Palček.
(Kratkočasnica za otroke.)
Bila sta mož in žena. Imela sta lepo pohištvo in polje, al uobeuih otrok. Pro-sila sta tedaj Boga, da bi njima dal vsaj enega sina, naj bi tudi ne bil veči kakor palec. In glej! za kar sta prosila, to jima je Bog dal. Žona je rodila sina, in ko je sin odrastel, res ni bil veči od palca. Se \6, da ga starši niso bili veseli, ker je bil tako majhen in ni nič mogel pomagati pri delu. Zatoraj ga oče nekega dne zapodijo od hiše rekši, naj si sam služi krub. po šivokem svetu. Palček — tako so sina ime-novali — se žalostno odpravi iz doma in gre sam ne vede kam. Zdaj pride v gozd in že od daleč zagleda tatove. Hitro se skrije v visoko travo ia čuje, kako se raemo-gredoči tatovi pogovarjajo, da bodo šli v fcreli dneli krast v hišo njegovega oceta. Da bi svojim staršem to nevarnost oznanil, zavije jo zopet nazaj proti doimi. Pakakor je bil pri vseb. rečšh nesrečen, tako tudi zdaj. Namesto da bi si bil pot okrajšal, in šel naravnost po cesti, zavije jo čez travnik, po kterem je bilo mnogo dalj do doma nje-govih staršev. Na travniku pa so se pasle krave in ena ga je s travo vred požerla. V tesna čreva zapert začne na ves glas upiti. Pastir se čudi kaj v kravi tako upije in žene kravo domu. Doma pa kravo zakoljejo in iz črev naredijo klobase. Tako je prišel Palček iz krave v klobaso. Klobaso pečejo, ali ko je Palčeka začelo žgati na enej strani, začel je upiti na ves glas: Ejsa, asa, obernite me! Gospodinja se čudi in oberae klobaso. Ko paPalčeka tudi na drugej strani začne peči, spomni se, kaj je v gozdu slišal. Zdaj še le začue klicati: V lilevu so tatovi! Na ta klic liite vsi proti hlevu, Palček pa iz klobase zbeži in še o pvavem času naznani svojim staršem nesrečo, ktera
je čaka.   Odsihmal so oče obderžali Palčeka domd in ga niso več podili po svetu.
______                                  J. p.