99 Ivan Rihtarič1 PREKOP POSMRTNIH OSTANKOV GROFA JANKA DRAŠKOVIĆA IZ GORNJE RADGONE V ZAGREB Prispevek opisuje, na podlagi notarskega zapisa, prekop posmrtnih ostankov znanega ilirca Janka Draškovića, grofa Trakoščanskega, leta 1893 s pokopališča v Gornji Radgoni in prenos le-teh v Zagreb. Iz ohranjenih zdravniških receptov se posredno vi- dijo tudi vzroki njegove smrti leta 1856 v Radgoni. Uvod Gornja Radgona, majhna občina z nekaj več kot 800 prebivalci, na desnem bregu reke Mure, ter njena soseda, mesto Radgona (Radkersburg) s sko- raj 2600 prebivalci na levem bregu Mure2, sta se v zgodovino slovensko–hrvaških odnosov zapisali po malo znanih podrobnostih iz življenja oz. smrti velikega hrvaškega politika in utemeljitelja iliriz- ma grofa Janka Draškovića. Janko Drašković, grof Trakošćanski, je bil rojen 20. avgusta 1770 v Zagrebu, umrl pa je v Rad- goni 1856. V bolnici v Radgoni (danes avstrijska Radgona) je bil na zdravljenju in bil pokopan na pokopališču v Gornji Radgoni (danes slovenska Radgona). Mesto Radgona namreč vse do začetka 20. stoletja ni imelo svojega pokopališča. Posmrt- ne ostanka grofa Draškovića so položili na gorn- jeradgonskem pokopališču v eno od tamkajšnjih grobnic. Tu je počival vse do 13. junija 1893, ko so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Zagreb. O prekopu je zapisal poseben notarski zapisnik radgonski cesarsko-kraljevi notar Oton Ploj:3 1 Dr. Ivan Rihtarič, direktor Ljudske univerze v Gornji Radgoni, Trg svobode 4, 9250 Gornja Radgona. 2 Ortsrepertorium von Steiermark (1890), Wien 1893, str. 225 in 306. 3 Pokrajinski arhiv Maribor (zapuščina dr. O. Ploja). Poslovno število 702 Izvirnik Pred menoj Otom Ploj cesarsko kraljevskim no- tarjem v Gornji Radgoni na Štajerskem so meni osebno znani gospodje: kanonik Josip Lehpamer iz Varaždina, tajnik Matice Hrvatske, Ivan Ko- strejčič, odbornik Matice Hrvatske profesor Luka Marjanovič iz Zagreba, Anton Belšak župnik pri Svetem Petru pri Radgoni, pater Emeran Šlander, oskrbnik Admontskih posestev v Gornji Radgoni, Franc Moravec in Matija Vavpotič, kaplana pri Svetem Petru pri Radgoni, dr. Josip Gorički, od- vetnik v Gornji Radgoni dali sledečo Izjavo Mi podpisani smo bili navzoči pri izkopavanju ostankov blagopokojnega gospoda Janka gro- fa Draškoviča Trakoščanskega, ki se je vršilo dne tekočega leta tisoč osemsto tri in devetdeset ob navzočnosti cesarsko kraljevskega okrajnega zdravnika gospoda Doktorja Lešun (Lešan) iz Lju- tomera ob četrti popoldan na pokopališču v Gornji Radgoni. Gospod Franc Schrafl, cesarsko kraljev- ski davčni kontrolor v Radgoni, grobokop Franc Velcl in njegova mati Ana ter Franc Srt viničar v Policah, Janko Pelcl, kmet v Policah, ki so že po- prej nam natanko popisali mesto, kjer leži truplo blagopokojnega grofa Draškoviča, pokažejo mesto v raki namreč na desni strani od odprte rake in izjavijo soglasno, da je za krsto rajnkega grofa Draškoviča postavila krsta matere gospoda Fran- ca Schrafl, gospe Marije (pripisano s svinčnikom – Karoline) Schrafl. 94(497.5)"18":929Draškovič J 100 To izjavo potrdil nam je tudi gospod Andrej Si- monič, župan4 gornjeradgonski, osemdesetletni starček, ki je spremil blagopokojnega grofa Janka Draškoviča kakor vse druge v isti raki počivajoče ude Schraflove rodovine k zadnjemu počitku in sam na svoje oči videl, kam da so se krste gospoda gro- fa Draškoviča kakor tudi krste udov Schrafl - ove rodovine postavile. Grobokop Franc Velcl in njegov pomagač Franc Osojnik, kakor tudi Franc Sert podali so se potem v rako ter najprej ostanke nad grofom počivajoče Karoline Schrafl jako pazljivo odstranili, nakar so se ostanki truge grofove kakor mesingasti okraski in obroči prikazali, ko so še te okraske in ostanke skoraj popolnoma sprhnelega lesa krste – kakor se je še iz teh ostankov razločiti dalo, bila je krsta iz hrastovega lesa – odstranili, prikazala se je popol- noma intakt5 svilnata odeja in ko odgrne grobokop6 to odejo, ki tudi delno odgrnjena ni razpadla, pri- 4 Pravilno Jožef Simonič, župnik, v času ekshumacije po- smrtnih ostankov grofa J. Draškovića je živel v pokoju v Gornji Radgoni. 5 Nedotaknjen. 6 Grobar. kazale so se kosti rajnkega gospoda Janka Draško- viča in vlasulja popolnoma intakt in polnoštevilni varovani po svilnati odeji v katero so bili pokriti. Grobokop pobral je pazljivo iz prsti kost za kostjo in spravil jo v posebno posodo. Kosti umivale so se v karbolni vodi in potem položile v krsto, katera se je potem v naši navzočnosti po Johannu Fridrich iz Radgone zalotala ter v povrhnjo krsto spravila, ki se je potem s ključem zaklenila. Ključ shranil je gospod Ivan Kostrenčič. V Gornji Radgoni, dne dvanajstega junija in trinajstega junija tisočosemstotriindevetdeseti. Grad Gornja Radgona, Kaiser Suite 1830. 101 Sledijo podpisi: Josip Lehpamer kanonik, Ivan Kostrenčič, tajnik matice Hrvatske, dr.Luka Mar- janovič, kraljevski vseučilišni profesor i odbornik Matice Hrvatske, Anton Belšak župnik, Emeran Šlander Admontski kapitular in oskrbnik Admont- skih posestev, dr. Josip Gorički odvetnik v Gornji Radgoni, Fran Moravec kaplan in Matija Vavpotič kaplan (vsi lastnoročno). O tem sem napravil ta notarski akt ter ga meni znanim začetkom imenovanim gospodom prebral, ki so ga, ko so ga sami še posebej prebrali, odobrili ter lastnoročno pred menoj podpisali. Slednjič še izjavim jaz podpisani cesarsko kraljev- ski notar, ki sem bil tu Otto Ploj c. kr. notar l.r. tudi pri izkopavanju ostankov pokojnega grofa Draško- viča od konca do kraja navzoč, da potrjujem tudi resničnost predstoječe izjave iz lastnega opažanja in osvedočenja. V Gornji Radgoni, dne trinajstega junija tisočosemstotri in devetdeset. Koleki 1.fl. Okrogla štampilja: Otto Ploj c. kr. notar l.r. Otto Ploj c. kr. notar v Gornji Radgoni na Štajerskem k.k. Notar in Ober – Radkersburg in Steiermark Prvi odpravek sem gospodu Ivanu Kostrenčič, taj- niku » Matice Hrvatske « v Zagreb izročil. V Gornji Radgoni, dne trinajstega junija tisoč osemsto tri in devetdeset. (dvojezična štampiljka) Otto Ploj c. k. notar l.r. Kolek za 50 krajcarjev je nalepljen na prvo stran tega akta, drugi kolek za 50 krajcarjev pa na zadnji strani tega akta. Kaj je bil vzrok smrti grofa Janka Draškovića? V Pokrajinskem arhivu v Mariboru je ohranjenih kar nekaj zdravniških receptov, iz katerih se da ra- zbrati vsaj nekaj namigov o njegovi bolezni in po- sledično tudi za njegovo smrt. Recepte so izdali različni zdravniki iz Reke (npr. Pietro Rigotti) in Radgone, nekaj pa jih ni označe- nih s krajem izdaje. Vsi pa so napisani na naslov- nika Janka Draškovića. Kot so, po pregledu vsebin receptov, ugotovili zdravniki in farmacevt, se ni bilo mogoče odločiti za končno mnenje o bolezni in smrti. Vsi pa so se strinjali, da so omenjeni re- cepti predpisovali zdravila za znižanje temperatu- re, kot močni narkotiki, analgetiki in kot zdravila proti krčem. Zdravili valeriana7 in veratrin8, ki sta bili pogosto predpisani v omenjenih receptih, delu- jeta kot pomirjevali. Mnenje farmacevta je bilo, da so simptomi, ki so se blažili s tem zdravilom, lahko napovedali zelo težko bolezen. Pri receptih je bil priložen še tudi listek, napisan ročno, z naslednjo vsebino: Janko grof Draškovič, rojen 20.10.1770 v Zagrebu. Kot kavalerijski9 čast- nik se je udeležil obleganja belgradske trdnjave leta 1789. Služil je kot vojak 18 let. Udeležil se je hrvaške vstaje 1809, potem pa odšel v Pariz. Leta 1832 se je vrnil v Zagreb 62 let star. 86 let star je umrl v Radgoni v Schraflovi hiši dne 14. rženega cveta10 1856. Prenesen v Zagreb 12.5.189311. 7 Baldrijan. Izvleček baldrijana so vsebovale nekdaj zna- ne Hofmanove kapljice, ki so bile proti srčnemu popu- ščanju. 8 Alkaloid, močan strup mehiške lilije – sabadile. 9 Konjeniški. 10 Junij ali rožnik, tudi rožencvet. Toda, v vseh enciklope- dijah je zapisan Draškovićev mesec smrti 14. januar. 11 Kot sem že ob koncu prispevka omenil, je pri datumu izkopa trupla, zopet prišlo do napačnega datuma. Po vsej verjetnosti je do napake prišlo spontano, saj je bil izkop trupla izvršen v dveh dneh, 12. in 13. junija 1893. 102 Duhovit pisatelj, pesnik in voditelj mladih ilircev je ustanovil Ilirsko čitalnico, narodno gledališče, gospodarsko društvo in narodni muzej. Leta 1842 Ilirsko matico, ki se je spremenila v Hrvatsko ma- tico. Očitna napaka pri datiranju prenosa posmrtnih ostankov grofa Janka Draškoviča, ki pa ne spre- meni bistvenih značilnosti vsega dejanja, ki sem ga osvetlil s tem prispevkom. Medicinsko–far- macevtsko znanost pa sem morda izzval, da poda končne izsledke o bolezni in vzroke za smrt velike- ga moža hrvaške zgodovine 19. stoletja. Ključne besede Janko Drašković, grof, Ilirska čitalnica, Ilirska ma- tica, hrvatska matica, Gornja Radgona. Viri, literatura - Ortsrepertorium von Steiermark (1890), Wien 1893, str. 225 in 306. - Pokrajinski arhiv Maribor, zapuščina dr. O. Ploja. Povzetek Janko Drašković, grof Trakošćanski, je umrl v šta- jerski Radgoni (danes Bad Radkersburg v Avstri- ji) leta 1856 ter bil pokopan v grobnico družine Schrafl na pokopališču v sosednji Gornji Radgoni (danes slovenska Radgona). Tam je bila po 37 letih (13. junija 1893) izvedena ekshumacija. Posmrtne ostanke so v prisotnosti številnih prič, tudi iz Zag- reba, skrbno položili v posebno krsto in jo prepel- jali v Zagreb. O izkopu je bil sestavljen poseben notarski zapis gornjeradgonskega notarja dr. Otona Ploja, pod- pisan in izročen tudi predstavnikom Matice Hrvat- ske. O zdravljenju bolezni grofa Draškovića je ohran- jenih nekaj zdravniških receptov, ki nam lahko vsaj delno pokažejo tudi na vzroke za njegovo smrt. Vsi indici kažejo na to, da grofa Janka Draškovića smrt ni doletela naključno v Radgoni (Radkersbur- gu) na poti v neznano nemško zdravilišče, kot na- vajajo nekatere enciklopedije, temveč se je ostareli grof namensko zdravil v tamkajšnji bolnišnici. Povezanost slovensko-štajerskega območja in bliž- njega Medžimurja se je poleg Stanka Vraza že pred tem pokazala tudi v tem primeru iz druge polovice 19.stoletja.