a ta uspeh je bil sijajen izraz zunanje-politične sposobnosti agrarnega režima v Bolgariji.
V srednji Evropi, a osobito pri naših slovanskih narodih, obstoji tako važen problem, da je od njegove srečne rešitve odvisen obstoj naših obnovljenih držav. Problem je v tem, da znova moralno in psihološko zopet zedinimo one drobce naših narodov, ki so po cela stoletja našega slovanskega suženjstva bili razbiti. Najlažje se ta reunifikacija izvaja pri Poljakih, pri katerih je suženjstvo pod tremi tujimi silami trajalo samo nekaj nad 120 let. Nezmerno težji je ta problem v kraljevini SHS, kjer so se pod vplivom raznih tujih suverenitet in kultur tekom dolgih stoletij iz južnih Slovanov razvili narodni elementi z razno zgodovinsko tradicijo, s psihologijo, na katero je deloval tuj režim, in z versko različnostjo. Vse to je važno za notranjo konsolidacijo kraljevine SHS. Mi Slovaki smo bili od svojih bratov iz velikomoravske države in od Čehov oddeljeni celih tisoč let. Zato je razumljivo, da so pri nas in pri Čehih tuje suverenitete zakrivile razdor nekdaj enotnega naroda in da imamo tudi pri nas problem notranje konsolidacije. Ali to morem potrditi iz lastne izkušnje: Mi zastopniki slovaškega kmetijstva in z njim zrasla narodna inteligenca smo izvršili pri popolnem respektovanju svojega značaja popolno sanifikacijo naših stran-karskopolitičnih in ekonomskih orga-
nizacij. S tem je agrarizem, ki je v bistvu sam popolnoma in brezpogojno solidaren, za naše državno edinstvo kakor temelj iz granita, ob katerega nepremagljivi jakosti bo propadel vsak napad, naperjen proti našemu državnemu edinstvu.
Naravnost življenjski problem naših obnovljenih Sržav je to, kdo ima biti njihova podpora. Na to vprašanje se resnično mora odgovoriti tudi s tem, da je podpora naših držav celotno njihovo prebivalstvo in pa-trijotično navdušenje istega; toda tako važno vprašanje zahteva temelji-tejši realizem in temeljitejšo analizo. Spominjamo se, kako silno podporo je imela država v propadli avstroogrski monarhiji. Bila je to razun kapitalizma birokracija, hijerarhija in gene-raliteta. Vse te tri kategorije so izvirale takorekoč brez izjeme iz plemstva, a vse plemstvo je črpalo svojo avtoriteto in svoj politični pomen iz svojih veleposestev, iz svojega zemljišča. V demokraciji se država ne more opirati niti na kapitalizem, niti na birokracijo, niti na generaliteto, niti na hijerarhijo, niti na plemstvo Pa na kaj se naj potem opira demokratska država? Bili so znanstveni misleci, ki so bili mišljenja, da bodo delavski bataljoni čuvali moderne demokratične države. Nam vsem je politični in socijalni pomen delavstva znan. Ono je bilo prva formacija moderne demokracije ne samo proti reakciji, nego tudi proti liberalizmu, ko se je le-ta začel izjednačevati s kapitalizmom. Delavstvo je tudi danes pijonir v svetu idej. Toda baš zato, ker je pijonir, ne more brez temeljite protiteže biti temelj države, ki mora biti trajna in silna. Socijalizem potrebuje radi notranje krize svojo energijo za sebe in zato mu manjka energija za tako zelo težko nalogo, kakor je držati državo. Ako pa niti kapitalizem, niti plemstvo, niti delavski bataljoni ne morejo vršiti te naloge, kdo naj bo potem steber držav, osobito naših, ki nimajo za seboj celokupne neprekinjene (neporušene) tradicije in ne žive od sil, zbranih tekom stoletij, temveč šele sedaj zbirajo sile za svoje bodoče življenje? Da, najstalnejši temelj držav je bila in je še danes zemlja, a z njo vred
oni, ki jo obdelujejo. Kadar mislimo na zemljo, tedaj ne mislimo na njene privilegovane lastnike, na onih nekoliko tisoč rodbin, ki so si zemljo v preteklosti prisvojili z raznimi mahi-nacijami, nego mi mislimo na stotisoče in milijone srednjih, malih in naj-manjih kmetovalcev. Ta kmečka demokracija odvzema zemljo potom agrarnih reform tudi onim, ki so bili njeni uzurpatorji. Kar so Francozi napravili pred 100 leti in kar so drugi narodi delali desetletja, to sedaj delajo tudi Slovani. Selijo se zopet na zemljo, ki je bila poprej zasedena od privilegovanih veleposestnikov — često tujcev. K milijonom izmučenih kmetov bodo prišli še stotisoči novih in evo, to so oni bataljoni ogromne sile, na katere se morejo naše države mirno opreti. Moderna demokracija v srednji in v jugovzhodni Evropi je v prvi vrsti agrarna demokracija. Naša agrarna demokracija je studenec, iz katerega izvira sila, ki čuva in bo čuvala koristi vseh trpinčenih, kateri so od svetovne vojske prejeli svojo narodno in socijalno svobodo.
Da, mi nositelji agrarne demokracije dajemo svojim državam novega in mislim, da od vseh najmočnejšega pomočnika notranjega reda v naših državah, dajemo najvažnejšega pomagača za vzajemnost slovanskih narodov, za naše Slovanstvo. Zavedamo se težke odgovornosti, katera pada na nas napram onim, ki bodo v zgodovini naših narodov prišli za nami. Le-ti bodo vprašali, kako je naša generacija, kateri je pripadla čast, da po tolikih stoletjih zgradi našo svobodo, izpolnila svojo nalogo in kako je izpolnila prva leta naše svobode, ko se je moral graditi temelj, na katerega se naj opirajo naši narodi in njihova samostalnost. Pred zgodovino bomo morali odgovarjati ali smo to odločilno dobo mladosti naše svobode izpolnili z nekoristnimi prerekanji in spori, ali pa smo v tej dobi dali svojim narodom nekaj dobrega. Mi slovanski agrarci hočemo imeti in tudi imamo čisto vest — mi o slovanstvu ne govorimo mnogo, nego ga izvršujemo.
Vsak narod, ki namerava učvrstiti svojo pozicijo med drugimi narodi kot
Stara pravda nekdaj.
(Nadaljevanje.)
(Piše Franc Tovornik.)
ZBIRANJE VOJSKE.
Po teh uvodnih praskah so se kmetje začeli z mrzlično naglico pripravljati za odločilni boj. Maršal Gu-šič je sklical sestanek vseh glavnej-ših poveljnikov v Celje. Na mestu, kjer je zdaj gostilna »Na škarpk, je stala majhna hišica tesarja Goliča, ki je bil na skrivnem privrženec pun-iarjev. Tu so se zbrali. Sklenili siv rjg se morajo Merske čete zbrati prve dni maja, in sicer se ena armada zber§ v Trbovljah, druga v Laškem, tretja na Gomilskem.
Armadi v Trbovljah je poveljeval Adam Scheuern, ki je tudi bil plemič, kakor Gušič, toda se mu je strastno, nemirno življenje po gradovih priskutilo; zato je zapustil gospodo in se kot svoboden posestnik naselil med kmeti. Njegova armada, ki je bila sestavljena iz pet legij, naj zavzame gradove v smeri iz Litije do Celja. V gradovih naj se pustijo posadke kmetov, gospodo in služabnike pa treba popolnoma izgnati.
Gušič, čigar armada je obstojala iz šest legij, namreč: šentrupertske, šentlenartske, planinske, sevniške, loške pri Zidanem mostu in laške, naj bi zavzel gradove, stoječe v območju teh legij.
Tretja armada pod poveljstvom onega Gomilčana, katerega smo videli na sestanku v Laški vasi, pa bi se zbrala na Gomilskem in zavzemala gradove po Savinjski dolini.
V Celju bi se imele vse tri armade združiti in izvojevati odločilni boj med gospodo in kmeti.
To je bil bojni načrt puntarjev. Velikonočne praznike so obhajali lepo mirno, kakor že dolgo let ne. Bil je to mir pred viharjem. Na Markov dan pa prihiti v Št. Lenart k Prislanu sel, ki je prinesel povelje, naj se šent-lenartska legija zbere. Dalje je z istim poveljem odjezdil sel v Št. Rupert. Obe legiji morata biti v treh dneh na Laškem. Gušič je namreč nekje zvedel, da pride 300 mož plemiške vojske za posadko v Laški grad in tako bi bilo kmetom onemogočeno zbiranje puntarske vojske v tem kraju, ker bi bili vedno nadlego-vani od plemiške vojske. Zato je bilo treba gospodo prehiteti in grad zavzeti.
Prislan je takoj odredil zbiranje legije. Drugi dan je bilo na Vrhu že zbranih 250 mož, a 200 mož je bilo na Vel. Gorelcah in v Laški vasi. Z zadovoljstvom sta pregledovala legijo Prislan in Kocjan, ki je bil že toliko okreval, da se je zopet mogel udeleževati dela. Vse je bilo v redu. Vsak mož je imel kratko, dva metra dolgo sulico, meč in še po dva kratka, sedanjim bajonetom podobna noža. Pušk, >muškete« imenovanih, so imeli ma-
lo, ker jih niso mogli dobiti. Topov nič. Pač pa so si bili nabavili dosti smodnika. Pet tovornih konj je nosilo samo smodnik. Ker je gotovo vsak konj nosil 60 kg, so ga imeli okoli 300 kg. Vrhu tega ga je dobil še vsak mož po tri funte na roko. Deset konj je nosilo nekaj živeža, dalje razne stvari, kakor lestvice, vrvi, nekaj kotlov za kuhanje ter par italijanskih rjuh za napravo šotorov. Legija je bila razdeljena v štiri oddelke, imenovane »reduta«. Vsaka reduta je imela svojega poveljnika.
Tretji dan, na god sv. Peregrina, je stala .legija na Vrhu pred gostilno Doreta, pripravljena za odhod. Gostilničar je dal vedro vina za šent-janževec. Prislan pa je govoril ta-le kratek nagovor:
»V imenu boljše prihodnosti kmetskega stanu! Kot so se naši pradedje pred štiri in petsto leti zbirali in šli na boj proti kletemu sovražniku krščanstva, Turčinu, da bi mu odvzeli Sveto deželo, tako smo se danes tudi mi zbrali, da odkorakamo na boj proti sovražniku, ki za nas ni manj nevaren in katerega ne bo treba iskati po Jutrovem, nego ga imamo doma, po trgih, mestih in gradovih. Korajžno v boj! Vedno bodite složni, kakor ste danes složni in kakor ste bili složni že pri prvih praskah. Morda še ni solnce obsevalo šentlenartskih prebivalcev v taki edinosti, v kakršni smo danes mi tukaj. Če vlada po drugih krajih taka trdna sloga med našimi
pristaši, potem naša kmetska misel mora in bo zmagala. Še enkrat pa vas moram opozoriti na disciplino. Vi morate imeti vedno pred očmi, da je vse, kar se bo od poveljnikov ukazalo, samo za izpolnitev tega, za kar smo boj začeli. Z orožjem se bomo bojevali za ravnopravnost. Vera nas uči, da smo pred Bogom vsi enaki; z bojem hočemo doseči, da bomo enaki tudi na tej zemlji, katera mora biti božja in pa tistega, ki jo obdeluje — kmetova. Na dobro srečo in na zdravje vas vseh!«
BOJ ZA LAŠKI GRAD.
Sivi stražnik hrib Hum ni izlepa videl tik pod svojimi nogami toliko vrvenja, a obenem toliko strahu in vznemirjenja, kakor v prvih dneh meseca maja. Prislan se je utaboril s svojimi ljudmi zunaj na periferiji trga, kjer so ljudje ležali po kozolcih. Gušič, ki je bil obenem maršal cele puntarske vojske, je s svojo laško in. šentrupertsko legijo zasedel notranji trg in spodnji marof gospodov laških. Tukaj je bilo v hlevih polno živine, katero so gospodje kar prepustili usodi, Gušič je pozval par tržanov, ki so še ostali v trgut naj krmijo živino, da od lakote ne pogine. Vsak dan pa so ubili po eno živinče za hrano vojske in tržanov, kolikor jih je še ostalo v trgu, kajti skoro polovica je šla z gospodo v grad pod Kumom. Z njimi je šel tudi župnik, trški sodnik in nekaj
trškega starešinstva. Nič pa se ni vedelo, ali se je gospod laški s svojo družino zatekel v grad, ali jo je drugam odkuril. Isto je bilo z vikarjem Taucherjem.
Gušič je zastražil trg in grad s svojimi ljudmi tako natančno, da mu niti miš ne bi mogla uiti. Določil je napad na jutro sv. Florijana. Vse je bilo dobro pripravljeno. Ukazalo se je, da mora biti v trgu vse mirno, da nihče ne bo mogel slutiti napada. Opolnoči naj ponočne straže mirno zbude moštvo, ki mora biti ob eni zjutraj pripravljeno za nadaljnja povelja.
Zgodilo se je točno, kakor je bilo ukazano. Ob eni je Gušič že prišel k moštvu in Prislan ž njim. Imel je pripravljen poseben oddelek izurjenih plezalcev, ki so imeli nalogo, da na-tihoma preplezajo obzidje ter nato odpro glavna vrati, kjer bi se potem vsipali puntarji v grad.
Ob dveh zjutraj so bili že vsi na svojih mestih. Gušič je lahko vodil ta napad, ker so mu bile razmere v gradu natančno znane.
Na znamenje z lučjo od cerkve sv. Krištofa so plezalci pristavili lestve in preplezali obzidje na najbolj težko dostopnem kraju. Brez šuma so prišli na dvorišče. Gotovo bi bili prišli tiho do glavnih vrat, da jih ni izdal pes ravno pred kočo, v kateri je imela ležišče straža. Takoj, ko je zalajal pes, je priteklo moštvo iz stražnice z bak-ljo, da vidijo, kaj je.
(Dalje sledi.)
ravnopraven faktor, mora po načelih ravnopravnosti izpolnjevati tudi vse svoje obveze. Narod, ki človeštvu ničesar ne da, je brez vrednosti in zgodovina gre preko njega. Nam ni treba in niti ne nameravamo prosjačiti pred vratmi sosedov za odpadke njihove narodne filozofije. Tega ni smatrati za nekako kulturno izolacijo, nego to samo želi zamenjavo in kooperacijo vrednosti — torej tudi naših. Kajti prepričani smo, da imamo elemente svoje slovanske in narodne filozofije in kulture. Res je, da se ista ne nahaja v krasnih palačah, toda imamo jo v svojih kmečkih hišicah, kjer se je vkljub tolikemu preganjanju našega narodnega življenja ohranil naš jezik, običaj in naša ideja in od kod že stoletja prodirajo motivi naše ljudske umetnosti in naših idej. A to vse prihaja iz Tebe, krasna, bla-slovljena slovanska zemlja!
Nič čudnega«
(Piše tovariš iz ljubljanske okolice.)
Zakaj molk mladinskega in klerikalnega časopisja o kongresu slovanske mladine? V uvodniku »Narodnega Dnevnika« z dne 10. t. m., št. 203, čitam med dragim tudi sledeče: »Prvič pa se je tudi zgodilo, da je sicer tako slovenska Ljubljana prezrla prihod tolikih slovanskih kmetov in da je kongres slovanske agrarne mladine tako mladinsko kot klerikalno časopisje docela premolčalo.«
Ako pogledamo v vsakdanjem življenju razne doživljaje, se nikakor ne bomo čudili, da omenjeni molče! Le poglejmo ciganko, kako ti prijazno govori, dokler ve, da je pri svoji žrtvi na varnem; kakor hitro pa vidi, da se bliža oseba, ki bi jo razkrinkala, jo hitrih krač molče odkuri. Istotako naredi vaška opravljivka; tudi ve veliko govoriti, a ko pride zanjo nevarnost, da bi se jo za jezik prijelo, molče izgine.
Dobro so nam še v spominu roparji iz ljubljanske okolice. Ko so prišli kmeta ropat, dobro vedoč, da so sredi Krima varni, so ga vzeli iz postelje, posadili sredi hiše na stol ter ga s puško v roki, grozeč mu: »Pucaj starega!« k molku prisilili. Ko so mu vse pobrali, so bili pa še toliko prijazni ter mu podarili tri svinjske parkelce in rep, češ, da boš revež imel tudi za praznike priboljšek. Kakor hitro so 'pa ti roparji zvedeli, da jim je pravica za petami, so se poskrili in molčali kakor v grobu. Tudi pes, ko vidi strah, stisne rep med noge, se skrije v kot in molči.
Vrabci kriče svoj neznosni Živ-Živ! kakor hitro pa opazijo, da je v njih ozračju sokol, se poskrijejo in molče!
Ravno tak rešpekt imajo tudi oni pred kmečkim pokretom! Boje se ga namreč! Kadar si je bandit v svesti, da bo svojo žrtev speljal, je kar najbolj ljubezniv in gostobeseden; kakor hitro pa vidi, da se bo morda izdal, umolkne in jo popiha.
Ko je lisica videla, da ima vrana lep kos sira, jo je strašansko hvalila, dokler ni sira dobila. Tudi ljubljanski mladini in klerikalci imajo polna usta, danes jugoslovanstva, včeraj av-strijakantstva in jutri, če bo treba, pa tudi italijanstva ali magari ciganstva! Samo da ide. Včeraj nenadomestljivi avstrijski pariotje, danes so že jugoslovanski monarhisti, med tem tudi, če treba, avtonomisti, istotako so pa lahko republikanci ali magari bolj-ševiki! Roparji, cigani! Vsega so polna usta, samo da nese. Polna usta imajo, kakor v Ljubljani pri Sv. Florjanu tisti mož, ki venomer bruha vodo iz sebe. A kadar jim preti velika nevarnost, pa molče! Slabo vest ima-
zato molče, in ta molk naj nam bo opomin na nevaren individij, ki se ga mora jugoslovanska kmečka mladina skrbno čuvati, da je ne oropa ali oci-gani.
Zato, kmetje in kmečka mladina, bodite čuječi! Stojte z odprtimi očmi na braniku kmečkih koristi! Čuvajte slovanstvo, ki je edino pravo v čistem srcu kmečkega naroda! One pa pustimo, naj v svoji pokvarjeni duši in slabi vesti naprej molče!
Kmet in jzohraženstvo*
Vse naše javno življenje nosi še na sebi pečat minulosti, sledove onih razmer, ki so nas trle in vodile v propast. Na lastni zemlji smo bili tujci in lastne hiše si nismo smeli urejevati tako, kakor bi bilo nam v prid. Združeno nemštvo, ki nam je gospodarilo, nas je razdvajalo in nam je izpodre-zavalo korenine našega kulturnega in gospodarskega življenja. Ta zla minulost, pomnožena z nezdravim ovzdu-šjem, kakršnega povzroči vsaka vojna — in ga je v tem večji meri ustva-
rila zadnja vojna, hrani v sebi ključ za razumevanje vsega, kar je pri nas nezdravega. Zato si mora prilastiti ta ključ, kdor hoče lečiti naše današnje razmere.
Ako zaenkrat prezremo vse ostalo in pogledamo samo razmerje med našim kmetskim življem in našo inteligenco, vemo takoj, da to razmerje ni tako, kakršno bi moralo biti. Ta položaj povzroča škodo na obeh straneh in ga je torej treba čim preje odstraniti ter ga preurediti tako, da bo obema stranema v prospeh.
Pred vojno je bila naša inteligenca skoro popolnoma odtrgana od lastnega ljudstva. Z izobrazbo, ki jo je črpal naš človek v šoli, so mu znali tuji gospodarji vcepljati nazore, ki so delovali na njegovo duševnost kakor mamljivo uspavalno sredstvo. Od leta do leta se je to stopnjevalo, dokler ni bil človek koncem svojega šolanja samo še slovensko govoreči — Nemec. Lastni narod mu je bil preberaški, »prekmetski« in premajhen. V dvomljivem blesku tujih mogotcev je videl svoj vzor, ki ga je tako premamil in preslepil, da ni imel nič več smisla za lepoto rodne zemlje in ne za vrline svojega naroda, kaj šele smisla za njegove potrebe in nadloge. Tista redka, maloštevilna peščica naše inteligence, ki tem uplivom ni podlegla, pa ni mogla zadostno delati med narodom; kajti oblast je storila vse, da ji je z ene plati to delo onemogočila in zagrenila, z druge plati pa ljudstvo samo hujskala zoper te vrste inteligenco. Saj nam je še vsem v živem spominu, kako je bil vsak količkaj pošten in svojemu narodu zvest in-teligent razkričan za »prevraten«, »državi nevaren«, »sumljiv« element, ki se ga je treba ogibati kakor garjeve ovce.
Po vsem tem je naravno, da je kmet nekdaj inteligenco sovražil. Videl je v njej tuje »škrice«, ki ga prezirajo in izmozgavajo, videl je predstavnike tuje oblasti, ki ga tlači in tepta, videl naposled v inteligenci združeno vse to, kar deluje zoper njega. Zato ni zaupal niti tistim posameznikom, ki so mu hoteli dobro. Spoznal je bil namreč, da tudi oni preko besed cesto ne pridejo do dejanj in da jim je lastna korist in udobnost pogosto bolj pri srcu nego blagor ljudstva.
Vse to je v zvezi z nekaterimi drugimi okoliščinami ustvarilo med kmetom in inteligenco pri nas pravi kitajski zid.
Naša naloga je danes, ko to lahko mirno pregledamo in odkrito povemo, da ta zid poderemo. Ako bo na obeh straneh vsaj malo dobre volje, nam bo to lahko.
Imamo stranko, ki hoče osvoboditi in dvigniti kmeta. To gibanje ni krajevno, ni omejeno samo na našo državo, ampak je svetovno. Vse se začenja polagoma zavedati, da je treba korenini zdravja, ako naj bo zdravo celo drevo. Korenina našega družabnega drevesa pa je — kmet. Zato je treba dvigniti njega, ako hočemo dvigniti družbo. V tem je veličina zemljedelskega pokreta in obenem tudi bistvena razlika, ki dviga to gibanje etično mnogo više, nego so gibanja drugih stanov. Medtem ko n. pr. socijalizem pozna skoro samo industrijskega delavca in kriči komunizem po »diktaturi proletariata«, medtem agrarizem ni razreden. Agra-rizem noče vsiliti kmeta za samodržca drugim stanovom, ampak ga hoče z drugmi stanovi vred dvigniti, tako, da bi bilo čim boljše življenje zagotovljeno vsemu človeštvu.
Naš kmet se mora tega zavedati. Zato mora pozabiti minulost in delovati na to, da čim preje napoči novi čas. In pri tem delu rabi inteligence, ki teoretično proučuje njegovo praktično delo, ga izboljšuje, vodi in usmerja novim časom primerno in obema v korist.
Na drugi strani pa mora tudi inteligenca storiti svojo dolžnost. Zavedati se mora, da vsaka prava in resnična izobrazba korenini in mora koreni-niti v domači zemlji. Kakor mati hrani svoje dete na lastnih grudih, tako nas vse hrani zemlja. In ta zemlja je prepojena z znojem in negovana z bolečimi žulji neštetih pridnih rok. Kdor teh žuljev ne spoštuje, kdor ne vidi velike, neme ljubezni, o kateri pričajo naša polja, ko v zlatih valovih nemo govore o kmetskem delu, ta ni inteligent! In kdor ne zna te ljubezni vračati, je ni bil vreden! Delo kmetovo je tista ogromna sila, ki nam je s svojo vstrajnostjo, s svojo veliko požrtvovalnostjo in s svojim trpljenjem ustvarilo vse, kar imamo danes višjih vrednot in ki jih kratko imenujemo: kultura in civilizacija.
O tem razmišljujmo eni in drugi. Kam in do kakšnih zaključkov nas bo to premišljevanje privedlo, povemo v prihodnjih številkah našega lista.
A. I.
Kmečko gibanje in duhovščina.
(Dopis iz krogov duhovnikov.)
Do naslednjih vrstic me je pripravila le prepogosto zelo neopravičena gonja od strani politično se udejstvu-joče duhovščine napram našemu kmetskemu gibanju odnosno njena reakcija. Ni moj namen, zasesti stol sodnika in izreči »ex cathedra« ostro obsodbo nad tem ali onim, želim samo, da bi moje vrstice postale povod treznemu razmišljanju o tej temi na obeh straneh, kar bi gotovo mnogo pripomoglo do ublažitve vseh umetnih nasprotij, ki danes — brez vsake upravičene podlage — obstojajo in so na kvar tako naši sv. katoliški Cerkvi kakor tudi gibanju našega kmetskega naroda.
Predno pa preidem k razpravi sami, hočem poudariti, da to nasprotovanje — po mojem mnenju — ni samo posledica strankarskega boja, ki izvira iz strankarskih interesov, temveč včasih tudi nepoznanje stvari same. Kajti dandanes so bele vrane oni, ki znanstveno obdelujejo politične programe ii ideje, pa najsi bodo to celo »politiki^. Kdor pa pozna idejo samo iz politično-agitacijskih časopisnih člankov in morda tudi iz stran-karsko-agitacijskih navduševalnih govorov, tak človek ni upravičen stvari niti napadati, pa tudi ne braniti, ker bo v obeh slučajih tudi najboljši ideji kvečjemu škodoval.
Slovenski narod pozna kmečko gi-oanje že nad 400 let. Živelo je sicer povečini samo v duši našega kmeta, prišlo pa je tudi do javnega izraza v znanih kmečkih puntih, v bojih za »Staro pravdo«.
Navadno se smatra za edini vzrok teh puntov materijelno stran življenja tedanjih naših pradedov-kmetov, torej zatiranje in izkoriščanje do skrajnosti. Brezkončna tlaka, združena s krvavim pretepanjem in mučenjem nedolžnih, desetina, ki je često odnesla od hiše zadnji mernik žita in odgnala zadnjo kravo iz hleva, sta bila res eden glavnih povodov kmečkih uporov. Kdor bi pa mislil, da sta bila ta dva povoda obenem tudi edina vzroka, bi se motil. Treba je samo poglobiti se v duševno stanje našega krščansko vzgojenega, že po rojstvu nravnega kmeta in pogledati s tega stališča tedanje družabno življenje, pa se bo videlo, da je bil glavni vzrok gibanja duševni odpor proti ne samo nesocijalnemu, temveč v veliki meri tudi proti nemoralnemu življenju tuje gosposke. Ko je začelo to gosposkino življenje škodljivo vplivati na krščansko vzgojo kmetove mladine, ko so se gosposki nasilneži v svoji pohotnosti spozabili celo tako daleč, da so oskrunjali podložnemu kmetu celo njegovo deco, tedaj je za-dobilo kmetsko gibanje svoje javne oblike — upore. Še bolj pa se je kmečko gibanje utrdilo v kmečki duši, ki je iskala pomoči in utehe v sv. veri in svojem kmečkem delu.
Tako je bilo že tedaj združeno v kmečkem gibanju poleg socijalnega tudi moralno vprašanje, za kar so si pridobili velikih zaslug ravno dobri dušni pastirji.
Isto je pravo kmečko gibanje tudi dandanes. Mesto proti razni do jedra pokvarjeni gospodi se bori proti nezdravemu vplivu mesta, ki je postalo zlasti zadnje časg za naše kmečke sinove in hčere naravnost — grobokop. Na eni strani stremi po dobrem, pravičnem socijalnem stanju našega kmetskega naroda, zgrajenem po zapovedih božje narave, matere-zemlje, na drugi strani pa hrepeni po mirnem nravnem življenju, kakoršnega za-htva naš vsemogočni Oče. Da se doseže prvo, treba je gibanju dobrih in poštenih strokovnjakov in politikov, da se doseže drugo, treba mu je dobrih vzgojiteljev, in to so predvsem dobri dušni pastirji.
Človeka nikakor ne more osrečiti samo dobro socijalno stanje, ker skrbi samo za tuzemsko življenje, pa še to le deloma. Saj brez nravnosti je tudi navadno družabno življenje nemogoče. Pa tudi nravno, versko življenje, ki je predpriprava za posmrtno življenje, je brez dobrega socijalnega stanja zelo otežkočeno, ker se mora človek boriti z bedo, kar ga prav lahko odvrne od poštenih sredstev ter ga pahne v pogubo.
•Poglejmo življenje v mestih, kjer so se ljudje odtujili svoji rodni grudi, na drugi strani pa našega kmeta, ki je ostal zvest materi-zemlji in je z njo v stalnem stiku. Kakšna razlika! Ali se ne zdi človeku, kakor bi mu sama božja narava podeljevala novih moralnih moči in božje milosti?
Kaj je temu vzrok? Duša našega kmečkega ljudstva je samo ena. To je ona dobra, krščanska duša, ki je v
prvi vrsti udana svojemu Stvarniku, v drugi vrsti pa svojemu kmečkemu stanu. Ločiti ti dve prirodni podlož-nosti se ne da. Z nepravim postopanjem napram eni se kaj lahko uniči tudi drugo. Najlepši dokaz so današnje razmere: mesto je ubilo ponos kmečkega stanu in s tem ubilo pri mnogih, mnogih tudi nravno življenje in pravo vero v katoliško Cerkev. Na j drugi strani pa je človeka odtujilo sv. ] veri in s tem ga odtujilo tudi njegovi j ro lni grudi.
j Velika je zato tu dolžnost, ki jo nalaga poslanstvo božje dušnim pastirjem, ki so poklicani, da skrbe za blagor svojih ovčic, velika pa je tudi odgovornost onih, katerim je poverjeno vodstvo kmečkega gibanja, če se ne bodo zavedali, da je njihova dolžnost, skrbeli poleg materijelnih udobnosti naroda tudi za njegovo moralnost.
Zato se morajo zbrati v kmečkem gibanju, pri delu za duševni in telesni blagor človeštva, vsi, katerim je božja volja dala nalogo, pomagati svojemu bližnjejnu z delovanjem za celoto. Treba je samo, da vsi prizadeti čini-telji to svojo nalogo temeljito preučijo in se v njeno bistvo poglobijo ter nesebično posvetijo svoje moči dobri stvari. Vsemogočni bo njihov trud obilno poplačal.
Zahvala.
Akcijski komitet kongresa vseslovanske zemljedelske omladine smatra za svojo prijetno dolžnost, najtoplejše se zahvaliti vsem društvom, korpora-cijam in posameznikom, ki so sodelovali pri tem ali onem oddelku kongresa in s tem komitetu pomagali, da so naši slovanski gostje odnesli iz mile Slovenije kar najlepše utise.
Predvsem se zahvaljujemo gospodu velikemu županu, ki je šel kongresu vsestransko na roko, mestnemu magistratu ljubljanskemu, češkemu kon-zulatru, češko-jugoslovanski ligi, češki občini, društvu prijateljev poljskega naroda, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za požrtvovalno sodelovanje, nadalje ravnateljstvu Akademskega kolegija, ravnateljstvu učiteljišča in upraviteljstvu Invalidnega doma za prenočišča in g. vele-trgovcu Kollmannu za gostoljubno streho, ki jo je nudil bolgarskemu ministru Obovu.
Enako se zahvaljuje vsem, ki so priredili nadvse prisrčen sprejem v Mariboru, dalje prirediteljem sprejema v Celju in vsem, ki so sprejeli naše drage goste v Kamniku ter jim preskrbeli prevoz z avtomobili v Kamniško Bistrico.
Zahvaljuje se tudi tov. Kendi na Bledu, ki je povabil zastopnike vseh delegacij in predstavnike kmetskega pokreta iz ostalih slovanskih držav na Bled in jih s pravo slovansko gostoljubnostjo pogostil.
Zahvaljuje se nadalje našim zavednim kmečkim fantom in dekletam, ki so se na okrašenih vozovih in v narodnih nošah udeležili sprevoda v Ljubljani.
Končno vsem, ki so kjerkoli in kakorkoli pomagali do veličastne manifestacije kmetske misli, iskrena hvala!
Akcijski komitet Kongresa vseslovanske zemljedelske omladine v Ljubljani.
j
Tajnik:	Predsednik:
I dr. Riko Fux.	Stanko Tomšič.
Mm politične vesti.
RADIČ
se je končno odločil, da vstopi njegova stranka celo v vlado. Zadnjo nedeljo je imel v Zagrebu velik shod, na katerem je govoril drugače, nego doslej. Medtem, ko je doslej oznanjeval Srbom smrtno sovraštvo, je tokrat obsodil slehernega Hrvata, ki sovraži Srba. Vidi se, da je Radič podoben klerikalcem: Poprej so po notah pso-vali Srbe in Beograd in centralizem, danes so pa zelo srečni, da sedijo na ministrskih sedežih in pri državni kaši in so tudi zelo mirni. Sami branijo Srbe in centralizem, branijo davke, ne zahtevajo več vojakov iz Macedo-nije, a slovensko avtonomijo so sploh popolnoma zatajili. Tako priden postane tudi Radič, čim zleze v vlado.
POBOJI V BOLGARIJI.
V nedeljo je v Bolgariji prišlo zopet do hudih pobojev. Med drugimi je ubit tudi Todor Aleksandrov, vodja stranke, ki je delovala na priključenje Ma-cedonije k Bolgarski. Iz vsega se vidi, da sedanja nasilna radikalo-demo-kratska Cankova vlada ni v stanu napraviti red in mir v nesrečni Bolgariji.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Na Kitajskem, v tej največji državi sveta, je nastala domača vojska. Kje je vzrok? V tem, da država nima močne centralne vlade, preko katere bi se mogle sporazumeti poedine pokrajine. Ker močne centralne vlade ni, se danes poedine pokrajine sporazumejo z ognjem in mečem.
ATANOMIST
je v skrbeh zaradi našega omladin-skega kongresa in misli, da so morali zlasti dobiti prav mučen vtis o močf samostojnih. Naj >atanomist< preči-tajo, kaj Čehi sami poročajo v svojih listih o kongresu in o SKS, pa si bodo hitro ohladili glavco.
Strankine vesti.
V Radomljah se je vršil mesečni sestanek okrajnega odbora SKS pod predsedstvom tov. Kristana. Razpravljalo se je predvsem o podrobnem delu v tem okraju in sklenjeni so bili važni zaključki v tem pogledu. V debati o današnjem položaju so z veliko vnemo izražali svoje misli in predloge tov. Hočevar, tov. Jezernik, tov. Ocepek in Roje.
Ii zveze društev kmetskih fantov in deklet
Ustanavljajte društva kmetskih ian-tov in deklet! Prišel je zopet čas, ko poneha na polju kmetsko delo ter ima kmetski fant in kmetsko dekle več časa, da misli na sebe in se posveti lažje tudi izobraževalnemu delu bodisi v gospodarskih zadevah, bodisi v drugih stvareh, ki jih v življenju potrebuje vsak dan. Fantje in dekleta — porabite zimski čas ter ustanavljajte »Društva kmetskih fantov in deklet«. V vsaki vasi se mora ustanoviti društvo ter postati ponos vsem članom. Vsa navodila za ustanavljanje društev daje »Zveza kmetskih fantov in deklet«, Ljubljana, Kolodvorska ulica. Zveza pošlje na zahtevo tudi svojega zastopnika, ki da vsa kotreb-na navodila.
Društvom kmetskih fantov in deklet! Društva, ki hočejo prirediti v teku letošnje zime gospodarski tečaj ali kako predavanje, naj se takoj prijavijo Zvezi društev kmetskih fantov in deklet, Ljubljana, Kolodvorska ulica, ter naj zaeno sporoče svoje tozadevne želje.
Naročajte »Grudo«! List »Gruda« je namenjen predvsem našim kmetskim fantom in dekletom, vsled česar je dolžnost vsakega člana Društev kmetskih fantov in deklet, da se naroči na list. Celoletna naročnina stane samo 30 Din. Naroča se pri upravni-štvu »Grude«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Slovanska kmetska mladina v Ši-beniku. Po kongresu slovanske kmetske mladine so odšli gostje na potovanje po naši domovini. Iz Šibenika smo dobili sledečo vest, odposlano nam 10. t. m.: »Danes zjutraj ob 8. uri so prispeli v Šibenik s parobrodom »Hrvatska« slovanski gostje — Čeho-slovaki, Bolgari, Poljaki, Rusi in Lu-žički Srbi. V pristanišču so jih pričakovali dalmatinski kmetje iz okolice Šibenika in šibeniško meščanstvo v številu 3000 s praporjem in godbo. Že v trenutku, ko se je ladja prikazala čakajočim, so se razlegli burni Živijo-klici. V pristanu so pozdravili goste zastopniki mesta in kmetov. Odgovorili so voditelji posameznih delegacij. Voditeljem slovanskega pokreta Šve-hli, Witošu in mučeniku Stambolij-skemu so bile prirejene velike ova-cije. Sprevod z gosti na čelu je nato krenil po mestnih ulicah. Povsod so bili gostje deležni bratskih ovacij, cvetje je deževalo in slišali so se klici: Živela slovanska poljedelska mladina! Živeli Čehoslovaki in Švehla! Živeli Poljaki in Witoš! Živeli bolgarski mučeniki! Slava Stambolijskemu in Daskalovu! Gostje so se nastanili v hotelih »De la Vile«, »Kosovo« in »Krka«. Popoldne so napravili izlet k vodopadom reke Krke, zvečer pa je bil prirejen na čast gostom koncert in banket. Jutri nastopijo gostje pot do Splita.«
|PIIH
Ljubljana	jj
g Kralja Petra trg štev. 8/1.	|§
§§ sprejema hranilne vloge po 8%.	E§
Večje in stalne vloge da 12%.	==
o

0000000200000001000100020001020000020001010053
Porote,
Ljubljana. 12. t. m. je bila razprava proti Antonu Heuffelu z Viča. Star je 20 let. Obtožen je raznih goljufij. Bil je že mnogokrat pred sodiščem za manjše goljufije, a letos se je spravil na večje. Antona Slabeta v Pod-smreki je hotel ogoljufati za motorno kolo. Trgovcu Suhadolniku se je predstavil za figabirtovega sina iz Ljubljane in mu je prodal figabirtovega konja, nakar se je odpeljal s Suhadolnikovim konjem in vozom v Domžale in tam oboje prodal za 3000 dinarjev. In tako naprej. Obsojen je mladi pokvarjenec samo na 18 mesecev težke ječe.
Maribor. Pri sv. Trojici v Slovenskih Goricah je bilo na Belo nedeljo blagoslovljenje zvonov. Fantje so se stepli in je delavec Josip Kukovec z nožem tako ranil Janeza Nekrepa, da je le-ta umrl. Kukovec je obsojen samo na 2 leti težke ječe.
Maribor. 81-letni Blaž Kostanjevec v Žabjeku je živel v prepiru s svojim zetom Mihaelom Rašlom. 26. maja 1.1. je zet tasta sunil čez štiri stopnice in mu na to še s kolom polomil šest reber. Blaž Kostanjevec je v treh dneh umrl. Rašl je obsojen samo na šest mesecev zapora. Čudimo se, da ni dobil še nagrado.
Maribor. Otmar Lorger iz Ptuja ni hotel delati nego je raje živel na račun tujih žuljev. Postal je tat. Bil je za tatvine že mnogokrat kaznovan. Spravljal se je na vedno večje predmete, posebno rad je kradel na železnici in se je bavil s tihotapstvom. Obsojen je na tri leta težke ječe.
Maribor. 4. maja je 15-letni Doneš Balek med Križevci in Peskovci napadel 75-letnega starčka Štefana Kor-doša in mu odvzel 900 Din. Balek je zaradi ropa dobil 3 leta težke ječe.
Maribor. V gostilni Ivana Kuharja v Melincih so se fantje sprli in stepli in je Kiizma z nožem ubil Huzjana. Kiizma je obsojen na 4 leta težke ječe.
Ljubljana. — Uboj v Cerkljah. —
Na binkoštni ponedeljek so fantje o priliki birme postavili mlaje. Skupi-ček so zapili. Ker je Peter Pire, mlinar v Cerkljah, dajal pijačo tudi fantom, ki pri postavljanju mlajev niso sodelovali, je prišlo do prepira. Pire odhaja domov. Pred hišo ga sprejmejo kamni, na kar je Pire zaklical: »Kdor ima kaj z menoj opraviti, naj pride bliže; kdor pa nima nič, naj odide.« Nesreča je hotela, da je ravno v tem trenutku prišel mimo mlina Jože Kovač. Kaj se je potem zgodilo, se ne ve. Bila je noč, priče se ne ujemajo. Pire trdi, da se je Kovač z nožem spravil nad njega, a v tem da je Pire v silobranu potegnil nož, na katerega se je Kovač sam po nesreči zabodel in pozneje v bolnici umrl. Kovač je pred smrtjo še izpovedal, da je šel le gledat v Pirčev mlin, če bo kaj plesa, kakor je bilo poprej dogovorjeno; pred hišo pa da ga je Pire nenadoma z nožem napadel. Pire je bil obsojen na dve leti težke ječe.
Ljubljana. Brezsrčna mati. 11. t. m.
se je vršila razprava proti 321etni služkinji Heleni Štefančič iz Kresniških Poljan radi detomora. Imela je že dva nezakonska otroka. Letos se je imela poročiti z Janezom Lavričem, a je med tem dobila tretjega otroka. Radi Lavričevih očitkov o nezvestobi je vrgla otroka v Savo. Obsodba se glasi na smrt.
Maribor. Dne 10. t. m. je bil pred poroto Fr. Kobale, ki se je 27. julija v furnerjevi gostilni v Framu spri s posestnikovim sinom Fr. Plečko iz Račjega. Kobaletov brat Janez je posegel v prepir in pretep in je zasadil Plečku nož v hrbet. Plečko je umrl po treh dneh. Tekom razprave je hotel vzeti vso krivdo na sebe Janezov brat Anton Kobale, ki je mislil, da se bo na ta način rešil vojaške službe. Obtoženec je tekom razprave dejanje petkrat priznal in petkrat zopet preklical. Janez Kobale je dobil 18 mesecev težke ječe.
Maribor. V noči od 3. na 4. avgust je bilo vlomljeno v mlekarno Ludo-vika Mohoriča v Ljutomeru. V blagajni je bilo 26.000 Din, toda je niso
mogli odnesti in ne odpreti, pač pa so jo močno poškodovali. Odnesli so razne druge reči, med ostalim tri tehtnice. Eno tehtnico so orožniki našli v hlevu Franca Kikeca v Ljutomeru. Kikčev hlapec Štefan Košak je v začetku seveda tajil, pozneje pa dejanje priznal in izdal še tovariša 18 letnega Ignaca Žnidaršiča in 20 letnega Mihaela Hladena, hlapca iz Stročje vasi. Obsojeni so: Žnidaršič na 2 leti, Košak na 18 mesecev, Hladen na 20 mesecev težke ječe.
Maribor. Martin Turk, lovec v Št. Lovrencu na Pohorju, je imel ljubezensko razmerje z Veroniko Fijavš. Ker pa se je le-ta tudi z Alojzom Pačnikom rada videla, je Turk Pač-nika iz ljubosumnosti ustrelil. Turk trdi, da ga je Pačnik hotel napasti. Obsojen je bil za prekoračenje silo-brana na 6 mesecev strogega zapora.
Ljubljana. — V ponedeljek je sedel na zatožni klopi Alojzij Jerančič, še ne 20 letni mladenič, ki je obdolžen, da je dne 31. marca 1.1. ponoči na Vodovodni cesti v Ljubljani ustrelil svojo ljubico Faniko Petkovškovo. Naval občinstva k porotni obravnavi je bil ogromen. Obtoženec, ki je bil že v svojem 16. letu radi tatvine od porote obsojen na eno leto zapora, je trdovratno trdil, da je nedolžen. Direktnih dokazov ni bilo na razpolago, vendar so govorile vse okolnosti proti njemu. Dokazano je tudi, da je popolnoma pokvarjen član človeške družbe. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo.
Dopisi*
- KRANJSKO.
Iz Kamnika. »Slovenec« poroča, da je bilo na kmečkem prazniku 500 ljudi. Recimo, da bi »Kmetijski list« pisal o marijanskem kongresu takole: »Slovenec« trdi, da se je udeležilo 60.000 ljudi rimsko-klerikalne slav-nosti na Rakovniku. Če šteje rimski nuncij za 59.500 oseb jih je bilo res toliko. — Torej, če bi »Kmet. list« tako poročal, bi ga ljudje upravičeno imeli za lažnika. In »Slovenec«? Kaj tam morda mislijo, da od »Slovenca« izgovorjena laž zato ni laž, ker ta list urejujejo duhovniki, ki imajo ob Boga zapovedano dolžnost, čuvati resnico, hčerko božjo? Lepi so ti duhovniki, ki svojih dolžnosti napram Bogu ne izpolnjujejo! To si bomo posebno dobro zapomnili mi, ki smo bili na Bledu in smo na lastne oči videli, kake velikanske množice ljudi so bile na kmečkem prazniku, pa smo pozneje čitali celo v glavnem klerikalnem listu, da nas je bilo samo 500. Zopet nov dokaz, koliko se na sploh sme verjeti »Slovencu«. Sama laž ga je in nič drugega!
Velike Lašče. V nedeljo 14. t. m. so j pri nas bile volitve v tržki »gospo- j j darski odbor«. Združeni klerikalci, j demokratarčki in malkontentje so do- j bili 12 glasov, SKS pa 45 glasov. j
ŠTAJERSKO.
Iz Maribora. Klerikalci trdijo, da se je z razdelitvijo Slovenije v dve oblasti napravil kitajski zid med Kranjsko in Štajersko. Vse klerikalne trditve so se sedaj izkazale za laž, to pa bo menda vseeno vsaj deloma resnica. Dne 8. septembra se je vršil kmetski praznik na Bledu, katerega so udeležili tudi štajerski tovariši v tako obilnem številu, da so bili vsi vlaki prenapolnjeni. Kakor udeleženci pripovedujejo, je bila na Bledu zbrana silna množica pristašev kmetske ideje in to vseh slovanskih narodov. Nekateri pravijo, da jih je bilo 20.000, drugi 30.000 in nekateri trdijo, da jih je bilo najmanj 50.000. Vse govori o tem, le štajersko časopisje ne ve o tem ničesar. Ali je tej nevednosti vzrok kitajski zid, ali zavist, ali kaj?
Sv. Bolfenk pri Središču. Nedeljo, 7. dan letošnjega septembra, si je naš »Sokol« izbral za svoj prvi zlet. | Dolgo je razpenjal svoja krila, toda j razpeti si jih ni upal v grdem dose-i danjem vremenu. Nedeljsko jutro pa | je s svojo jasnostjo očito pričalo, da
bo turobno vreme s kruto odpornostjo vsaj skušalo premagati sovražne vlažne vetrove. Domači bratje in sestre so, prožeti z bratsko mislijo, bili vpreženi v naporno delo; tudi deca ni mirovala: deklice so si v tekmovalnem razpoloženju krasile svoje loke, dečki so pripravljali palice. Ure so potekale in dan je ginil v napetem razpoloženju. Prišla je nestrpno pričakovana druga popoldanska ura. Napovedana povorka se je brez zmešnjav razvila v strumen manifesta-cijski pohod, kateremu na čelu je korakal ožji sokolski odbor, središka godba pa mu je s svojim ostrim taktom bistrila itak lahni korak. Oficiel-nemu delu povorke se je pridružilo nebrojno občinstvo in dolga vijoča se kača je ritmično splavala z visokih goric skozi Lačaves in Jastrebce v nizke Vodrance. Krasno pripravljeni prostori na domu našega staroste Cirila Zabavnika so imponirali. Zaslužni in delavni naš Čurin je s pomočjo bratov telovadcev opremil ve-selični prostor s šotorišči in plesiščem. Vse to je moralo opaziti pozorno oko v prijazni dolinici. Medtem so se pa telovadci razvrstili po telovadišču, da jih ogovori skrbni oče starosta in da jih pozdravi. Skoro točno ob napovedani uri je zaigrala godba koračnico, občinstvo je postalo pozorno, vse je z nestrpnostjo zrlo na mlade telovadce, domačo in središko deco, ki je pod skrbnim, skoroda očetovskim vodstvom načelnika Megle prikorakala na telovadišče; svoje vaje je izvajala deca brezhibno; tak je bil pričetek, sledil je pester telovadni spored: člani in članice, združeni s središkimi, domača mešana deca, deklice z lepo okrašenimi loki, dečki s palicami, središki obrtni naraščaj s sabljami, središke gojenke s svojim rajalnim nastopom pod vodstvom neumorne delavke, središke načelnice Anice Ivanušove, središke članice. Vse to se je ponavljalo v različnih znamenjih, orodne telovadbe ni bilo, lepo pa so zaključili telovadbo člani s četrto zagrebško vajo in z v to spleteno impozantno skupino. Res, da je naš delavni načelnik, ki so nam ga, žal, odtrgali kruti zaslepljeni sovragi, žel zasluženo priznanje. Sledila je prosta zabava s plesom; zabavali smo se vsi: Središčan se je bratski menil z Goričancem, Varaždinec je kramljal z Ormožancem in Miklašovčan z za-divljenim Medjimurcem. Bratstvo je velo iz nas vseh, mirno so potekale zabavne urice in polagoma je zatonilo solnce. Na obeh straneh dolinice pa sta bila grička posuta z zagrizenimi nasprotniki, ki so zavistno zrli krasno uspelo prireditev in se jezno obračali proti čmernemu nebu, ki je sicer grozilo, toda mesto, da nas razžene, nas je le ščitilo pred žgočim solncem. — Da, srce se vam je krčilo, vi, ki nočete razumeti bratstva, bolelo vas je, da niste s svojo gnusno prošnjo za preprečitev prireditve uspeli — in res, grdobe, ni vam dalo miru, saj kar je nezdravega mora na dan! Našli ste, klečeplazni krokodili, svojo žrtev -■-ker vam ni uspelo ovaduškim potom, skušali ste doseči z intrigo; toda pomirite se, vaša nahujskana, zaslepljena četvorica, je sicer vršila vaša povelja — pa na vašo žalost ni uspelo. Vemo, kaj ste hoteli; vemo tudi, da ste hoteli to prireditev spraviti — kot »dokaz« ad »corpora delieta«, toda »jok« — tiste, ki naj bi izzvali — od vas k nam že pijani poslani — pretepe in pokolje — tiste smo mi na pošten način kratkomalo odstranili. Oni štirje in mi smo danes zadovoljni; kako je vam, ko vam ni uspelo, to pa tudi vemo. Zaključili smo s pre-rano policijsko uro — tudi hvala — enako v bodočnosti vam! Kljub vsem tem naglašenim malenkostim beležimo mi nepričakovan moralni in gmotni uspeh. Ideja edinstva pač zmaguje, — ker mora zmagati!
Šmarjeta ob Pesnici. V nedeljo dne 14. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije. Poročal je tov. Škrabar. Izvoljen je bil sledeči krajevni odbor: predsednik tov. Schi-cker, podpredsednik Šuman Tone, tajnik Kermek Alojzij, blagajnik Daks Vinko, kolporter Pavalec, odborniki Mulec Ivan, Čižek Tone, Kramberger Fric, Gornik Alojz, Šantl Alojz in Er-
nejšek Anton. Redne mesečne seje krajevnega odbora se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu.
Mariborski drobiž. Stranke Narodnega bloka pridno prirejajo volilne shode in sestanke. V volilnem boju si stoji nasproti 5 kandidatnih list, ki so potrjene od politične oblasti in sicer: Narodni blok, socialni demokrati, komunisti, Nemci in vitez Zagorski. Apeliramo na naše pristaše, da storijo svojo dolžnost in volijo na dan volitev, ki bodo v nedeljo, dne 21. t. m., v prvo skrinjico, to je skrinjico Narodnega bloka. — Požar je vpepe-lil posestniku Jožefu Holentanerju v Zgornjem Radvanju pri Mariboru hleve, stiskalnico in kozolec, v katerem je bila shranjena letošnja žetev. Pogreša se tudi star hlapec, katerega je zalotil požar v spanju in je najbrž zgorel. Posestnik je zavarovan le za neznatno vsoto. Kot vzrok požara se domneva, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevanja. Škoda znaša okoli 200 tisoč dinarjev. — Mali klativitezi. Mariborska policija je prijela tri otroke, ki so se priklatili iz Pragerskega peš v Maribor. 10-letni Štefan Fideršek je pregovoril 6-letnega Jožeta Dolenca in 3-letnega Cirila Reit-majerja, da sta šla ž njim v Maribor, kjer je baje obilo sladkorja itd. Stariši so jih iskali dva dni, dokler niso iz časopisov izvedeli, da so v Mariboru. — Kristusov kip so ukradli Ani Fekonja iz Lokavcev, katerega je postavila na vrtu gostilne pri pošti. Gotovo je bil tat neprijetno razočaran, ko je videl predmet svoje tatvine.
Razno.
0b vsaki priliki se spomnite nesrečnih žrtev po polhovgrajski katastrofi. Darujte v živilih, oblekah aii denarju!
»Kmetijska tiskovna zadruga«, Ljubljana, Janez Trdinova ulica 8, je podjetje, ki zasluži podporo vsakega prijatelja kmečke misli. Deleži so po 50 Din, jamstvo je petkratno.
Državna kmetijska šola na Grmu
(Novo mesto) naznanja, da je rok za vlaganje prošenj za šolsko leto 1924-1925 podaljšan do 1. oktobra t. 1. Ker se je zakasnila rešitev poljedelskega ministrstva glede uredbe šole in glede izdrževalne pristojbine in se je šolsko leto vsled tega pozno razpisalo, se s tem rok podaljšuje. Opozarjamo kmetovalce, da je prilika za izobrazbo kmetskih sinov izredno ugodna, ker so vzdrževalni stroški določeni samo na 75 Din mesečno in se bodo šolali učenci skoro zastonj. Dosedaj je izpraznjenih še nekaj mest v obeh zimskih tečajih, zlasti pa so še na razpolago brezplačna mesta v celoletni šoli. Slovenski kmetje! Ne zamudite priložnosti in pošljite svoje sinove v kmetijsko šolo! Ne zaprite jim vrat v boljše življenje kot ga imate sami; odprta so jim na stežaj, da s strokovno izobrazbo dosežejo lepšo bodočnost.
Ravnateljstvo drž. kmetijske šole na Grmu in gospodinjske šole v Šmi-helu javlja interesentom, da je za vstop v zimski oddelek na kmetijski šoli na Grmu že dovolj prosilcev, istotako je popolnoma zasedena tudi gospodinjska šola v Šmihelu in se ne sprejemajo prošnje za ta zavoda več. V celoletnem oddelku kmetijske šole na Grmu je pa še dovolj mest na razpolago in se vabijo zlasti mladeniči iz vinorodnih krajev, da vlagajo prošnje za vstop v celoletno šolo. Učenci se v celoletni šoli dosti več naučijo kot v zimski, ker vidijo dela v gospodarstvu tudi praktično izvajati, česar v zimskem času ni. Prošnje je vlagati do 1. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu šole.
Tiskovna pomota. V »Kmetijskem koledarju« se je vrinilo par tiskovnih pomot, ki kvarijo smisel, katere pomote lahko vsak sam popravi v koledarju. Na strani 158 se ima glasiti naslov pravilno: »Najvažnejše določbe mesto »Najnovejše«. Na isti strani naj se dostavi: Pri kupnih pogodbah zahteva država kot takso 6% od vrednosti »nepremičnin«. Na strani 167 sta izpuščeni dve vrstici ter se
ima zadnji stavek prvega odstavka glasiti pravilno: Če določi doto v takih slučajih oče ali mati, to je sorodnik direktnega krvnega sorodstva, >se plača taksa po 1V2 %, če določi doto sorodnik v stranskem kolenu do četrtega kolena sorodstva<, se plača taksa po 8%, če pa določi doto kak oddaljenejši sorodnik ali nesorodnik, je pa plačati takso po 15% od vrednosti dote.
Edino najboljši šivalni stroji \ in kolesa so
JOSIP PETELINC-a
UUBUANA
(bliia Prešernovega spomenika ob Ljubljanici)
znamke GRITZNER in ADLER za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cena, lOletna garancija.
Pouk v vezenju, krpanju perila in nogavic dobe kupci strojev brezplačno.
Istotam igle, olje, posamezni deli za stroje in kolesa. Sprejemamo tudi popravila.
Gospodarstvo.
POTREBNI URADNI UKREPI GLEDE BODOČE VINSKE TRGATVE V SLOVENIJI.
Letošnje trajno slabo vreme bo ne-povoljno vplivalo gotovo največ na vinsko letino. Slaba po kvantiteti vsled prevelike moče, pogostih neviht, toče in vsled nastopa peronospere, grozdne plesnobe in drugih bolezni meseca julija in avgusta, bo kolikor toliko tudi v kvalitativnem oziru zaostala za lansko, ako bo tako neugodno vreme trajalo še cel ta mesec. Še precej pa bi se grozdje popravilo, če bi nastopilo sedaj lepo, suho vreme, ki bi trajalo še cel oktober. Sicer ni mnogo upanja, da bi se to zgodilo, a možno je le.
Ker v zadnjih dneh zoritve pridobiva grozdje ob lepem vremenu vsak dan na sladkobi in v tem sorazmerju zgublja vsak dan na preobilni kislini, bilo bi prav umestno in želeti, da odlagajo vinogradniki s trgatvijo, dokler se da in dokler vremenske razmere dopuščajo, četudi do konca oktobra.	^
So preudarni in razsodni vinogradniki, ki to upoštevajo, je pa tudi mnogo takih, ki tega nočejo uvideti ter prično s trgatvijo, čeprav je grozdje šele napol dozorelo. Taki producenti ne škodujejo le sebi, marveč tudi drugim sosedom, ker s tem so primorani tudi ti proti svoji volji pričeti s prezgodnjo trgatvijo, drugače jim živali in tatovi mnogo škode napravijo.
V takih slučajih kot letošnje leto bi se moral primeren čas za splošno trgatev uradno določiti. Od centrale, to je s strani ministrstva ali velikih županov se to iz gotovih gospodarskih ozirov ne more določiti, pač pa s strani posameznih srezkih poglavarstev v vinorodnih krajih sporazumno s posameznimi županstvi, vinogradniškimi društvi in enakimi zainteresiranimi korporacijami dotičnega okraja.
Marsikateremu trdovratnežu tak ukrep ne bo prijal, toda splošnost bo gotovo za to, ker je to velikega gospodarskega pomena in koristi, kajti čim boljši je pridelek, tem lažje in tem boljše se proda.
Ako bi se pa moralo zbog slabega vremena pričeti s prezgodnjo trgatvijo (vsled gnitja), bo treba seči po umetnem zboljšanju mošta z dodatkom navadnega čistega kristalnega ali kockinega sladkorja kipečemu moštu. Dodatek se mora ravnati po sladkobi in vrsti grozdja, in sicer 2—4 kg na 100 1 mošta tako, da se spravi mošt vsaj na 15—16% pri navadnih in na 18—20% pri boljših vrstah, kar da 9.6—10.2, odnosno 11.5—12.8% alkohola. (Vsak kilogram popolnoma po-kipelega sladkorja da 0.64% alkohola.)
Potom ljubljanske oblasti se je že poskrbelo za dobavo več vagonov v ta namen potrebnega sladkorja v svrho oddaje med potrebne vinogradnike v Sloveniji po nekoliko znižani ceni, čemur bo poljedelsko ministrstvo
POD R lil NIČE Maribor, too mesto, Rakek, Slovenigradec, Slovenska Bistrica
Brzojavi: DUPOjSka CfiSti Št 4 |V lastili Stavbi). Telefoni: trgovska. iCapItal m rezerve Din 18,500.000*—. 139>146'458-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice, Meža ■ Dravograd

najbrže radovoljno ugodilo. Vendar naj vinogradniki rajši kolikor možno zavlečejo s trgatvijo, ker na ta način se mošti izboljšajo sami naravnim potom in tudi najcenejše. Fr. Gombai.
(Op. ur. Tov. posl. Pucelj je že zahteval od vlade, da se stavi sladkor po znižani ceni vinogradnikom na razpolago.)
ANKETA 0 KMETIJSKEM KREDITU.
Vprašanje preskrbe kmetijstva s potrebnim poslovnim in hipotekarnim kreditom postaja vsaki dan aktualnej-še. Dočim sta deležni trgovina in industrija obilih sredstev, ki jih nudijo naši kreditni viri, kakor so Narodna banka, Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka, pa nima kmetijstvo, četudi je ono najjačji naš gospodarski činitelj, na razpolago nobenega kreditnega vira, razen zadružne samopomoči. Slednja sicer vrši svojo nalogo z vso vnemo, vendar ne more zadostiti vsem velikim potrebam, ker so njena sredstva prešibka.
Veliko potrebo kmetijstva za ceneni kredit uvidevajo tudi merodajni či-nitelji. Doslej so bili sestavljeni v ta namen trije zakonski načrti. Toda vsled neupoštevanja dejanskih razmer in zaradi strankarske tendence pri sestavljanju teh načrtov, so bili isti praktično nesprejemljivi in so jih zato kmetje in njih interesne organizacije odlonile. Še njaboljši je bil oni, ki ga je sestavil poslanec Pucelj za časa svojega ministrovanja in da je imel zadostno parlamentarno zastopstvo, pa bi bil to vprašanje že tedaj vsaj za silo rešil.
Da se to vprašanje končno reši v zadovoljstvo prizadetega kmetijstva, je sklicalo kmetijsko ministrstvo v dnevih 13. in 14. septembra t. 1. anketo kmetijskih politikov in kmetijskih gospodarskih organizacij, katere sta se udeležila za našo stranko poslanec Lazič, za naše zadružništvo pa ravn. Trček.
Na anketi je prišlo po temeljitem pretresu vprašanja do zaključkov, ki jih navajamo v izvlečku:
1. Ustanovi se Zadružna banka, oziroma glavna kreditna zadruga na temelju zadružnega zakona, katere člani postanejo zadružne zveze in drage nezadružne kmetijske gospodarske organizacije, ki niso organizirane v
zadružnih zvezah. Uprava te kreditne centrale se sestavlja iz zastopnikov članov (zadružnih zve* in drugih) ter par aastopnikov države kot kontrolorjev.
2.	Denarna sredstva se tvorijo na eni strani iz deležne glavnice, ki jo vplačajo člani, in nje hranilnih vlog, na drugi strani pa iz vloge, ki jo vloži država in znaša od začetka vsaj 50 milijonov dinarjev, postopoma pa se zviša na 500 milijonov dinarjev.
3.	Ta centrala daje kredite (posojila) svojim članom (zadružnim zvezam in drugim), ti pa jih podajajo potom svojih zadrug kmetom samim in kmetijskim produktivnim zadrugam.
4.	Krediti so v prvi vrsti kratkoročni in srednjeročni poslovni krediti (za nakup semen, gnojil, strojev, orodja, živine, za plačilo delavcem itd.), v drugi vrsti in v kolikor bo denarja ostalo, pa tudi dolgoročni in hipotekami (za melioracije, za stavbe itd.).
5.	Vodnim zadrugam mora dajati kredite državna hipotekama banka, ker je to njen glavni namen.
6.	Za čas, dokler skupščina ne sprejme zakona za ustanovitev te zadružne banke in ji ne da potrebnih sredstev na razpolago, da država zadružnim zvezam in ostalim kmetijskim gospodarskim organizacijam večmili-jonski predujem, obenem pa izposluje pri poštni hranilnici, da nalaga svojo gotovino tudi pri zadružnih denarnih zavodih.
7.	Podrobnosti se določijo v zakonu, ki ga je čimprej sestaviti na temelju zgornjih zaključkov in predložiti narodni skupščini.
Kakor je iz zgornjega razvidno, je zaključila anketa povsem drage temeljne smernice, kakor so jih imeli dosedanji načrti. Odstranilo se je torej vse ono, kar je bilo v prejšnjih načrtih slabega.
Najvažnejša točka, na kateri so vsi dosedanji načrti propadli in o kateri se je najbolj debatiralo, je torej temeljno vprašanje: Ali naj se osnuje posebna državna organizacija pod vodstvom državnih organov, ali pa naj se ustanovi privatno-zadružno centralo, ki bo delovala potom obstoječih zadružnih in dragih kmetijskih gospodarskih organizacij in pod vodstvom interesentov (kmetov) samih in njegovih gospodarskih organizacij.
Načelo državne uprave in posebne organizacije zavrglo in načelo privat-
ne uprave in zadružne organizacije sprejelo se je iz sledečih razlogov:
1.	Stara in dokazana stvar je, da državna uprava v zadevah privatnega gospodarstva, kjer je treba delati hitro, točno in poceni, rada odpove, kajti državni uradnik na eni strani ne pozna razmer in nima kot uslužbenec države smisla za težave kmeta, na dragi strani pa se lovi okrog raznih formalnosti, s čimer povzroči obilo nepotrebnega dela, zavlačevanja in stroškov. In hitro storjeno je dvakrat storjeno.
2.	Po dosedanjih skušnjah sklepati, bi vsakokratna vlada, v kateri navadno ni nobenega pravega kmetskega zastopnika, spremenila ta fond v strankarski agitacijski fond, iz katerega bi se delile nagrade agitatorjem, kmetu pa bi ostale lepe volilne obljube.
3.	Pravična delitev posojil in dobra kontrola, da bi se posojila v pravi namen uporabljala, je mogoča samo tedaj, če upravljajo stvar kmetje sami in po njih voljeni zastopniki. Ti ne poznajo samo potreb in razmer, temveč so tudi pravični in pošteni, ker gre za njih same ter so pod kontrolo onega, ki jih je za to določil, in to je kmet, kateremu morajo dajati odgovor. — Tako so urejene naše zadruge, ki baš zato tako lepo uspevajo, ker odločajo v njih interesirani kmetje sami.
To so glavni razlogi poleg množice drugih, ki jih mora tudi parlament upoštevati, če noče zopet enkrat udariti v vodo.

RAZSTAVA IN PREMOVANJE GOVEJE ŽIVINE NA BLEDU DNE 8. SEPTEMBRA.
Člani treh sekcij premovalne komisije:
A.	1. Josip Sustič, okrajni ekonom, obenem zapisnikar;
2.	Franc Dolar, posestnik iz Želeč;
3.	Ivan Vester, posestnik iz Zago-rice obenem blagajnik.
B.	1. Jakob Hladnik, državni živinorejski inštruktor;
2.	Valentin Kumerdej, posestnik iz Ribnega;
3.	Franc Valant, posestnik iz Bo-dešč.
C.	1. Anton Pevc, državni mlekarski inštruktor;
2.	Anton Bernard, posestnik iz Zasipa;
3.	Ivan Rozman, posestnik iz Bitenj v Bohinju, obenem predsednik.
Na razstavo je bilo prignanih 91 govedi in sicer 15 plemenskih bikov, 19 planinskih krav, 29 hlevskih krav in 28 telic. Izmed bikov se je prisodilo enemu prvo nagrado v znesku 250 250 Din, štiri mdrago, a šest jih je dobilo tretjo nagrado. Od planinskih krav so dobile tri krave prvo nagrado v zneskih po 200 Din, tri krave drago, a sedem krav tretjo nagrado. Od hlevskih krav se je nagradilo eno kravo s ,1. nagrado v znesku 200 dinarjev, šest krav z II., a sedem s III. nagrado. Izmed telic so se nagradile dve s I. nagrado po 130 Din, pet telic z II. nagrado in štiri s III. nagrado.
V celoti je bilo tedaj premovanih 11 bikov, 27 krav in 11 telic. Za nekatere nenagradene živali, 24 po številu, se je izplačalo posestnikom manjše zneske za prigon, a ostalih 18 živali se ni upoštevalo.
Lastniki živali, katerim so se prisodile prve nagrade, so:
1.	Za bika: Peter Sitar iz Mišač pri Podnartu.
2.	Za planinske krave: Rogač Anton, Lesce; Vester Ivan, Zagorica; Bertoncelj Josip, Mošnje.
3.	Za hlevske krave: Langus Ivan, Lesce.
4.	Za telice: Koselj Jakob, Spodnja Lipnica; Vovk Jernej, Breznica.
* * *
USPEHI KONJSKE DIRKE NA BLEDU.
Poročali smo že, da je konjska dirka na kmečkem prazniku na Bledu sijajno uspela in da ji je občinstvo sledilo z največjim zanimanjem. Uspeh dirke je bil sledeč:
Pri dirki enovprežnih toplokrvnih
domačih konj (daljava 2000 m) je dobil I. nagrado Viktor Čarman iz Ši-ške, konj Olga, 4 leta star, čas 3 min. 40 sek; II. nagrado je dobil Peter Hrovat iz Javornika, konj Golo, 7 let star, čas 3 min. 50 sek.; III. nagrado je dobil Fr. Kodela iz Ljubljane, Rimska cesta, konj Maksi, 8 let star, čas 4 min.
Pri dirki polnokrvnih Američanom
(Ljutomerčani — daljava 2800 m) je dobil I. nagrado Marko Slavič iz Klju-čarevcev, z Nadino, 3 leta staro, čas 4 min. 30 sek.; II. nagrado je dobil Al. Slavič, s Sokolom I. (žrebec), star 4 leta, čas 4 min. 21 sek.; III. nagrado je dobil Fr. Vavpotič iz Lokavcev, z Vesno I., 3 leta, čas 4 min. 22 sek.
Pri dirki dvovprežnih toplokrvnih konj (daljava 2800 m) sta dobila I. nagrado Fr. Kodela in Viktor Čarman, čas 3 min. 30 sek.; II. nagrado g. Pernuš z Bleda in Ant. Žark, čas 3 min. 36 sek.; III. nagrado pa Lovro Bohinc iz Lesc, čas 3 min 37 sek.
Pri jahalni galop - dirki (daljava 2400 m) je dobil prvo nagrado podpolkovnik Relija Brabek iz Ljubljane na konju Diližano, kobila 9 let stara, v času 3 min. 25 sek.
Razsodišče so tvorili ravnatelj pod-kovske šole v Ljubljani^ g. Tepina. trgovec Josip Stupica, podpredsednik konjerejskega odseka na Rakovniku Fr. Zupančič, g. Stenovec iz Ljubljane in upravnik žrebčarne na Selu g. Šlaj-pah.
Prijava vinskega mošta. Na vprašanje, ali se bo letos po končani tr-gotvi tudi moralo prijaviti finančnim stražnikom mošt, nam je dosedaj znano, da tozadevnega odloka od strani finančne oblasti še ni izdanega. Izgleda, po mnenju vinskega nadzornika, da mošta takoj po trgotvi ne bo treba prijaviti, ampak šele ob času razprodaje.
Najboljši bakreni kotli
za žganjekuho, vsake vrste se dobe pri
Maks Weiss, prvi bakrokotlar prodajalna Ljubljana, Sv. Petra c. 33, lastna delavnica Planinska cesia 168 Ljubljana VIL


s u
B

D ti t e-:
H
ni
"S C Ki
1}elnlSlksa ^iavnica:
Oins. SO^OO.OGO--Ee^ervni sKesfeladS ca
oieh io.ooo.ooo*-
! i
Sreaiice
Ceije
Črnomei]
Cen trati®.: £ J ti 131. J A M A,
PGDSU Si NIC E :
Metkovič
tiu*
CaOBr ic£»
Kranj
Maribor
Novi Sacl Piuj
Sarajevo
Split
Trs«
J
J
JE~
€8S fsa
AOUMCSJA: togatec
51 B
R ii B m
BraOžavni naslov: ® BANKA LJUBLJANA S TeleSon Sft. 413, i 302, 503 in 5G4 g
rt
SS> .iCa
PRIPOROČA JKA. VSE V BAMCMO STROKO SPADAJOČE POSLE
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah.
Etiirao	i _
	
	
nadomesti	In
prekosi okus in	
redilno§t mesa	
.:-: v hrani.	
Ceneno češko perje!
1 kg sivega, opuljenega perja 70 Din, na pol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 70 pri Plinu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost.
»SALONIT«
je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portland, Ljubljana.
LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. i a. z.
V N0V0PREUREJENIH PROSTORIH MESTNI TRG št. 6 U LJUBLJANI MESTNI TRG št. (5
obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
Večje in »talne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema t i«kaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavL
znamke „Saks" po zelo ugodni ceni prodam. — Iv. Svetlin, Podgorje ši. 43, pošta Kamnik.
BBBSBESBBEaBBBBBgil:
Priporočamo tvrdko
Tiskarna »MERKUR"
tB	Trg.-imJ. d. d.
M ' LJUBLJANA
1 Simon Gregomževalulita '.štev. 13
sprejema in izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Telefon štev. 552.
:: LASTNA KNJIGOVEZNICA. ::
Prvovrstne
ose
belo brušene in naravno sive 60 cm, 65 cm, 70 cm in brusne kamne nudi po najnižjih cenah
tt
EKONOM"
o. g.
LJUBLJANA.
Kolodvorska ul. št. 7.
JS5T- Kupimo vsak« množino
bukovih drv,
bukovega oglja, tesanega in
rezanega lesa
ter plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe nasloviti na PROMETNA D. D., LJUBLJANA, KREKOV TRG 10.
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko
in ^ ^ __iilHlO.
i|9CISBBBBB£BBE5B
I Najcenejše strešno kritje!
fi&sfe?ffJk,, M / ,
ifTjm
M/ ///// ///
h 1 tj/ /
ii f'gJ f/J
lu Jmsuš
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
prnje
E-m tovarne i fifi ii 8?ii
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidn« opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
JUGOMETALIJA", Ljubljana]
s hišo, gospodarskimi poslopji, čebelnjakom in dr. pripravami za vinsko trgovino prodam po zelo ugodni ceni. ANTON SRET, Globoko št. 8, pošta Brežice.
iz »Splita«
najboljše kakovosti in po najnižji ceni
v zalogi pri
EKONOM"
9»
Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost cementa prevzame tovarna popolno
odgovornost.
izdelka
vse vrste bakrenih kotlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno - inštalacijska dela.
Znižane cene.
Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18.
11 meter domačega platna j
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za 2 kg prediva ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega lanišča.
—---