Waš državni kredit V vsakem gospodarskem poslovanju je kredit tista postavka, brez katere ni mogoče izhajati. Vsako podjetje pa uživa temvečji kredit, čimbolj je notranje urejeno in trdno. Prav tako kakor podjetjem, je pa nujno potreben kredit tudi državam. Pozabiti namreč ne smemo, da ie država v svojem osnovnem bistvu Prav za prav tudi podjetje, velika poslovna družba, od katere so odvisni milijoni in milijoni državljanov, celi narodi, Vsak državljan je tedaj delničar te državne družbe in je za njeno poslovanje, prospevat&e ali neprospevanje odgovoren. Upravniki države so poslanci, ki jih volijo državljani in so tedaj pooblaščenci in opolnomočenci ljudstva, . članov države, državljanov. Šele tisti, komur je vse to dovolj jasno m razumljivo, se more v popolni meri auvedati svojega razmerja do države, njene narodne skupščine in vlade. Šele tisti torej ve, kaj in kakšna je njegova državljanska dolžnost. In kakor noben pameten in prevdaren delničar ali član gospodarske družbe ne bo nikoli rekel, da se volitve upravnega odbora njega nič ne tičejo ali da mu je vseeno, kakšen kredit in ugled uživa podjetje, tako tudi noben prosvetljen državljan ne bo ostal doma, kadar se bodo volili državni poslanci, svetovalci vlade in tvorci državnih zakonov. Kajti zavedal se bo predobro, da ni vseeno, kdo so ti poslanci in da tudi ni vseeno s kolikim številom glasov so bili izvoljeni. Kajti vsak poslanec uživa v skupščini temveč ugleda, čimveč ljudi ima za seboj. Dočim pa so od prospeha delniške družbe ali zadruge odvisne le dividende in delnice, odnosno deleži, je od prospe-ha države odvisna vsa usoda vseh državljanov, in sicer ne le gospodarska, temveč tudi kulturna, prosvetna, socijal-na itd. Država, za katero se državljani ae brigajo ali ji pa celo še zavira o notranjo konsolidacijo, poslovanje in ,.r)-speh, mora izgubiti vsak stvarni in moralni kredit doma in v svetu. Taka država postane nereelno in falitno podjetje. Škodo imajo državljani in prav nihče drugi, kajti vsak primanjkljaj v državnem gospodarstvu, vsako razvrednotenje denarja, vsaka izguba kredita zadene neposredno vsakega poedinca. Primanjkljaj se mora kriti, sredstva za kritje se pa morejo najti samo na dva načina: ali s povečanjem davkov in dru-*ih dajatev ali pa s posojilom. Toda po-sojito, posebno ugodno posojilo si lahko Preskrbi samo tista država, ki uživa v ‘njih denarnih in političnih krogih kre -^it in zaupanje. Zato se moramo vsi jugoslovenskl dr-*av;,'ani jasno zavedati, da je naša sve-moralna in nujna gospodarska dolžit, d:' storimo vse, karkoli je v naših ^očeh, da pridobimo in ohranimo svoji državi moralni in gospodarski kredit do-in zunaj meja. Za to nam pa ni tre-a storiti prav n1Č drugega nego graditi k^esto podirati, svetovati namesto za-®v!jati in grajati in It! 8. novembra na °-isče ter izbrati med postavljenimi poiskani kandidati tiste, o katerih smo Razorave v Beli hiii KONFERENCA LAVALA IN HOOVERJA. — IZJAVA AMERIŠKEGA PREZIDENTA. WASHINGTON, 24. oktobra. Ministrski predsednik L a v a 1 se je podal po zajtrku, katerega je imel na francoskem poslaništvu, v Belo hišo, kjer je ostal v zaupnem razgovoru s prezidentom Hooverjem ves dan do poznega večera. Ob tej priliki sta razpravljala oba državnika v splošnem o vseli važnih problemih svetovne politike, posebno tudi o vprašanju varnosti, vojnih dolgov in reparacij. Finanč-nopolitična in gospodarska vprašanja se bodo v podrobnosti obravnavala danes popoldne na skupni seji z eksperti obeh držav. Prezident Hoover se je napram svoji okolici izrazil, da se bodo v teku razpravljanj morda le našle možnosti, da se pri korenini ozdravijo največje gospodarske težkoče. Naravno pa bi bilo napačno pričakovati že od teh prvih razgovorov kakšnih pogodb med zainteresiranimi državami. ■.■mm Mandžurski konflikt JAPONSKA JE STAVILA DRUŠTVU NARODOV LOGE. NOVE POZITIVNE PRED- TOKIO, 24 oktobra. Japonska vlada je dala včeraj zvečer svojemu zastopniku pri svetu Društva narodov nove instruk-cije in predloge. Vlada je voljna sprejeti predloge ženevskega sveta, t. j. izprazniti Mandžurijo, če prevzame Društvo narodov garancijo za varnost japonskih državljanov in japonske lasti v pokrajmi in hoče poskrbeti za to, da bo Kitajska spoštovala sklenjene dogovore. Ako sprejme Društvo narodov te predloge, bo mandžursko vprašanje srečno in mirno rešeno. V tem slučaju se bo sestalo Društvo dne 15. novembra k izredni seji, da oficijelno ugotovi, če je Japonska izpolnila svoje obljube. SPREMEMBA NA ŽUPANSTVU V PTUJU. PTUJ. 24. oktobra- Danes je bil razrešen svoje funkcije tukajšnji mestni župan g. Mihael Brečič. Za novega mestnega načelnika je imenovan gosp. Ladislav Jerše, davčni upravitelj v pokoju. &tc?m fozivtienjaŠpeiiui 6. Zvečer. Zvečer pa zala Špellca Prav mirnim srcem spat Je šla. Za njo dan vdllkega pranja, Zdaj lahko sl privošči spanja. In sladko sanjala je vso noč-------- To »Albus«-mlla je čudežna moč. Vsaka gospodinja lahko mirno zaspi, ako vporablja za veliko pranje perila Albus-milo. Ne dajte se premotiti in ne sprejmite mesto davno preizkušenega Albus-mlla nobenega na videz poceni mila. Kajti na videz ceneje je često dražje, radi tega ne izpostavljajte svojega perila nikakim dvomljivim eksperimentom, temveč vporab-ljajte samo naijbolj do dna duše prepričani, da bodo raši dobri zastopniki v parlamentu, v upravnem odboru velike družbe države. S čim večjim številom glasov bomo svoje poslance izvolili in podprli, temveč bodo zalegle njihove besede v narodni skupščini tedaj, kadar bo treba odločati o p' "i vprašanjih države in poedinih pr' ter okrajev, mest, trgov in vasi eč pa bo zalegel tudi govor celoku narodne skupščine pred svetom. Ugled države bo neomajen, uži- vala bo v svetu kredit, naše državno-gospodarstvo bo aktivno, na razpolago bodo sredstva za javna dela, za neštete potrebe državljanov in stabilna bo naša Vf-Juta. Nobenega strahu ne bo za našo eksistenco in lepšo bodočnost. Zato, državljani, izbirajte in odločite kdo ima p av: tisti, ki vam zlobno šepečejo, da ne hodite 8. novembra na volišče, ali oni, ki vas pošteno in odkrito pozivajo, da storite svojo dolžnost?. Potrčiteu kandidatur Nadaljnje kandidature v Sloveniji. Potrjene so še naslednje srezke kandidature: Maribor — levi breg: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru; namestnik Ivan Janžekovič, posestnik v Košakih. Maribor — desni breg: dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru, namestnik Matija Volk, posestnik in župan v Pobrežju pri Mariboru. Ptuj: Lovro Petovar, poštar v p. in posestnik v Ivanjkovcih, namestnik Franjo Šolar, posestnik v Zlatoličju. — Protikandidat: Štefan Vuk, posestnik in župan v Cirkovcih, namestnik Jože Čeh, gostilničar in posestnik v Ločiču. Ljutomer-Radgona: Jakob Zemljič, posestnik in župan v Radencih, namestnik Fran Skuhala, posestnik in župan v Križevcih. Dravograd: inž. Fran Pahernik, po- sestnik v Vuhredu, namestnik Ivan Ger-šaik, posestnik in župan v črni. — Protikandidat: dr. Vinko Rapotec, odvetnik v Mariboru, namestnik Anton Topolovec, okrožni nadzornik konzumnega društva v Prevaljah. Slovenjgradec: dr. Bogumil Vošnjak, poslanik v p. v Beogradu, namestnik dr. Alojz Bratkovič, odvetnik v Slovenj-gradcu. Šmarje-Rogatec: Anton Zdolšek, posestnik v Hotinju, namestnik Simon Debelak, posestnik v Kristanvrhu. Murska Sobota; Ferdinand Hartner, pos. v Murski Soboti, nam. Matija Kočar,, župan m posestnik v Skakovcih. — Protikandidat: Qeza Vezir, posestnik in gostilničar v Martjancih, namestnik Fran Hodošček,, posestnik v Vinkovcih. Dolnja Lendava: Franc Taflik, župnik v Kančevcih, namestnik Jože Ošlaj, obč. tajnik v Dol. Lendavi. — Protikandidat: Anton Hajdinjak, posestnik v Odrarocih, namestnik Nikolaj Križanič, župan in posestnik v Kotu. Celje: Fran Piki, posestnik in gostilničar v Gotovlju, namestnik Ivan Srebotnjak, posestnik im veletrgovec z lesom v Sv. Petru v Sav. dol. Konjice: Karol Gajšek, notarski kandidat v Konjicah, namestnik dr. Ervin Mejak, odvetnik v Konjicah. Ljubljana — okolica: Evgen Jarc, profesor v p. v Ljubljani, namestnik J. Petrovčič, župan na Viču. Litija; dr. Vinko Zorec, odvetnik tj Beogradu, namestnik Anton Kovačič, gostilničar v Selu. Krško (štirje kandidati): Ivan Majcen, mesar v Št. Janžu, namestnik Ivan Glo-bevnik, posestnik v Škocjanu. — Maks Vale, trgovec v Št. Jerneju, namestnik Lavoslav Bučar, posestnik v Kostanjevici. — Anton Grebenc, posestnik v Brezju, namestnik Martin Horvatič, posestnik v Krški vasi. — Alojz Drmelj, župam v Boštaniu, namestnik Anton Polanc-župan v Radečah. t Črnomelj-Metlika: Evgen Lovšin, posestnik v Ljubljaml, namestnik Josip Šmalcelj, trgovec v Predgradu. Kamnik: dr. Ivan Potokar, odvetnik vi Kamniku, namestnik Fran Pančur, posestnik v Zg. Tuhinjah. Novo mesto: Anton Klinc, župan v Gor. Polju; namestnik Davorin Matko, uradnik v p. v Novem mestu. — Protikandidat: dr. Viko Zupanič, bivši minister v Ljubljani, namestnik Klement Be-lovsky, posestnik pri Sv. Heleni. S tem so vložene in potrjene že skoro vse srezke kandidature v Dravski banovini« fottnlna pgggjg^ v gprevfut Marmorna Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 242 Maribor, sobota 24 oktobra 1931 »JUTRA** izhaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri pottn»m ček. za v. v Ljubljani it. 11.409 vel|a mesečno preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarlfu Oglase aprejama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica Sl. 4 Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora PROGLAS. Da nas ne prehiti zima s svojimi nedoslednimi posledicami z ozirom na gospodarsko krizo, ki se pojavlja občutno že Sedaj, se je osnovala pod okriljem mariborske meste občine »Pomožna akcija«, ki ima namen pomagati onim slojem mesta Maribora, ki trpijo pomanjkanje. Združile so se mestne socijalne ustanove in dobrodelna društva, da se s skupnimi močmi uprejo grozeči nevarnosti. Da se ne bodo cepile sile in da se bo mogel vsakdo odzvati temu edinemu namenu z vsemi močmi, bo po dogovoru nabirala sredstva samo Pomožna akcija, ne pa društva vsako zase- V imenu Pomožne akcije se obračam tem potom na človekoljubne, so-cijalno čuteče meščane mesta Maribora s prošnjo, da bi jo podprli, kakor v težki zimi leta 1929. da bo kos svoji veliki nalogi- Glede znižanja najemnin, ki ima na socijalno šibke sloje silen Nedelja - Svengali vpliv, apeliram na stanodajalce, da upoštevajo sklepe Društva hišnih posestnikov v Ljubljani in tozadevno pismo gospoda bana Dravske banovine. Denarna sredstva naj se pošiljajo mestni blagajni z označbo za »Pomožno akcijo«. Dobrodošli so tudi pri spevki v naravi (obleka, perilo, kurivo, živež itd.). Kdor se je odločil podpreti Pomožno akcijo z darili v naravi, naj sporoči pismeno mestnemu načelstvu. kake vrste blaga in koliko je pripravljen darovati. Seznam dobrotnikov se bo objavil v časopisih- Naj vsak meščan smatra za svojo socijalno in patrijotično dolžnost, da žrtvuje po svojih močeh za Pomožno akcijo. Pomožna akcija, ki bo centralizirana, bo poskrbela, da bodo razdeljena vsa sredstva pravilno in da bodo deležni pomoči, ki se bo nudila izključno le v naravi, le oni, ki so jo res potrebni. Maribor je bil prvi, ki si je bil zamislil Pomožno akciio, da zaščiti siromašne sloje mestnega prebivalstva. Od staiisča. ki ga bo zavzela javnost napram Pomožni akciji, bo odvisen rjen obstoj, uspeh in napredek. Naj ne bo nikogar, ki bi v teh kri-t čnih časih ničesar ne žrtvoval človekoljubju in domovini! Mestni načelnik: Dr. Alojzij J u v a n, I. r. Seja mestnega mladinskega sveta Razni predlogi in sklepi. Sinoči je zboroval v mestni posvetovalnici mestni mladinski svet. Predsednik obč. svetnik g. dr. Strmšek je poročal o sodelovanju mestnega mladinskega sveta pri pomožni akciji za siromašne sloje mesta Maribora. V tej zvezi se je po tozadevni debati, v katero so posegli gg. Grčar, Kutin, Lavrenčič, Levstikova, Brandner in Lukman, ugotovila potreba, da se vnovič podvzamejo najodločnejši koraki proti beračenju v mestu zlasti s strani otrok, ki nadlegujejo stranke po hišah. S tem se otroci le razvajajo in navajajo k delomržnosti, proti čemer naj bi delovali ne samo varnostni organi, ampak vsa javnost. — Vodja zdravstvenega doma g. dr. Vrtovec je poročal o lepo se razvijajoči mlečni akciji po šolah. Sedaj dobi vsak dan do 10. ure 400 najpotrebnejših otrok iz vseh šol po ^ 1 mleka. Izkazalo pa se je. da je število potrebnih otrok mnogo večje, zato je v načrtu razširjenje akcije, kar bo mogoče le ob zadostnih denarnih sredstvih. Sklenjeno je bilo, priporočati mestnemu občinskemu svetu, da to akcijo upošteva zlasti pri sestavi proračuna za prihodnje leto. — Končno je docent g. dr. Matko poročal o sprehajališčih v Mariboru, ugo-tovivši nedostatek, da imamo v neposredni bližini mesta pravzaprav edini v poštev prihajajoči sprehajališči k trem ribnikom in proti Kamnici. Poslednje omenjeno najlepše naše sprehajališče, ki se ga poslužuje mnogo šetalcev v spremstvu dece, pa je ogroženo po avtomobilistih in kolesarjih, odkar je okrajni cestni odbor dal popraviti omenjeno cesto. Govornik je omenil severne države, ki jih je prepotoval, kjer nikjer ni opažati v neposredni bližini sprehajališč niti najmanjšega prahu, ker je tamkaj brza vožnja najstrožje zabranjena. Mestni mladinski svet je v tej zadevi sklenil predstavko na predstojništvo mestne po*-licije, nakar je predsednik, ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključil sejo. Mariborski in dnevni drobiž Seja finančnega odseka občinskega sveta. Finančni odsek mariborskega občinskega sveta je na svoji zadnji seji razpravljal o proračunu za bodoče leto in o drugih finančnih vprašanjih-Izdatki za leto 1932 so znatno višji kot v tekočem proračunu in znašajo 2,587.898 Din, proračun pa znaša 45,774.398 Din. Redni dohodki znašajo 14,952-250 Din, izredni 26,345.000 Din, v prehajalnem prometu pa Din 3,792.148- Za 'kritje primanjkljaja se predlaga 50% doklada na neposredne davke, kar znaša 3,200.00 Din. V rednem prometu ostanejo iste davščine kot lansko leto, le davščina na žganje in žgane pijače se poviša od Din 10,— na Din 20.— pri hektoliterski stopinji alkohola. Finančni odsek je sklenil, da se zopet uvede davek na nezazida ne parcele, ki se je leta 1930 opustil, Če ne bi ministrstvo odobrilo kanal- Nedelia - Svengali ščine in gostaščine, ki je bila v tekočem proračunu predvidena na Din 4,750-000. Nadalje je predlagal odsek najetje dveh posojil v znesku Din 1,745.000 za kritie izdatkov v izrednem prometu, od katerega bi se porabilo Din 500.000 za povečanje mestnega vodovoda. Finančni odsek je pod-vzel nove korake, da se dovoli najetje posojila za renoviranje mestne plinar ne, ki je bilo odklonjeno. Smrt trgovca. Danes krog 11-30 je na svojem stanovanju na Koroški cesti umrl tukajšnji trgovec g- Franjo Lah. Pogreb pokojnika bo v pondeljek popoldne. Umetniški klub »Brazda«. Po dolgoletnem počivanju je bilo sinoči zopet obnovljeno skupno delovanje vseh likovnih umetnikov v Mariboru in mariborskem okrožju- Ustanovljen je bil nov umetniški klub »Brazda«, v katerem so tudi zastopniki tiska kot vez kluba z javnostjo. Novi klub postane pravni naslednik nekdanjega kluba »Grohar« in prevza me ves njegov inventar ter denarna sredstva. V odbor so bili izvoljeni: pisatelj in novinar Radivoj Rehar kot predsednik, akad. slikar prof. Anton Gvajc kot podpredsednik, akad. slikar prof. Janez Mežan kot tajnik, akad. slikar prof. Ivan Kos kot blagajnik, akad. slikar prof- Viktor Cotič kot gospodar, v razsodišče pa: odvetnik in pisatelj dr. Makso Šnuderl, novinar in publicist dr. Fran Vatovec, akad. kinar prof. Fran Ravnikar in akad-slikar prof. Albert Sirk. Novi klub bo priredil letos v začetku decembra svojo prvo razstavo, da pokaže tudi javnosti svoje delovanje. V klubu »Brazda« bodo združeni vsi likovni umetniki iz bivše Štajerske, ne glede na smeri. Vsi umetniki, ki niso bili obveščeni o ustanavlianju kluba se na-nrošaio, da se priiaviio predsedniku v Mariboru, Tattenbachova ul. 19. Razpust organizacije »Prijatelji prirode«. Zaradi prekoračenja po programu določenega delokroga je oblast razpustila delavsko turistično organizacijo »Pri-'ji prirode«. Novi ocenjevalni listi za učiteljstvo so izšli v zalogi Učiteljske tiskarne in jih je dobiti v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Krajevni odbor Udruženja voj. invalidov naproša članstvo, da se udeleži v čim večjem številu pogreba pokojnega Franca Klanečka, ki je bil dolgoletni član Udruženja in osemdesetodstotni invalid Pogreb se vrši jutri, v nedeljo, ob 15. iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Za pevski nastop združenih zborov na dan Vseh svetih na mestnem pokopališču na Pobrežju se vabijo moški zbori iz Maribora in okolice na skupno vajo, ki se vrši v sredo, dne 28. oktobra ob 19. uri v pritličju realke (pevska soba »Jadrana«), Note za »Človek glej« in »Blagor mu« po možnosti prinesti seboj. Ceneno meso. V pondeljek, dne 26. oktobra 1931 se bo od 7. ure naprej prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 220 kg goveega mesa po 6 Din in 200 kg telečjega mesa po 7 Din. Občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Št. liju. V nedeljo 25. tm. po pozni maši bo tu občni zbor Ciril-Metodove podružnice v prostorih zgornje šole. Vabljeni vsi pri-jatelji(ce)! Pridite, da nas bo več, za prc Aoristno stvar tu ob severni meji, za našo družbo! Nedelia - Sve/isali • Kateri gospod se hoče usmiliti ubogega rodbinskega očeta s šestero otroci, ki je že delj časa brez svoje krivde brezposeln, da bi mu podaril kako staro obleko? Dobrotnik naj odda svoj dar v upravi »Večernika«, kjer izve tudi naslov reveža. Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna Vidmar »pri Arehu« na Cavnern trgu. 26-22, nova telefonska številka. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov je nabavil svoj telefon Št. 26-22. na kar vljudno opozarja občinstvo. Nesreče in nezgode. Tekom včerajšnjega popoldneva so pripel ali v tukajšnjo splošno bolnišnico kar štiri ponesrečence. Domanjko Alojz, posestniški sin iz Budislave pri Ljutomeru, star 16 let, je pade! s kolarnice in si zlomil desno roko. 341etni k!epar Leopold Zupančič iz Maribora je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju. Iz Makol so pripeljali 9!etnega Ivana Bigleza in 11 letnega Ivana Skrbi-ša, oba sta sl poškodovala oči in morala iskati pomoči v bolnišnici. Kavarna Jadran renovlrana vsako soboto in nedelio KONCERT Aretacije. Preteklo noč je policija aretirala Franca M. radi suma tatvine, Barbaro Mar-keš radi potepan;a, Božidara Sambo'eka r.:(5i prepovedanega beračenja in Riharda M. radi razgrajanja. Nagrobne vence in šopke, sveže ali saihe, krizanteme, najcenejše ponuja cvetličarna Welt, Gosposka 13. mariborska gledališče REPERTOAR. St bo ta, 24. oktobra ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Ab. C. Nedelja, 25. oktobra ob 15. uri »Mayer- ling«. Ob 20. uri »Slaba vest«. Pondeljek, 26. oktobra. Zaprto. Torek, 27. oktobra ob 20. uri »Konec poti«. Premijera. Sreda, 28. oktobra. Zaprto. Četrtek, 29. oktobra ob 20. uri »Mayer- ling«. Ab. A. Kaj bo ta teden v gledališču? V torek, 27. t. m. bo premijera napete in silno močne angleške vojne drame »Konec poti«, ki se godi leta 1918. v zakopu v strelskih jarkih na zapadni fronti. To dramo, ki so jo tudi v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani vprizorili z velikim uspehom, snimajo pravkar tudi za zvočni film. Mariborsko vprizoritev režira Via-, do Skrbinšek, da pa ni treba tako redko uporabljive scenarije, kot se potrebuje pri »Konec poti« nabaviti, je iz prijaznosti posodilo celotno kulisarijo in garderobo Ljubljansko gledališče. — V četrtek, 29. t. m. se bo ponovil »Mayer-ling« za ab. A, v soboto, 31. t. m. pa Le-harjev »šlager« »Zemlja smehljaja« za ab. B. Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Joseiova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastruplje-nju želodčnega Črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dober svet je zlata vreden! V Grajskem kinu so predvajali nedavno film »Visočanstvo zapoveduje«. V tem filmu je dejal minister dvora (Reinhold Schiinzel) ob priliki zaupnega razgovora svojemu dvorskemu detektivu, ki mu je radi močnega prehlada neprestano kihal v lice: »Pa vzamlte že vendar enkrat Aspirin-tablete!« Pazljiv slušatelj je iz tega izbranega načina izražanja gotovo začutil začudenje ministra dvora, zakaj dvorski detektiv g. Pipec (Pavel Hor-biger) ni prejšnji večer vzel dveli Aspirin-tablet v skodelici toplega čaja, ker mu v tem slučaju s svojim neprestanim kihanjem gotovo ne bi sedaj delal nadlege. Iz te črtice vidimo, da so za sodobnega človeka pri prvem pojavu prehlada postale Aspirin-tablete nenadomestljivo obrambno sredstvo. Nedelja * Svengali Cercle francais. Francoski krožek in Ljudska univerza >' Mariboru priredita v četrtek, dne 29. t. m. ob 20. uri v kinu Apolo predavanje o mednarodni kolonijalni razstavi v Parizu. Po kratkem slovenskem uvodu bo govoril gospod Leon Rey, profesor ar-heo'ogi;e in vodja francoske arheološke misije v Albaniji, o tem predmetu v francoskem jeziku. Ker bo nad osemdeset lepih projekcijskih slik spremljalo besede predavatelja, bo to predavanje zelo za-nimivo tudi za one, ki le malo ali sploh ne razumejo francoski. Pazimo na pravilno nego naših otrok Dojenček se le počasi navadi na me* njajočo se temperaturo sveta in se g* zato že od nekdaj povije v tople plenice. — Plenica varuje otroka, ovira Pa istočasno izdihavanie koži in izločanj® pota. — Da se te neprijetnosti ublaži** se uporablja prašek za dojenčke. — D°' ber prašek posuši mokroto in pot, ki b' sicer povzročila rane in varuje kožo, & se ne odrgne v plenicah in oblekah. TaK prašek je Palmira-Baby prašek za posl' panje, ki učinkuje higijensko in prijetno-Je tudi štedljiv, ker se ga dobi v škatlicah za posipanje. Prt dno kuošte čevlje prepričajte se o veliki izbiri In brezkonkurenčnlh cenah znat>e trgovine s čevlji Vilko Blatnik, Maribor Aleksandrova «. 40 (v palači gosp. Vlahovič*)« Prosimo Vas, da sl ogledate naSo izložbo! Najnovejil zimski model** v M a r I b d m, ane z«, a. ivsi. h ii i marmorsm v c c r: r? ro i i\ jutra otnm a. Dr. Vladimir Travner. Kolonljalna razstava v Parizu II. Podrobnosti z razstave. Podati točno sliko te grandijozne prireditve e skoraj nemogoče. Kdor hoče koloni.dno razstavo doumeti, jo mora večkrat obiskati in neumorno proučevati. Izrabiti mora vsako priliko, ko se vrše številne in ražične znanstvene in stro kovne prireditve, gledališke im druge Predstave, posebno pa, ko nastopajo razni nerodi obširnega francoskega imperija v slikovitih sprevodih, pestrih nošah in eksotičnih plesih. Vse to pa stane mnogo časa, truda in denarja. Omejiti se moram zato le na splošni opis in na uti-se, ki sem jih dobil, ko sem v začetku evgusta t. 1. obiskal razstavo. Zveze med središčem Pariza (n. pr. P'ace de 1’ Opera) in razstavo so zelo Ugodne. Z avtotaksijem — ki je v Parizu zelo poceni — dospemo v 15 minutah, s Podzemeljsko železnico (»Metro«) v 20 minutah, s tramvajem ali avtobusom pa v pol uri. Razen tega vozijo po Seini (do Pont National) številni udobni parniki. Tudi zrakoplovi so na razpolago. Glavni dohod v razstavo, ki pride za tu.ee z legitimacijo izključno v poštev, je P o rte d’H o n n e u r. Že tu nas o-čarajo krasni nasadi s tropičnimi rastlinami, vodomet, ki meče vodo 35 m visoko, številni piloni i. dr. Mnogi prodajalci ponujajo načrte razstave/časopise, albume, razglednice itd. Ko pridemo na razstavni prostor, zapazimo takoj na desno monumentalno poslopje k o! o n i j a 1 n e ga muzeja z ogromnim reliefom, ki Pokriva skoraj vse pročet e. Slični reliefi so tudi na drugih straneh stavbe. Vsi govore o bogastvu im procvitu francoskih kolonij. Muzej je vzorno urejen in kaže v dioramah, slikah, nošnjah, listinah, statističnih podatkih itd. točno razvoj francoske kolonizacije od prvih početkov do današnjih dni. Nadalje vidimo tu produkte naselbin, živlenje in de o domačinov in našel encev, njihove prosvetne, zdrav stvene, prometne in druige razmere, napredek tujskega prometa, vojaško in ci -Vilno upravo kolonij itd., v podzemlju pa poučen akvarik Pred vhodom stoji kip ■Franci e kot zaščitnice miru. Neposredno za muzejem je oddelek za a v i j a t i k o s pristaniščem za zrakoplove, poleg njega pa ogromno poslopje »Section Mčtropolitaine« (z 42.000 m“ površine in s stolpom), k er so razstavl.eni v 122 oddelkih in 18 skupinah vsi izdelki moderne tehnike in industrije glavnega mesta kakor električne naprave (stroji), avtomobili, kemični produkti, rudnine in kovine itd., ki jih dobavlja Francija svojim kolonijam. V hi storičnem oddelku so spomini na Napoleona I. iz Sv. Helene. Drugi del te sekcije s konfekcijo, juvelirskimi izdelki, parfumi, preprogami itd. je v posebni palači (s 16.000 ma površine) med paviljoni tujih držav. Središče razstave je bližnja »Citč des Information s«, kjer dobi tujec vse informacije o gospodarskih, finančnih, turističnih, prometnih, zdravstvenih in drugih razmerah vseh francoskih in tu ib kolonij. Pod velikansko kupolo s krasnimi freskami je centralni poštni in brzojavni urad, odkoder lahko pošljemo svojcem pozdrave v daljsr* domovino. Tu so tudi generalni komisariat in dvorane za gledališke predstave, koncerte, znanstvena predavanja in drage prireditve. Ostale palače in paviljone razstave si ogleuamo najbolje tako, da začnemo s francoskimi ko'oni ami, ki so večinoma Pa obeh straneh veličastne »Grande ave-Pue des colonies francaises« na južni o-bali jezera in nato razstave tujih držav. Da se preveč ne utrudimo, se lahko po-siužimo udobnih električnih autokarjev. Seveda se ne utegnemo nikjer dolgo muditi, ker zapro večino razstavnih objektov o mraku, ko se začne pravljična razsvetljava. Francoske kolonije. Prva ko'onija, ki jo obiščemo, je M a-dagaskar. V rdeči palači, kamor vodijo monumentalne za Madagaskar značilne stopnice, je razstava tega največie-ga francoskega otoka (588.000 km’ s 3.5 milijoni prebivalcev). Rdeča barva je simbol naselbine: rdeče je skalnato obrežje, rdeča so poslopja, krvavordeče je večerno nebo. V centralni dvorani so diorame pristanišč Majune in Tamatave, nekdanje presto! ice domačih kraljev bajnega glavnega mesta Tananarive, kopališča Antsirabe in jezera Mlaoutre. Poleg palače se dviga 50 m visok stolp, okrašen z volovskimi glavami, dragim simbolom otoka. —Na levi ob vhodu v avenue-:o se dviga bel minaret z dvoj nim balkonom. Smo v Djibouti ob vhodu v Rdeče morje. Domačini-Soiml-ci se grejejo pri zakurjeni peči; kajti naše evropsko solnce jim daje premalo toplote. — Par korakov dalje in že smo v Indiji. Pet mest je ostalo Franciji od nekdanjega velikega posestva: Chan-dernagor, Yanaon, Pondichery, Karika in Mahe. Indijska hiša s kamenitimi slo ni in z odprtim dvoriščem (pativ) je pot m opojno-duhtečega cvetja. To je značaj teh pokrajin. — Onkraj ceste je mala, primitivna koča, zgrajena iz debel kokosovih palm in bambusa, pokrita z bi čevjem — domačin prebivalstva Tahitija (Društvenih otokov). Več ne po trebujejo; saj vlada tu večna pomlad. (Nadabevanje sledi.) Kulturne vesti Jack London: Dolina meseca. Roman. Poslovenil V adimir Levstik, izdala Založba Modra ptica v Ljubljani, strani 504. — Ameriški pisatelj Jack London, ki je po življenju in delu precej soroden svojemu še živečemu sodobniku Rusu Maksimu Gorkemu; je pri nas že znan. V zadnjih letih smo dobili več prevodov njegovih manjših del. Modra ptica pa nam je sedaj podari'a njegovo največjo mojstrovino, veleroman »Dolina meseca«. V tem romanu opisuje London z veliko oblikovalno silo življenjsko usodo ameriškega delavstva in njegovo borbo za obstoj tik pred svetovno vojno. Osredje dela sta Bil'y Roberto in njegova ljubka mlada žena Saxon. Pisatelj ju spremlja od prvega srečanja na plesišču preko zakona, velike oaklandske delavske stavke z vsemi grozotami in bedo do bega na deželo, v Dolino meseca, kjer zopet najdeta izgubljeno srečo. Vzporedno z njuno usodo se razvija veličasten film vse delavske sodobnosti z neštetimi malimi, kratkimi, a vendar pretresljivimi zgodbami. Osebe so močno očrtane, značaji so plastično izklesani, da stopro pred nas v vsej svoji zunanji in notranji podobi. Roman »Dolina meseca« pa ni samo film golega življenja, ampak je tudi jasna pisateljeva izpoved. Daši je bil sam proletarec v dobesednem smislu, posebno preden je zaslovelo njegovo pisateljsko ime preko vse Amerike in Evrope, je vendar doume! vso enostranost in puhlost nekaterih proletarsko-strankarskih gesel in ih je zato tudi možato zavrgel in obsodil. Posebno jasno je pa uvidel, da je prerokovanje popolne enakopravnosti in »z'atega veka« puhel fantom, meglena fatamorgana. Občudovanje je pa zlasti vreden njegov slog in sploh način pripovedovanja, ki ga prav za prav postavlja v vrsto zares velikih umetnikov pisane besede. To pripovedovanje je nad vse preprosto in lagodno, toda kljub temu ali pa prav zato globoko in silno. Začenja se kakor žuborenje tihega studenca, raste v reko in naposled v veletok, dokler se umirjeno ne zlije v morje globokega spoznanja in visokega etosa, vklenjenega v pravir vsega pozem-skega, v zemljo. Vladimir Levstik je delo kongenialno ponašil. Njegov prevod je mojstrovina, tako stilno kakor jezikovno, da služi lahko za vzor ne samo vsem drugim prevajalcem, ampak tudi pisateljem. Prav taka je knjiga tudi po zunanji opremi; prišteti jo moramo k našim najelegantnejšim izdajam. Načrt za platnice je napravil arh. Spinčič. Danilo Gorinšek: Rdeča kapica. Naš znani mladinski pesnik in pisatelj Danilo Gorinšek je nedavno dovršil veliko medinsko tride:i2nko »Rdeča kapica«. Igro je Narodno gledališče v Mariboru že sprejelo in :o priče'o študirati v režiji našega mladega režiserja Hinka Tomašiča. Gorinškova »RdeČ3 kapica« je sicer zasnovana po znani pravljici, vendar je njen potek, tako v zasnovi kakor izvedbi, docela nov in samostojen. Pisana je v nevezani in vezani besedi. Pesmi bodo uglasbene po načinu operet, tako da bo Gorinškova »Rdeča kapica« pravzaprav naša prva mladinska opereta, toda brez operetne plehkosti ih z zdravim šaljivim jedrom. Krstna predstava bo v oktobru aH najkasne e v novembru. Nastopil bo skoraj ves ansambi. Joseph Conrad: Senčna črta. Roman, strani 154. Po angleškem besedilu poslovenil Oton Župančič, izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. — V zbirki Sodobni pisatelji ljubljanske Tiskovne zadruge je te dni izšel prevod sodobnega romana »Senčna črta«, ki ga je napisal angleški pisatelj Joseph Conrad, po rodu Poljak. Knjiga, o kateri bomo podrobneje še spregovorili, se častno pridružuje dosedanjim edicijam te založbe, tako po vsebini kakor po zunanji opremi ing. arh. Janka Omahna. Modra ptica, 11. Oktobrska številka revije »Modra ptica«, ki je pravkar izšla, prinaša kratko studijo Josipa Vidmarja o Franu Levstiku; Prekmurca Miška Kranjca novelo »Zgodba o dveh devicah«; Dore Grudnove ciklus pesmi »O reci le...«; Toneta Krošla esej o ruskem pesniku Sergeju Jeseninu; Petra Pajka poročila: Pomen tradicije, Mi, ki smo brez vsega, Na robu znanosti, Pet let nemške literature in Nagibi ustvarjanja; Poročila o novih knjigah in Razno, v katerem nadaljuje Mirko Javornik svoj »Ali veste?« V novembru bo izšla 12, zaključna številka drugega letnika. Program Modre ptice za prihodnje leto. Založba Modra ptica bo izdala prihodnje leto sledeče štiri knjige: Emila Liidwiga biografski roman »Napoleon« v prevodu Josipa Vidmarja, Sigride Undsetove roman »Jenny« v prevodu Frana Albrechta, Španca Blasca Ibaneza najboljšo mojstrovino »Krvave arene« v prevodu Stanka Lebna in Krnita Ham-suna »Potepuhe« v prevodu Otona Župančiča. Drobiž iz Poljčan Uspelo zborovanje. Da se seznanijo širši sloji z današnjim državnim položajem, je bilo te dni v Modražah pri Poljčanah sklicano zborovanje. Udeležili so se ga razen županov in uradnikov tudi številni kmetji in delavci, ki so z zani-man.em sledili zlasti govorniku, žel. uradniku g. Hericu. Spoznali so vsi prisotni, da je naravnost njih nujna potreba iti 8. novembra volit; kajti gre se zdaj za večno preprečitev nekdanjih političnih skupin, ki so nekdaj gledale samo vsaka zase, skupni dobrobit Jugoslavije in posameznikov pa jim še daleko ni bil mar. Zdaj gre zato, da se naša lepa Jugoslavija gospodarsko kot socija'no čimbolj ukrepi. In komur je do tega, ne bo izostal 8. novembra od volitev. Tako bo koristil sebi, kot državi. Dobro uspelemu zborovanju je predsedoval elektrar-nar in posestnik g. župan Vezjak iz Sp. Po'ičan. Navzoč pa je bil tudi sreski načelnik g. Milan Makar. Za predsednika in namestnika v razsodišču za povzročeno škodo po lovu in divjačini sta na teme'ju zakona o lovu po zaslišanju obč. odborov in lovskih upravičencev za tekočo zakupno dobo do marca 1935 za občine Pekel, Poljčane, Stanovsko, Lušečka vas, Hrastovec in Modraže imenovana posestnik g. Anton Detiček iz Poljčan in pekelski župan g. Anton Medved. Novice iz Ruš Otroški vrtec bo otvorjen s prihodnjim tednom. Kako nujno potreben je bil za Ruše, kaže veliko število vpisanih otrok, preko 70. Treba bo misliti na drugi razred, ker je toliko otrok za en razred vsekakor preveliko. Vrtnarica gdč, Matko je tudi že nastopila službo in bo naše malčke preko igre pripravila na resnost pouka za poznejšo osnovno šo-lo. Nova šola bo tudi v najkrajšem času izročena^ svojemu nameniu, ker se zadnja dela bližajo svojemu koncu. Vendar bo tudi stara šola ostala še polno zasedena. Telovadna dvorana v Sok. domu je urejena in se prične s prihodnjim tednom redna telovadba za vse vrste. Dobri vojak Švejk se pripravlja v novi zasedbi in sceneriji ter bo nudil najboljši užitek zabave in razvedrila občinstvu. Radikalna kura, katere repriza je bila preteklo nedeljo, je izvrstno Izpadla, ponekod bolje kakor prva predstava. Mnogi so si jo v drugič ogledali. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR en rala. MARIBOR _ Pod u2nlca: CELJE sprejema hranilne vloge na knj žice in tekoči račun. - Dovoljuje komunalna in hipotekarna posojila. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle najkulantneje. PUPILARNO VAREN 2AVOD ker Jamči za vse vio«e DRAVSKA BANOVINA s celim svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Stran 1 Mariborski VEČERNI K Jutra V M a r i b o r u, dne 24. X. 193T. Sokol kraljeoine J. K.: Iz Tyrševih filozofskih nazorov Od Tyrševeg.a obsežnega življenjskega dela je najbolj znana in po zaslugi tudi najbolj cenjena formulacija sokolske-ia programa ter izgradnja sokolskega bratstva v praksi. Ker je Tyrševo Sokolstvo pravzaprav le sličica, zajeta v okvir Tyrševe življenjske filozofije, zato je treba, da se tudi najširše sokolske vrste seznanijo z zatišjem duševne delavnice -našega ustanovitelja, v kateri je vzraslo Sokolstvo na temelju globokega študija zgodovine in filozofskih sestavov. V osnovih spoznavamo v Tyrševih nazorih pozitivno smer — pozitivizem, ki upa v večni razvoj in boljšo bodočnost poedinca, naroda in človeštva vobče. V tem nazoru je bil Tyrš v skladu z duševnim obeležjem svoje dobe. Miselno -azpoloženje šestdesetih let — svobodomiselnost, verska in narodnostna strpnost, navdušena; vera v boljšo bodočnost narodov, zlasti pa v svobodni razvoj astnega naroda se odraža jasno v zrcalu njegove filozofije. S to — rečemo lahko _ idealistično smerjo je nasičeno vse Tyrševo življenjsko delo, zlasti miselni temelj Sokolstva, kakor se prikazuje v članku »Naša naloga, smer in cilj.« Po Tyrševem mišljenju je človek edinstven stvor na svetu, ker je on edini zmožen, da s svojimi duševnimi lastnostmi omogoča stalen napredek v načinu življenja. Ostale žive stvari ostajajo na enaki razvojni stopnji vso dobo svoje eksistence. Čebele n. pr. so pred tisoč leti živele enako življenje kakor sedaj in bodo čez tisoč let živele zopet enako, člani živalskih rodov — meni Tyrš — nimajo one notranje zveze, ki spaja človeško družbo. In baš to združevanje na temelju notranje zveze je podmena za človeški napredek. Poedinci, bi ne zmogli, tudi če bi se izmed ostalih odlikovali, ničesar, ako bi se ne uvrstili v socijal-ne enote, človeško družbo deli Tyrš na dva tabora: prvi so komodni, miselno leni ljudje, ki so vedno zadovoljni s sta njem, v katerem se baš človeštvo nahaja. Nikakor ne stremijo za napredkom, in če bi se svet ravnal po njih, bi razvoj enostavno zastal. To so pravzaprav »nazadnjaki«, kajti kdor stoji, gre zapravo nazaj. Takšni ljudje v družbi prevladujejo. Toda njim nasproti stoji manjšina mislečih ljudi, kateri niso nikoli zadovoljni z obstoječimi razmerami. Dvomijo o tem, da je družba urejena in da se življenje živi na najboljši način, ki je vobče možen. Iz tega dvoma se rodi stremljenje po boljšem, premišljamo in utiranje novih poti. Nravstveni temelj Tyrševe filozofije se pojavlja tu v tem, da razlikuje Tyrš slabe in dobre družbe ter da vzpodbuja k udejstvovanju v dobrih družbah, koje-gai prvi znak je potlačevanje sebičnosti. Delo poedincev je na korist celote. Na ta način so družbe podrejene višjim enotam — narodom, ti pa zopet vsečloveš-kim idealom. Naloga narodov je ohranitev posebnega značaja v dobrih lastnostih, ki koristijo vsečloveškemu napredku. Tako je zasiguran narodom njihov delež v kulturni zgodovini. Po Tyršu izpolni vsak narod, bodisi še tako majhen, svojo nalogo, ako je delal z vsemi svojimi osobinami na zvišaaje kulture. Našo kulturo so ustvarjali vsi prejšnji narodi, in četudi so morda izginili, jo tvorijo sodobni narodi ter jo bodo izoblikovala bodoča pokoljenja. Tyrš pokazuje, da je v novi dobi nemožno osamljenje narodov, ki bi bilo povzročeno po vzdrževanju in izoblikovanju značilnih osobin kakega naroda. Zanimivo je, da se odlikujejo baš narodi, ki so najbolj pomešani iz raznih plemen, n. pr. Angleži ali Francozi, z najvišjo kulturo. Človeško zgodovino deli Tyrš popolnoma drugače, nego smo navajeni. Mesto običajnih treh dob priporoča razdelitev na osem razdobij: »Od dobe prvotnih nekulturnih narodov nekavkaških čez začetke kulture kavkaškega plemena', grško kulturo, dobo Aleksandrovo, rimsko, zmago krščanstva, renesanso (prerod na temelju grške in rimske kulture) do dobe vstajenja narodov po vedi, umetnosti, gojenju narodnega jezika in nravstveni moči k svobodi. Kulturni človek današnje dobe »stremi« vsemogočno podjarmiti prirodo z industrijo ter osvoboditi narodnosti, da bi se osvojile vse to, kar so dobrega prinesle minule dobe, in da bi dvignile svojo kulturo na najvišjo stopnjo, s katero se morejo svobodno pripo jiti vsem kulturnim narodom.« To je samo oris Tyrševe filozofije. V celoti moremo reči, da si je Tyrš osvojil globoko znanje vseh filozofskih smeri. Nobeni izmed njih ni dajal popolnoma prav. Gledal je s kritičnim očesom bistrega opazovavca, ki spoznava prednot-sti in napake, toda se nikdar ne pridružuje brez pridržka. Doznava, da so filozofske smeri vseh vekov prinesle mnoge misli trajne cene. Lastnega filozofskega sistema ne ustanavlja. Toda v razliko od mnogih teoretikov je napredoval k praktičnemu poskusu uveljavljenja svojih nazorov z ustanovitvijo Sokola. zen do domovine. To vse bi naj dovedlo Sokola — ter s tem ves narod (»kar Čeh — to Sokol!) — na mesto na s-olncu. In svobodo nam bodo tudi ohranile, ako ne opustimo teh idealov. V tem obstoji velika naloga Sokolstva v osvobojenem narodu: ohraniti vse pozitivne vrednote Tyrševega programa ter iti dalje v onem »večnem gibanju«, brez katerega ni in ne bo napredka niti življenja. (Po češkem izvirniku priredil M. K—č). Vse, o čemer ga je poučil študij zgodovine filozofije, vplete v venec Sokolu. Opremiti ga hoče z vsem, kar je narode delalo in kar jih bo delalo vedno velike: telesna in duševna moč, dobra nrav, smisel za lepoto in znanost, medsebojna lju bežen, ^nesebična požrtvovalnost, ljube- Iz češkoslouaškega Sofcolstua Renata Tyrševa, Fiignerjeva hči, ki je dovršila letos svoje 77. življenjsko leto, ki pa je še vedno telesno krepka in duševno sveža ter z velikim interesom zasleduje sokolsko gibanje, dovršuje pravkar spomine na svojega soproga, katere izda v založništvu »Českeho čtenare«, kjer je pred leti izdala tudi spomine na svojega očeta. — Manjšinsko delo Sokolstva, o katerem še nimamo pri nas niti pravega pojma, je pri Čehoslovakih visoko razvito. Tako je n. pr. eno češko Sok. društvo (Velvary) poslalo letos že čez 700 kg čeških ilu-strovanih listov raznim Sok. društvom v Nemčiji, kakor v Avgsburgu, Draždanah, Berlinu in drugod. — Pri proslavi državnega praznika dne 28. oktobra bo Sokolstvo kako-r vedno doslej tudi letos sodelovalo z vsemi svojimi močmi. — Kakor prejšnja leta, pripravlja ČOS i za tekoče leto velikopotezno zasnovano podporno akcijo v prid nezaposlenim Sokolom. — Šolo o Tyršu, podobno kakor jo je priredil sa-vezni PO SKJ letos 5. in 6. septembra v Novem Sadu, bo priredila ČOS 9. in 10. januarja 1932 v Pragi. — Poskus novega načina župne prosvetne šole je napravila (letos že drugič) v dobi šolskih počitnic župa Plzen s tem, da je prosvetno šolo združila s taborenjem. Poročila pravijo, da je letošnja šola dosegla še lepši uspeh nego lanska. — Zletoe znamke, ki jih je letos spomladi v svrho propagande' za prihodnjeletni vsesokolski zlet založila ČOS v 1,000.000 izvodih, so že skoro pošle, tako da jih izda zletni odbor v kratkem že drugi milijon. — Da počasti tudi spomin na Tyrša kot kritika in zgodovi- ’ narja upodabljajočih umetnosti, je ČOS ustanovila posebno »Tyrševo nagrado z« upodabljajoče umetniško delo« v zneska 6000 Kč. Ta nagrada se bo delila vsaka 3 leta za umetniško delo slikarsko, kiparsko, arhitektonsko, grafično ali k stroke umetne obrti. Prvič se bo ta cena podelila 17. septembra 1932 ob Tyrševi 100-letnid. A. J- Spori ŠPORTNE PRIREDITVE V NEDELJO. Ob 13.30 na igrišču ISSK Maribora: prijateljska nogometna tekma SK Svoboda I:SK Rapid rezerva. Ob 13JO na igrišču SK Železničarja: prvenstvena nogometna tekma SK Železničar mladina :SK Svoboda mladi- na. Ob 15. na igrišču ISSK Maribora: prijau teljska nogometna tekma ISSK Maribor I:SK Rapid I. Mariborski nogometni derby. Jutri, v nedeljo 25. t. m. se bo na igrišču ISSK Maribora odigrala prijateljska tekma med Mariborom in Rapidotn. Oba nasprotnika se mrzlično pripravljata za odločilni nastop, ki naj poda bilanco o sposobnostih in napredku moštev v letu 1931. Znano je, da moštvo Maribora v marsičem prekaša nasprotnika. Številne prednosti bo Rapid pariral le z njemu lastno prodornostjo in odločnostjo pred golom. Vsekakor je izid tekmovanja jako dvomljiv. Moštvi razpolagata z različnim orožjem in se v sistemu tako razlikujeta, da je sodba skoraj nemogoča. Zmago si bo priborilo odpornejše moštvo. Predtekmo bosta odigrali rezervi Ra-pida in Svobode. "Drobne športne vesti. Zagrebški podsavez je sklenil dve medmestni tekmi: 1. decembra z Budim- pešto v Zagrebu in 12. februarja 1932 s Parizom v Parizu. Jugoslavija ima za prihodnje leto o® sporedu več reprezentančnih tekem: 3. aprila proti Španiji v Oviedu, 10. aprila v Lisaboni proti Portugalski, 29. maja v Beogradu proti Poljski, 5. junija v Zagrebu proti Franciji in 28. oktobra v Pragi proti Češkoslovaški. Pogajanja se vrše za dve tekmi z Norveško v Oslo in Švedsko v Stockholmu. V Parizu je Koželuh porazil Hunterja s 6:2, 7:5. Na češkoslovaški državni praznik dne 28. t. m. bo gostovalo na Češkoslovaškem šest dunajskih klubov, in sicer v P.agi Rapid:SIavia in Vienna:Sparta, v Bratislavi Austria:Bratislava, v Proste-jov Wacker:Prostejov, v Saazu Nichol-son:DSV in v Žilini Sportklub:Žlina. Malo smeha. Zakonski mož (modruje): Zakonsko življenje ima dve strani: dobro in slabo Dobra stran je ta, da človek ni več sam, slaba stran pa je ta, da nisi nikoli več sam. Tako slabo se počutim, gospod doktor, je potožil bolnik. V moji glavi razbija kakor s kladivi, v prsih me reže kakor z noži, po udih me pa zbada kakor z iglami. — Prijatelj, je odgovori) zdravnik. To ni nobena bolezen, to j® trgovina z železnino. Če kupite to peč, dragi gospod, prihranite polovico premoga. — Imenitno imenitno! Dajte mi kar dve taki peči. Dr. O. Faunlg. Dva s \ Povest Iz pretek:ega stoletja. »Kakor veste, sem bil po smrti starišev v precejšnjih gmotnih stiskah, kajti denarja nisem imel, potreboval pa bi ga krvavo. Gostilna mi ni nesla veliko; ker ni prihajalo dosti gostov, sem moral gledati, kako bi drugače prišel do premoženja. Vsled lege gostilne ob cesti so prišli različn ljudje mimo in se tudi ustavili pri meni. Ta in oni me je naprosi, da bi mu shranil blago; seve sem to rad storil, saj zato je zopet dotični potrošil pri meni denar. To se je zvedelo pri ljudeh, ki so barantali s sumljivim blagom. Kmalu je postala moja gostilna pribežališče za vse take ljudi; spočetka me je bilo nekolko sram in tudi strah, a nazadnje sem se navadil, kajti ta posel ni bil zastonj. Tudi kupci iz severnih nemških krajev so prihajali k meni, ker so šli na različne sejme nakupovat živino. In s tem se je začela moja nesreča.« Cestnik je umolknil, kakor bi zbiral moči, da po- «*, kar ga je težilo. Čez nekaj časa je zopet prevzel besedo ter nadaljeval: , Bilo je že sredi jeseni. Drugi dan je bil v bližnjem mestu Ptuju največji sejem celega leta, posebno za živino. Cel dan so hodili ljudje po cesti ter gonili živino mimo moje hiše. Mnogo se jih je tudi ustavilo pri meni. Tako sem napravil tisti dan prav lep dobiček. Bilo je že pozno in nameraval sem iti počivat, kaiti drugi dan bo tudi dosti opravka. Stara dekla, zraven še gluha ter ne posebno brihtna, je že davno spala v zadnji sobi. Bil sem tedaj sam. Ravno, ko hočem ugasniti svetilko, potrka nekdo na okno. Vzel sem luč, stopil k hišnim vratom ter vprašal, kdo je in česa želi. »Odprite, prosim, kupec sem, prenočil bi rad tukaj,« slišim od zunaj odgovor. »Naij bo,« sem si mislil ter odprl hišna vrata. Posvetil sem poznemu gostu. v. obraz ter takoj spoznal, da je res kupec. Bil je lepo oblečen im tu ki sem ga imel pripra vljenega za lisice ter vsujem Pr * ce šno množino v vrček. Roka se mi je tresla, že se mislil vreči vse v kot, a kakor bi me zadržala neka n vidna moč, sem šel dalje, z namenom, da izvršim S1 jeni sklep. Hiti, sedaj je zadnji čas, mi zašepeta hudi duh-^ »Vse je v redu. samo vodo še prinesem, pa tudi roki. Stopil sem v sobo z vrčem zastrupljenega vina u~ hladne dneve! Močne nogavice za strapac 10*« 8*» Nog vice s svilo 15 - 12‘-Macco nogavice zelo tipežne 22’-Volnene nogavice zelo tople 38'* 25*« £riko lokavice znotiaj voln. 16'» Rokavice z okiajcem 25*« 20'» Hokavice brez zaponk zelo modeme (Schlupfer) 28'« Tipežne spodnje hlače 26'« TiiKO hlaie s svilo preplet. 40"» Mehke volnene hlače 40*» C. BUDEFEIDT, MARIBOR, Gosposka ul. notoč Flucher-Puh Meljski hrib ob Dravi, mestna meja. Dobra stara in nova vina, lep vrt in lepa soba. Za iesen in zimo Klobuki moški! Klobuki ženski! Najnovejši pariški in dunajski modeli. Popravila se izvršijo hitro in ceneno! IVAN in HELENA KVAS, Maribor. Aleksandrova c. 32 LAK-MODA 19*1 ZELO DOBRE ŽENSKE NOGAVICE ŽE QD DIN 15-- TOPLl ČEVLU IZ VELBLODOVE DLAKE PODPLATI IZ KIOBUČEVJKE I« USNJA DIN- fe&r MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 17 Sredi sobnega vrta Za meščana, ki skoraj vse življenje prebiva v mestu med zidovjem, pomeni mali vrtič, balkon alli kaj sličnega — — mnogo, zelo mnogo. Ljudje, ki žive na deželi, ki imajo svoje vrtove, polja in šume, ki večji del dneva prežive na svežem zraku, si ne morejo niti misliti, kaj pomeni za mestnega človeka mali balkon aCi samo okno okrašeno z rožami. Zato v mestu često naletimo na stanovanja. kjer imajo urejene prave sobne vrtove. Tak mali vrt se prav lahko uredi v vsakem stanovanju, da skozi poletje in zimo čutimo, kako cvetje živi, se ve- selimo njegovega napredka in sleherne nove btlike. Poslednji čas se poleg navadnih že zelo znanih sobnih rož mnogo goje najrazličnejše vrste kaktusov, ki so zelo hvaležne rastline. Kaktus, ki cveti, je naravnost čaroben, skoraj nenaraven. Cvet živi navadno le par ur ali en dan. Pri nekaterih vrstah je popolnoma o-krogel, žareeč rdeč, pri drugih zopet podolgast in kakor prekrit s srebrnimi lasmi. Ljudska fantazija zares ne bi mogla priti do tako raznovrstnih posebnosti, tako raziličnih oblik in grotesknih linij, kakor nam jih narava daje v raznih vrstah kaktusov. In baš radi teh posebnosti ljudje tako radi negujejo kaktuse in z njimi krasijo svoje domove. Veliko izbiro vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno. ______________________2491 Prazno sobo želi miren, ves dan odsoten gospod. Ponudbe pod »takoj« na upr. 4087 Za vseh mrtvih dati, kaikor tudi za vsako drugo priliko. Nari-večja izbira raznega cvetja, v lončkih in rezano — krizanteme, sveži in umetni venci, okraski za grobove, (križi, šopki itd.). Aranžmani v najmodernejši izdelavi. Cene kakor v vrtnariji. Cvetlični salon Džamonja, GosposJc* ulica 37. 4025 Kislo zelie priznano dobre kvalitete nudi v vsaki množini F. Fijavž, Maribor, Frankopa-nova 10. 4040 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Za vse svetnike krizanteme, vence in šopke izvršuje po solidni ceni Rudolf Fink, Studenci, Aleksandrova c. 33. 4082 aro Sprejmem solidnega gospoda na stanovanje in hrano ali samo zajutrk, blizu gl kolodvora. Poizve se v Aleksandrovi cesti št. 71, Maribor.___________________4089 Vajenca za kavarno in restavracijo sprejmem Ponudbe na Veliko kavarno, Maribor. 4086 Miss Edith Orley daje angleški pouk. Prevzame tudi tehnične in druge prestave nemško -francosko - angleško. Gosposka ulica 52 1. 4083 Ženini in neveste opazujte izložbe Fotomayerja, Gosposka ulica, dobra slika, moderna izdelava, nizkecene._____________________3000 Prodam enodružinsko petsobno viilo v Mariboru. Ponudbe pod 200.000 na upravo »Večernika«. 4081 Nakup s hran. knjižico! Hiša, 2 stanovanji, sadovnjak z vinsko trto, nese 800 1 vina', Din 160.000. — Lepa vila, 2 stanovanji v gotovini Din 75.000. — Posestvo v bližini Maribora, 8 oralov, vila, Din 150.000. — Pisarna. »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 4096 Stanovanje, dve veliki sobi s štedilnikom oddam. Pobrežje, Zrkovska cesta 33. 4092 4091 Nasvetov potrebnim v gospodarski krizi, važnih življenskih zadevah, nakup, prodaja hiš, preskrba stanovanj, lokalov itd. Posvetoval-nica »Marstan«, Koroška c. 19. 4088 Še nekaj: Posteljne mreže, montirane tudi na železne okvirje. Tapetnik Novak, S!o-venska ulica 24. 4085 Sobo in kabinet za obrt ali pisarno tik koJodvora oddam. Aleksandrova 48. 4021 Sostanovalca sprejmem. Židovska ulica 12/1. Sobica z zajutrkora vred se odda solidnemu gospodu v podnajem. Sredi mesta. Mesečno 300 Din. Naslov v upravi »Večernika«. 4012 500 dinarjev plačamo tedensko zgovornim osebam s številnimi po znanstvi. Perssons, Ljubljana. Poštni predal 307. Znamko za odgovor. 2360 Pred eventuelnim nakupom izvolite si ogledati mojo veliko zalogo, v kateri imam veliko izbiro najboljših vrst emajlirane posode, med katerimi najdete tudi znamko »Herkules«, to je ono, za katero jamčim in jo, če bi pri normalnem kuhanju pokala, zamenjam brezplačno za novo. Nadalje imam prvovrstno aluminijasto posodo, prvovrsten porcelan karlovarskih združenih 6 tovarn »EPIAG«, nadalje enostavno in brušeno steklo, namizno orodje vseh vrst, leseno robo itd. Od mojih itak nizkih in konkurenčnih cen Vam pri eventuelnem nakupu damoc celokupnega zneska še 5% popusta v blagu ali gotovini. Najtopleje se priporočam in ostajam z odličnim spoštovanjem Albert Vicel, trgovina s ku hinjsko posodo in hišnimi potrebščinami, Maribor, Gosposka ul. 5. 2906 THEIKH (Q Bučno olje iz novih bučnih jederc priporoča J. Hochmiiller, tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ulica 7.______4020 Tri manjša stanovanja oddam s prvini novembrom. Pobrežje, Nasipna ulica, nova hiša. Vprašati Koroščeva ulica 6/II, Flucher.____4022 Kratek klavir poceni na prodaj za 3000 Din. Einspielerjeva ulica 26. 4017 Pisalna in toaletna miza ceneno na prodaj. Magdalenski dvor, Taborska ulica 4. 5000 in gosp t,ORNIK KOAO$KA9 Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14. 1566 Ako hočete, da bodo Vaši ovratniki, ki jih daste v pranje, tako lepi kakor novi, potem jih oddajte samo k Triumfu, Pavel Nedog. Elektromotorje »Škoda«, 0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tlchy, elektrotehnično podjetje Maribor. Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe. Nagrobne vence iz umetnih cvetlic v vediki izbiri, trakove za vence z zaželjenim napisom dobite pri C. Biidefeldt-u, Gosposka ul. 4. 2868 Za plašče in obleke najlepši vzorci, najnižje cene pri Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka ul. 5. 2903 Baržunasta obleka je lepa. Novi vzorci, najnižje cene prt Srečku Pihlarju, Maribor, Gos^oka ul. 5. 2904 Slike za legitimacije hitro, dobro in ceneno. Fotomayer, Gosposka ulica 39. 3001 Abonente sprejmem na dobro in ceneno hrana po Din 15.—. Restavracija Mariborski dvor. Oddam tuidi nekaj mesečnih sob. 4042 V soboto in nedeljo vsi na koline (fureš) ter na pojedino divjačine in sladki vinski mošt v Mariborski dvor k Osetu. Sprejmejo se tudi abonenti na hrano in stanovanje.________________________4141' Stanovanje in sobo oddam. Kosarjeva ulica 38. 4043 Natakarica dobi službo takoj. Pogoji: da je pridna, poštena, zanesljiva in zmožna za vsa gostilničarska dela, da govori slovensko in nemško in da poseduje dobra izpričevala. Naslov pove uprava. 4029 Sobo s posebnim vhodom, elektr. lučjo, na Aleksandrovi cesti 55/1 levo, oddam enemu ali dvema gospodoma. 4032 SLIVOVKA RUM KONJAK LIKER JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9 Na debelo I Na drobno I iStran S. Marffiorsfcl V F C E R N ? K Infra nudi cenjenim odjemalcem po izredno nizkih cenah iz lastne pletarne: Otroške puloverje od Din 30.— naprej 2enske puloverje od Din 50.— naprej Moške puloverje od Din 60.— naprej Nogavice otroške od Din 4.— naprej Nogavice moške od Din 4.— naprej Nogavice ženske od Din 8.— naprej Gosje perje očiščeno kg po Din 55.—, pol-puh beli kg Din 90.— Puh »Luna specijal« kg Din 220.—. Razen tega pletene spodnje majce od Din 14.— .naprej, spodnje hlačice od Din 18.— naprej in vso 'drugo zimsko blago v veliki izbiri. 3U75 Zahtevajte povsod „Večernik“ v Z' večletno prakso, ki zna perfektno korespondirati v slovenskem, srbskem in nemškem jeziku, takoj sprejmemo. Ponudbe z navedbo plače je poslati pod šifro »Samostojni korespondent WK 520« na upravo »Večernika«. 4044 2 pisarniška prostora s skladiščem iščem v najem s 1* novembrom. Ponudbe z navedbo najemnine je poslati pod šifro »Pisarna WK 521« na upravo »Večernika«. 4045 ZVEZA GOSTILNIČARSKIH ZADRUG V MARIBORU Javlja tužno vest, da je njen odbornik, gospod Srečko Robič veleposestnik, župan, član banovinskega sveta itd. v četrtek, dne 22. oktobra zadet od kapi nenadoma preminul- Pogreb velezaslužnega pokojnika bo danes, 24. t. m., ob pol 15. uri v Limbušu. S pokojnikom je zgubila naša zadruga požrtovalnega sodelavca. Cast njegovemu spominu! VMariboru, dne 24- oktobra 1931. 4084 Zvezno načelstvo. Spomnite se CMD! Za Solo kupujemo samo na SlomSkovem trgu itev. 6, Ljudska tiskarna Maribor. Najmočnejša zavarovalnica Jugoslavije sprejmi zastopnike akviziterje Ponudbe pod »Zavarovalnica" na Hinko Sax Maribor, Grajski trg Caj nove žetve je prispel 12 Carska mesaoica n it 15*» Oarjeeiing FIowery lfl l Ii8--Five o dock Tea 10»„20*-25*- Goidtippend me!an. 10 „ „25*- Velika izbita čaja v zavojčkih dimnih svetovnih znamk v vseh cenah. Sreike za vse razrede državne razredne lotarlie dobite v prodajalni Bančna poslovalnica Bezfak, Gosposka 25 Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik iz4ajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru, 'liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru Več parov nogavic. Prijetno se počutite, ako pogo-stoma menjate nogavice. Imamo bogato izbiro nogavic v vseh modernih barvah za vsako obleko in vsaki dan. Obrnite se na nase prodajalce. Oni Vam bodo priporočali, katero nogavice potrebujete. •v Maribor, Aleksandrova 19 Kupujte za Vašo ženo Kupulte za Vašega soproga Kupujte za Vaše otroke Kupujte za Vaše starše Kupujte za Vaše sorodnike pri Srečku Pihlarju MARIBOR, Gosposka ul. 5. Jamčim, da boste zadovoljni! Vrsta 9775—03 Okusni čevlji iz atlasa z elegantno in visoko peto. Bela barva odgovarja Vaši plesni toaleti. Čevlji iz črnega glota za Din 69.—. Vrsta 984S—03 Čevelj za vsako priliko. Imamo jih iz laka, ševroa in semiša. So zelo enostavni in elegantni. Za ulico in družbo so Vam ti čevlji vsekakor potrebni. Vrsta 9805—54 Elegantni in lepi čevlji z okraski iz kačjega usnja. Imamo veliko izbiro iz laka, semiša in boksa z raznimi temnejšimi niansami Modne novosti ša dame in gospode ter ziviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAŠ SLOVENSKA ULICA