SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO)XXII. (16) No. (štev.) 33
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
15. avgusta 1963
Razkol v taktiki
Za nadvlado nad Azijo, kontinentom, na katerem prebiva polovica človeštva, večina rumene rase, se je v polpretekli dobi borilo pet velesil: Anglija, ZDA, Japonska, ZSSR in Kitajska. Od' časa do časa so posegale v tamkajnji razvoj tudi manjše države, med njimi Portugalska in Španija. Toda v sedanjem stoletju se je borba bila med Anglijo, ZDA in Kitajsko na eni ter Japonsko na drugi strani, med tem ko je ZSSR vse opazovala odmaknjena, prežeč na ugodno priliko za pograbitev kakršnega koli plena.
To se je Moskvi posrečilo leta 1945, ko je po kapitulaciji Japonske pograbila Mandžurijo. Iz tega področja, ki je pripadal Kitajski, bi morala ZSSR po določilih mirovne pogodbe z Japonsko svojo vojsko umakniti, toda tega ni storila — Moskva je kršila to pogodbo, kakor nešteto drugih — pač pa je oborožila Maocetungove komuniste, da so iz Mandžurije začeli državljansko vojno proti Čangkajšku. Zaradi kratkovidnosti zaveznikov je Čangkajšek moral zapustiti celino in se leta 1949 umakniti na Formozo. šele takrat so ZDA reagirale in Formozo zastražile pred rdečimi Kitajci. Ti so se leto dni zatem, 1950, maščevali z napadom na Južno Korejo in sprožili vojno, ki je stala ZDA težke žrtve.
Kitajska se je nato spuščala še v druge vojne pustolovščine v Indokini, v Vietnamu, v Laosu in nazadnje v Indiji. Svoje prste je stegnila čez Atlantik na Kubo in se vgnezdila poleg sovjetov na otoku.
Vse svoje podvige je Peking izvrševal po navodilih iz Moskve ali pa s tihim pristankom iz Kremlja. Iz ZSSR je rdeči Peking dobival vojaško, gospodarsko in finančno pomoč za svoja komunistična planiranja doma in navzven. Oba komunistična velikana sta nastopala. z roko v .roki, dokler .se. zavezništvo ni začelo ohlajevati, ker se trenutni cilji Moskve niso v vsem skladali s trenutnimi cilji Pekinga.
ZSSR je komunistična velesila, ki ima številne obveznosti do svojih satelitov v Evropi ter na Kubi. Je velesila, ki ima edina v komunističnem taboru atomsko bombo. Moskva se jo v Hruščovi dobi zapletla v svetovna dogajanja po vseh celinah, se gospodarsko povezala s številnimi nekomunističnimi državami, z eno besedo, prenehala je biti „neodvisna“ od ostalega sveta, kakor je bila pod Stalinom.
Kitajska, pa naj bo komunistična ali ne, je država s 650 milijoni prebivalcev, toda gospodarsko revna, močno zaostala država ter je zanjo življenjske važnosti, da si poišče novih področij za izkoriščanje. Ker se v svojem, začetnem obstoju komunistični Peking ni znal prilagoditi dejstvu, da je ostali svet naveličan vojne in se je zato spustil v vojne pustolovščine z Amerikanci in Francozi, so prizadeti metali krivdo za neposlušnega Maocetunga na Moskvo, da ta ne zna napraviti reda v svojem taboru. Moskvi je bojno razpoloženje Pekinga začelo križati načrte, z „mirnim, sožitjem“ zavzeti nekomunistični tabor ter je med njima vzplamtel plamenček nesoglasja, ki se je razvil v pravi požar. Moskva in Peking sta si prišla navzkriž glede taktike osvajanja sveta: Moskva ga hoče osvojiti na miren način, s pronicanjem prevratnih idej v vse panoge človeškega udejstvovanja, tudi s krajevnimi vojnami, Peking pa kar naravnost zagovarja sprožitev tretje svetovne vojne. Atomska bomba mu je „papirnat tiger“, ker računa, da bo Kitajcem zaradi njihove številčnosti 'tudi po atomskem razdejanju zagotovljen življenjski obstoj. 'Še več: Kitajska bo po atomskem, opustošenju sila, ki bo lahko diktirala Moskvi in vsemu svetu.
Poleg taktičnega spora pa med Moskvo in Pekingom tli prav na dnu nacionalno sovraštvo med obema državama. V osnovnošolskih kitajskih učbenikih beremo, da ima Kitajska mnogo sovražnikov, med' njimi pet največjih, ki so: Anglija, ker še vedno gospoduje nad Honkongom, Japonska, ker še vedno preži na Korejo, čangkajšek, ker je odtrgal Formozo od celine, Indija, ker ima v posesti področja v Himalaji, ki niso njena ter ZSSR, ker gospoduje nad Mongolijo, Mandžurijo in Vladivostokom. in ima oči obrnjene celo na Sin-
P R OTI ATOMSKI SPORAZUM IN ZAH. NEMČIJA
'Po podpisu delnega protiatomskega sporazum m.ed ZDA, Anglijo in ZSSR v Moskvi, je ameriški zunanji minister Rusk ostal še na razgovorih s Hruščo-vom, ker je hotel ugotoviti, na kakšne nadaljne sporazume bi bila ZSSR sedaj pripravljena. Razgovori so bili tajni, tako da se je šele po Ruskovi vrnitvi v Washington izvedelo, da je ta mnenja, da bo sedaj pretekla dolga doba, predno bo mogoče z ZSSR skleniti še 'kakšen sporazum večje važnosti za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. Rusk od Hruščova tudi m mogel izvedeti, zakaj je Moskvi toliko za hiter nenapadalni sporazum med NATO in Varšavskim paktom. Le iz komunističnih krogov v Berlinu je prišlo poročilo, da -si Hruščov želi nenapadalni pakt zato, da bi mogel čimprej umakniti sovjetske čete iz Vzhodnega Berlina in Vzhodne Nemčije ter jih poslati na sovjetsko-kitajsko mejo, ker da hoče tamkajšnje sovjetske postojanke čim bolj okrepiti. V Vzhodni Nemčiji im.a Hruščov 370.000 svojih vojakov, ki bi jih poslal na Daljni Vzhod. Na 2500 km dolgi sovjetsko-kitajski meji se namreč v zadnjem času množijo incidenti med sovjetskimi in kitajskimi patruljami. Kitajske patrulje pogostokrat vpadajo v ¡sovjetsko področje te'r jih morajo sovjetske patrulje s silo izganjati nazaj.
RUSK Z ADENAUERJEM
Iz Moskve je Rusk odletel v Bonn na razgovor z Adenauerjem. Hotel je dokazati Adenauerju, da podpis protiatomskega sporazuma s strani Zahodne Nemčije ne bo sprem,enil njegove in ameriške politike do vprlašanja združitve Nemčije niti ne spremenil statusa Vzhodne 'Nemčije, se pravi, niti ZDA niti Bonn je s tem ne bosta priznala. Adenauer je bil z Ruskovim zagotovilom zadovoljen, vso zadevo pa mora prerešetati in izglasovati še zahodno-nem.ški parlament. V Zahodni Nemčiji časopisje in važne osebnosti ¡močno nastopajo proti podpisu protiatomskega sporazuma.
STATUS VZH. NEMČIJE
Vzhodna Nemčija je že podpisala sporazum,. Washington je mnenja, da bo imela Zahodna Nemčija, ko bo podpisala ¡Sporazum, ¡boljšo diplomacijsko pozicijo, kakor Vzhodna Nemčija. Po določilih sporazuma je treba ratifikacijo sporazuma izročiti trem. prvotnim podpisnicam, se pravi ZDA, Angliji in ZSSR. ZDA in Anglija ne bosta sprejeli ¡ratifikacije Vzhodne Nemčije. Samo Moskva bo to storila. Toda Moskva bo morala sprejeti ratifikacijo Zahodne Nemčije, ker z njo vzdržuje redne diplomatske stike.
Zahodncnemški parlament in vlada
bosta odobrila in ratificirala sporazum, ' če bodo ZDA izpolnile naslednje: 1. Slo-^ vesno izjavile, da ne bodo priznale Vz-j hodne Nemčije; 2. Priznale Vzhodni i Nemčiji samo manjšo vlogo v zvezi s sporazumom; 3. Ne sprejele ratifikacije sporazuma Vzhodne Nemčije; 4. če bo ameriški senat odobril sporazum.; 5. če bo ameriška vlada .sporočila vsem vladam, s katerimi vzdržuje diplomatske stike, da ne priznava Vzh. Nemčije. „Vlada je odločena, da nemški interesi 1 ne bodo oškodovani zaradi protiatomskega sporazuma,“ je izjavil Adenauerjev .govornik von Hasse. „Vprašanje ; nemške združitve mora biti neprestano \ na vidiku. Nasprotujemo slehernemu ! dejanju, ki bi odobraval status quo in za stalno razdelil Nemčijo.“
■	KENNEDY:
DESET ARGUMENTOV
Ameriškemu 'kongresu je Kennedy poslal dolgo razlago sporazum,a, v katerem trdi, da „je bil sklenjen v interesu ZDA“ in da „nikakor ne spreminja status nepriznanih režimov“. Za odobritev sporazuma je Kennedy postavil deset argumentov: 1. ZDA ni v Moskvi sklenila nobenega drugega ¡sporazuma; 2. Učinek sporazuma je omejen; 3. Preprečeno bo nadaljnje okuževanje zraka; 4. Podpisnice imajo; pravico sporazum odpovedati s trimesečnim predhodnim obvestilom, če menijo, da škodi njihovim koristim; 5. Nobena država, ki doslej ni bila priznana, zaradi sporazuma ne bo priznana; 6. ZDA bodo nadaljevale s podzemskima atomskimi poskusi; 7. Sporazum ne zmanjšuje vojaške sile ZDA; 8. Zagotavlja večjo varnost državi; 9. Nevarnost tajnega kršenja sporazuma je manjša, kakor je nevarnost neomejenih poskusov; 10. Sporazum je produkt naporov dveh ameriških strank.
ZASLIŠEVANJA V KONGRESU
V ameriškem zunanjepolitičnem kongresnem odboru se je nato začelo zasliševanje posameznih političnih in vojaških strokovnjakov, da bi tako izvedeli za njihova mnenja o sporazumu. Zaslišan je bil tudi Rusk, ki je izjavil, da „sporazum ne sloni na zaupanju do Moskve“ in da „Vzhodna Nemčija zaradi njenega sopodpisa nikakor ne bo priznana s strani ZDA“. Harriman je pred tem odborom, izjavil, da je „prepričan, da ZSSR tega sporazuma ne bo kršila. Vem, da vsi vedo, da sovjeti kršijo vse sporazume. Toda res je tudi, da so se držali tistih, ki so jim koristili. In ta sporazum jim,, menim, koristi“. Vodja zasliševalnega odbora je nato Harrimanu dejal, da je „Z.SSR kršila 50 od 52 sporazumov, kar jih je sklenila od leta 1945 dalje“.
Po končanem zasliševanju bo sporazum prišel v debato pred kongres, ki bo nato o njem glasoval.
113. OBLETNICA OSVOBODITELJEVE SMRTI
V soboto, 17. avgusta se bo Argentina hvaležno spominjala svojega Osvoboditelja generala José de San Martina, ob 113. obletnici njegove smrti.
Spominske slavnosti bodo po vsej državi. Na njih bodo slavnostni govorniki poveličevali Osvoboditeljeve vrline kot organizatorja argentinske vojske, s katero je osvobodil tako svojo domovino, kakor tudi ljudstvo v Čilu in Peruju izpod španskega kolonializma.
Ob 113. obletnici njegove smrti se klanjajo njegovemu spominu tudi slovenski demokratski izseljenci, katere je Argentina po II. drugi svetovni vojni tako velikodušno sprejela ter jim dala delo in kruh ter vso možnost za obnovo življenja v svobodi in demokraciji.
Avtonomija španskih kolonij
Španska vlada je na posebni seji v Francovi letni rezidenci v San ¡Sebastia-nu sklenila, da bo podelila avtonomijo svojima afriškima kolonijama Femando Po in Rio Muni. Ni pa omenila področij v Sahari.
Femando Po je otok s površino 900 kv. km zahodno od afriške obale ter na njem živi 42.000 ljudi, od teh 2.700 Evropejcev.
Rio Muni je področje, ki obsega obsega 12.000 kv. km, zemlje m leži
kian,g. Vsa ta področja, se učijo Kitajč-čki v šolah, so kitajska in vsa ta področja bo treba priboriti domovini. S sovražniki pa ni drugačnega razgovora, kakor s puško. Naprej torej!
V Moskvi to vedo, kakor vedo na Zapadu. Ugotavljajo tudi, da se kitajsko prebivalstvo množi tako hitro, da bo v nekaj desetletjih doseglo število 1000 milijonov. ,'N'a jug v Indijo je tem. množicam pot neprikladna, ker je Indija^ sama prenatrpana. Na sever in zahod, v sibinske plodovitne planjave pa se jim j odpira področje, ki kar vabi na naselitev. Moskvi je te planjave kljub moderni tehniki, v kateri nadkriljuje Pe-1 king, nemogoče zavarovati pred valom j Kitajcev, ki bi se na povelje Maocetun-1 ga začeli razlivati po Sibiriji. V borbi, j ki bi se sprožila, je za sovjete rezultat določen: poraz, kljub atomski ¡bombi. Morda bi dobili pomoč od zahodnjakov, j toda ni gotovo, kdaj. Kakor v zadnjih/ dveh vojnah, tako bi bili zahodnjaki: verjetno spet pozni, že zaradi protiko-, munizma. Moskva ve, da nanje ne more! j računati, kakor Peking' ve, da na nji- ■ ! hov poseg proti sebi lahko računa, j
Zato Moskva hiti sklepati pogodbe z zahodnjaki, zato Peking hiti izdelovati atomsko bombo. Hruščov in Maocetung sta začela voziti po različnih tirnicah, ki segajo daleč v daljavo, tako da ni videti, kdaj in kje se stikajo. To vspo-redje komunističnega toka Moskve in Pekinga je pravilno nedavno označil Harriman, ki je sklepal protiatomsko pogodbo v Moskvi: „Razkol je danes tako hud, kakor je bil razkol v Cerkvi. Toda sedaj že imam,o vatikanski koncil. In živimo tudi vedno hitreje.“
Zahod bi moral biti pripravljen na iskoriščanje spora med Moskvo in Pekingom danes bolj kakor je bil kdajkoli prej. Pogodbe, ki jih hoče Hruščov sklepati z zahodnjaki, ker ga Peking sili
k.	temu, mora Zahod navezati na vse-vrstne pogoje, saj nikdar ni bilo in ne bo mogoče komunistu verjeti, da misli iskreno, ko si je vendar vso doktrino zgradil na laži. Zasužnjenim narodom se bo lahko približal dan osvoboditve, prav zaradi razkola m.ed Moskvo in Pekingom — če je na Zahodu velesilam kaj za to. Na ta „če“ trenutno še ni slišati odgovora.
I 1
TEDNA
V	čilsko prestolnico je prišlo iz Beograda 14 funkcionarjev sedanje komunistične uprave v Jugoslaviji z veleposlanikom Slovenom Smodlako na čelu z nalogo, da pripravijo vse za varen petdnevni Titov obisk Čilu koncem septembra meseca. Med pripravljale! Titovega obiska je največ policijskih organov, ki od čilskih oblasti zahtevajo, da naj podvzamejo vse, da med Titovim bivanjem v sosednji republiki ne bi prišlo do demonstracij. Demokratska čilska javnost hudo zameri predsedniku Ale-ssandiriju in njegovi vladi, da je povabila na obisk v katoliško in demokratično državo nosilca komunistične diktature, ki v Jugoslaviji preganja; vse vere in politične nasprotnike ter vlada nad narodi z nasiljem.
V	družini severnoameriškega predsednika J. Kennedyja in njegove soproge Jacqueline se je rodil tretji sin, ki je pri 'krstu dobil ime Patrick Bouvier. Ker se je otrok rodil pet tednov predčasno, je prišel na svet s srčno napako in je po 39 urah in 20 minut življenja umrl. Ob njegovi smrti je bil navzoč njegov oče. Otroka so pokopali v soboto na pokopališču Brooklyn,
Ameriški zim. min. Dean Rusk je podpisal odlok o vrnitvi biv. venezuelskega diktatorja Pereza Jrménesa me-1 letoma 1948-1958. Njegovo izročitev je zahtevala vlada sedanjega venezuelskega predsednika dr. Betancourta, ki Mareosa Pereza Jiméneza obtožuje, da si je protizakonito prilastil 13,500.000 dolarjev. Od svojega padca je Pérez Jiménez živel ves čas v ZDA. Ameriško sodišče je izreklo prvo razsodbo za njegovo izročitev leta 1959. Od tedaj naprej je tekla sodna obravnava do- zadnjega časa, ko je padla končna odločitev o njegovi izročitvi. Pérez Jiménez je kot bivši venezuelski predsednik dobil od ted. ameriškega predsednika Ei-senhowerja visoko ameriško odlikovanje za zasluge, in je prvi predsednik, ki ga ameriške oblasti izročajo oblastem, ki so ga zrušile.
V TEDEN
V	Skopju so začeli oddelki jugoslovanske, ¡bolgarske in sovjetske vojske podirati od zadnjega potresa še preostale poškodovane hiše. Ko bodo porušili vse te hiše, bodo začeli obnavljati skopjansko mesto. V nedeljo so imeli v Skopju znova močan potres, ki je med prebivalstvom povzročil velik preplah.
Ameriška vlada ¡bo podprla obnovo Skopja s 50 milijoni dol. To odločitev je sporočil Titu na Brdu ameriški minister za poljedelstvo Orville Freeman, ki je sedaj na obisku v Jugoslaviji. Od zneska 50 milijonov dolarjev ,ki bodo izplačani v dinarski valuti, bo polovica darilo, polovico pa dolgoročno posojilo. Ob tej priložnosti je Tito ameriškemu kmetijskemu ministru izjavil, da sodijo škodo povzročeno od potresa v Skopju na 666,600.000 dolarjev.
V	Angliji so imeli prejšnji teden največji roparski napad, kar jih pomnijo v zgodovini te dežele. Prejšnji četrtek je ob treh zjutraj bkoli 20 maskiranih razbojnikov na progi, ki vodi od Glasgova proti Londonu na samotnem kraju blizu postaje Cheddington v Buckinghamshire zamenjalo zeleno signalno luč z rdečo, presekalo telefonske in brzojavne žice ter ustavilo poštni vlak. Poštna vagona so odklopili od ostale železniške kompozicije ter prisilili strojevodjo in vlakovodjo, da so ju odpeljali še dalje v bližino nekega mosta, 'kjer so čakali pripravljeni kamioni. Na te so zmetali okoli 120 vreč s pismi, denarnim pošiljkami in dragulji za razne londonske draguljarne. Na ta način so se polastila denarja in draguljev v vrednosti nad en milijon funtov šterlingov. Scotland Yard je uvedla vsestransko preiskavo. Tako ta policijska ustanova, kakor poštna uprava sta razpisali visoke denarne nagrade za tiste, ki bi ji sporočili podatke za izsleditev roparjev. Angleška policija je zaprosila za sodelovanje in pomoč tudi mednarodno policijo Interpol v Parizu. Roparjem so že na sledu.
južno od francoskega Konga. Šteje 1751 tisoč prebivalcev, od teh 1700 Evro-1 pejcev.
Država Maroko, ki je že neodvisna, obrača oči na špansko Saharo, ki obse-ka ok. 40.000 kv. km ter ima 36.000 prebivalcev ter na Ifni, majhno ozemlje 800 kv. km s 30.000 prebivalcev, na maroški atlantski obali Afrike. Španija teh dveh področij za sedaj ne namerava osvoboditi. Nasprotno, vložila je v
zadnjem času velike vsote za nove gradnje. Kljub temu pa menijo, da bo Španija začela pogajanja z Marokom za omenjeni področji, v katerih si hoče obdržati gotove privilegije.
Politični strokovnjaki v Madridu menijo, da je sklep španske vlade o podelitvi avtonomije Fernando Po in Rio Miinu močno prizadel Portugal, ki se "z vsemi silami bori za ohranitev svojih kolonij v Afriki.
Sz življenja in dogajanja v Argentini
Proglasitev predsednika in podpredsednika
Volilni koledar, ki ga predvideva politični načrt vlade za obnovo ustavnega življenje v Argentini, je za ponedeljek, 12. avgusta, predvideval sestanek poslanske zbornice in senata zaradi konstituiranja in proglasitve pri volitvah dne 7. julija izvoljenega predsednika in podpredsednika.
Na določeni dan sta imeli obe zbornici dopoldne ločeni seji. Na njih je bilo izvoljeno predsedstvo zbornic 'ter izvršena zaprisega senatorjev in poslancev. Popoldne istega dne je pa bila skupna seja obeh zbornic. Na njej so objavili rezultat volitve predsednika in podpredsednika ter proglasili dr. Arturja Uberta lilijo za izvoljenega argentinskega predsednika, _ dr. Carlosa Pe-retta pa za podpredsednika. Po proglasitvi so vsi navzoči zapeli himno.
Obe zbornici se bosta znova sestali 12. oktobra tudi na skupno sejo, ko bosta pred njima prisegla predsednik dr lilija in podpredsednik dr. Perette.
Sestanek argentinskih škofov
Prejšnji teden so imeli konferenco argentinski visoki cerkveni dostojanstveniki. Razpravljali so o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu zasedanja drugega dela vatikanskega koncila. Ba-vili so se pa tudi z notranjepolitičnimi, gospodarskimi ter socialnimi vprašanji. Svoje sklepe so strnili v obširno spomenico. V njej pozdravljajo nove ustavne oblasti ter zagotavljajo svojo pripravljenost za delo za dosego mirnega sožitja med državljani. Kot važen ukrep za dosego tega cilja priporočajo splošno amnestijo.
Normaliziranje razmer v državi
Postopno normalizacijo razmer v državi potrjujejo tozadevni vladni ukrepi o izpuščanju na svobodo raznih pripornikov. Popolno ¡svobodo je znova dobil tudi 1. 1958 izvoljeni ustavni predsednik dr. Artur Frondizi, ki so ga 29. marca 1962 -odstavili tedanji glavni poveljniki vojske, mornarice in letalstva, nato
Stran 2
ITÛ19DIA II C ? 1■U A
Buenos Aires, 15. avgusta 1963
XI. SOCIALNI DAN SLOVENCEV V ARGENTINI
Bil je v nedeljo dne 11. avgusta dopoldne v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Udeležilo se ga je lepo število rojakov.
Oh 8 je imel v Slovenski kapeli sv. mašo g. direktor Anton Orehar. V cerkvenem, govoru je poudarjal tri misli in sicer misel, da smo vsi dolžni delati za slovensko 'skupnost in slovenski narod. Delati za oba je treba z veseljem in v svobodi ter pustiti vsem, ki resnično delajo za koristi skupnosti in naroda. Ne ravnajo pa pravilno tisti, ki sami nič ne delajo, pa pri delu še druge ovirajo. Kot sleherno delo ljudi, je tudi delo slovenske skupnosti potrebno božje pomoči.
Med sv. mašo je bilo ljudsko petje.
ZBOROVANJE
Po cerkvenem opravilu je bilo v Slovenski hiši zborovanje, ki ga je začel predsednik Stalnega odbora za prirejanje socialnih dni v Argentini g; Avgust Horvat. Pozdravil je vse navzoče, se spom.nil smrti velikega socialnega papeža Janeza XXIII. in zlasti njegovih zadnjih dver okrožnic Mati in učiteljica ter Mir na zemlji in ljubljanskega nadškofa msgra. Vovka. Poveličeval je njegovo delo, ko je pod najtežjmi okolno-stmi v domovini dvigal krepko plamen vere in upanja trpečemu narodu. V na-daljnih izvajanjih je pa poudarjal pomen vprašanja, ki je bilo na dnevnem redu let. socialnega dne, t. j. vprašanje odnosa do domovine.
Na predlog predsednika 'Stalnega odbora za prirejanje socialnih dni je bilo nato izvoljeno predsedstvo XI. socialnega dne. Za predsednika je bil določen predsednik Družabne pravde g. Jože Jonke, za člana predsedstva pa gdč. Metka Debeljakova in g. Stane žužek.
Prvi referat
DOMOVINA IN NAROD V ŽIVLJENJU ČLOVEKA IN KRISTJANA
je imel g.Rudolf Smersu. V uvodnih besedah je navajal, da bo vprašanje odnosa do domovine laže razumljivo, če bomo imeli jasne pojme o vsem,, kar je s tem vprašanjem v zvezi. Zato je naj prej orisal pojm domovine, naroda, države, nacije, nacionalizma, -patriotizma, rasizma in internacionalizma. še to je naglasil v uvodu, da je reševanje odnosov do domovine in naroda v veliki meri odvisno tudi od svetovnega nazora, kajti materialistično usmerjen človek gleda na ta- vprašanja drugače kot idealistično usmerjen.
Zatem je podal definicijo pojma domovine. Omenil je, da je to kraj, kjer smo se rodili mi sami ali pa naši predniki, kjer stoji naš dom ali dom naših prednikov. Ta pojm. domovine pa vsebuje še nekaj več, namreč navezanost na določen kraj. Zaradi spominov na ta kraj, navad in običajev slavne ali pa tudi žalostne zgodovine itd. -Stopnja navezanosti na domovino pa ni pri vseh enaka. Pri ekonomskih izseljencih je manjša kot pri političnih.
Na podlagi gornjih splošnih označb pojma domovine, je ugotovil, da je slovenska domovina kos zemlje, kjer smo se rodili mi sami ali pa naši očetje, kjer stoji očetnja hiša ali domača vas, na katero nas vežejo premnogi spomini. In ta zemlja se razprostira od Gorjancev do Gospe -Svete in od Beneške Slovenije
do Blatnega jezera. To je naša domovina za nas in za naše otroke. Tudi tiste, ki so se rodili tukaj. Res je, da je tem otrokom podoba domovine manj jasna in manj privlačna. To pa mor§ nadomestiti domovinska vzgoja.
Predavatelj je nato -orisal pojm naroda, ki je „skupnost ljudi, ki imajo isto pokoljenje, isto zgodovino in usodo, isti jezik in kulturo, posebni narodni značaj in se te svoje skupnosti tudi zavedajo in v tej skupnosti tudi želijo ostati..“ Poudaril je, da je morda največji znak naroda skupni jezik. Sicer so Judje in Irci ohranili svojo narodnost brez skupnega jezika. Pa to so izjeme. Pri Slovencih velja: Kdor ne govori slovensko, navadno tudi ni več Slovenec.
Tudi se je pomudil pri pojmu državnega naroda ali nacije. Omenil je, da iz naroda postane državni narod potem, ko se narod kot celota začne zavedati svoje posebnosti, svoje vrednosti in se hoče čimbolj uveljaviti tudi v mednarodnem, življenju. Zatrjuje, da smo tudi Slovenci državni narod, ker že od leta 1848 -dalje stremimo po politični samostojnosti.
V nadaljnih izvajanjih je razložil pojm patriotizma, ki je prava in umerjena ljubezen do domovine, nacionalizma, t. j. ljubezni do lastnega naroda in pri tem omenil skrajnosti, ki so se zlasti pojavile v zadnjem stoletju (fašizem, nacizem), ki nasprotujejo pravemu patriotizmu in nacionalizmu.
Svoja izvajanja je zaključil s trditvijo, da imamo Slovenci še vedno svojo -domovino v tistih lepih starih krajih in smo še vedno člani tistega na roda, ki je pred 1400 leti zasedel te kraje, jih s svojim znojem pojil in s svojo krvjo branil. Zato moramo gojiti domovinsko in narodno zavest in jo posredovati tudi svojim potomcem. Te vrednote pa je treba gojiti tako, da bodo koristne ne samo nam, ampak tudi deželi, v kateri smo, in vsej človeški družbi.
IZSELJENEC IN DOMOVINA
je bil naslov drugega referata na XI. iS-ooilnem, dnevu. Imel ga je g. Božo Fink,
V uvodu je omenjal razne vrste izseljencev. Največ razlik v pojmu „izseljenec“ je najti v „nagibu, zaradi katerega kdo emigrira“. Različnih vrst izseljencev ni mogoče presojati po istih merilih. „Razlike po kraju, času in nagibu so tako pomembne, da terjajo različen pogled' in navajajo k različnemu vrednotenju.“ Zato po njegovem, „ni mogoče postavljati enotnih norm o razmerju do domovine, ki bi po vsebini in po intenzivnosti enako obvezovale vse vrste izseljencev“. Navaja dalje, da je tudi pojm, domovine „mnogostranski sam v sebi in različen po krajevni in časovni situaciji“. Za Slovence pravi, da je danes zanje „slovenska domovina predvsem narod, naseljen na svojem narodnem, -ozemlju, tudi izven lastnega državnega teritorija“. Zatem poudarja, da „domovina in režim nista isto, vendar sta v mnogočem neločljiva. Ne mislimo torej, da se ne uklonimo režimu, če prestopimo državno mejo. Ko smo odhajali od' doma, je bil za večino bližnji nagib strah za življenje in telesno svobodo. Toda v višjem merilu označujemo svojo izseljenost kot protest proti zasužnjevanju duha, ki ga doma še ni
konec, še vedno nas m,ora prežemati živo zanimanje za usodo domovine, a tudi oster odpor proti sistemu, ki ji vlada, če to opustimo, nismo več ideološki izseljenci, ne postanemo tudi ne gospodarski. V moči doslednosti pa bomo vendar vzdržali prisotnost ideološke opozicije v svetu in brez višje potrebe ne bomo ravnali tako, da bi se to moglo označiti kot uklon škodljivcem slovenske domovine.“
Potem, ko je osvetljeval vprašanje državljanstva, je govoril o stikih „domovine z nami“. Pravi, da je v tem pogledu „razlikovanje med ljudstvom in režimom dovolj določno. Od doma dobivamo knjige, včasih imamo priložnost videti slovenski film, po svetu hodijo glasbeniki in športniki. Vsakega resnega uspeha slovenskih ljudi se lahko veselimo. Ponosni smo lahko na stvaritve slovenskega narodnega genija in na telesno moč ter spretnost svojih rojakov. Ne samo, da tak ponos ni v nobenem nasprotju z drugimi veljavnimi načeli; celo- nenaravno bi bilo, če bi ga v sebi zatirali. Vendar pa je treba pri tem budno paziti na dve okolnosti, ki še v našem položaju moreta pojaviti. Najprej glejmo, da ne bomo jemali strupa. Previdnost zahteva, da sm,o kritični do vsega, kar od doma pride tiskanega ali v filmu. Ker je vsa kulturna dejavnost dirigirana ali vsaj nadzorovana, je treba vse, v čemer se izraža misel, pregledati, če ne vsebuje strupa za nas in posebno- za náso mladino. Po drugi strani pa je prav, da upoštevamo namen posredovavca ali prireditelja. Če je prireditev namenjena vsej javnosti in njen značaj ni morda direktno usmerjen v propagando za režim ali njegovo ideologijo, potem nimamo razloga, da se prireditve izogibamo. Če pa upravičeno domnevamo, da je prireditev namenjena posebej naši skupnosti, posebno, če prireditelji ali posredovavei niso znane osebe ali institucije, vredne zaupanja, bomo po skušnjah zadnjega časa morda odkrili, da so prireditve le taktična sredstva nove politike režima za odpravljanje opozicije v zamejstvu. Razmere od nas zahtevajo previdnosti in trdnosti.“ ¡
Po pojasnitvi „uradne ideoogije doma, ki ima.. človeka, za ekonomsko bitje“ in trdnim vztrajanjem'-' ideološke emigracije v „idealističnem pojmovanju človeka“ in „nujnosti skrbi za ohranitev narodnosti“ je g. Božo Fink svoj govor zaključil z ugotovitvijo: „Poleg notranje zvestobe domovini nas nanjo veže tudi tista zaveza, ki smo jo naredili takrat, ko je bila domovina najbolj ogrožena. Braniti je bilo obstoj in svobodo institucij, ki jih je krščanstvo izoblikovalo pri nas, pa so bile v nevarnosti, d'a se uničijo, žrtve telesnega trpljenja in napore duha smo sprejeli, da ostane v našem narodu trdno zakoreninjeno nadnaravno prepričanje, ki se je izražalo v pozitivnem javnem redu in v zvestobi Cerkvi. Zavedali smo se napak in pomanjkljivosti, zato nam, ni bila prva skrb oblika vladavine ali določena politična stranka. Vsi smo se združili ob idealu svobode in krščanskih moralnih načel. Zato nam ne bo treba nikdar biti v zadregi, da bi morali menjavati geslo. Umaknili smo se, ker smo bolj cenili duhovne vrednote kot telesno ugodje in mirno zapečkarstvo. Zato še' zdaj možatost od nas zahteva,
ARGINTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
internirali na otoku Martin Garcia, odkoder so ga 3. marca 1963 premestili v Bariloche. Sedaj je v San Miguelu v Vel. Buenos Airesu, kjer bo živel na pristavi Los Platanos poldrugi mesec na odmoru, nato se bo pa preselil na svoje buenosaireško stanovanje. Političnih izjav ne daje nobenih, napovedal pa je, da bo začel aktivno politično nastopati po 12. oktobru, t. j. potem, ko bo novoizvoljeni predsednik dr. Illia prevzel oblast.
Tatvina sablje Osvoboditelja
V ponedeljek proti večeru so prišli v Državni zgodovinski m.uzej v Buenos Airesu štirje oboroženi moški, ki so najprej ustrahovali edinega uradnika, ki je bil ob tedanji uri še v muzeju, nato pa razbili stekleno omaro, v kateri je bila shranjena zakrivljena sablja, ki jo je nosil Osvoboditelj general José de San Martin v svojih osvobodilnih bojih.
Napadalci so s sabljo hitro izginili, pustili pa nekaj tiskanih letakov s podpisom Peronistična mladina, v katerih
navajajo nagibe za ta napad. Pustili so tudi dve zapečateni pismi, ki sta bili izročeni sodnim oblastem.
Policijske oblasti so uvedle obširno preiskavo, da bi čim-prej prišle do zgodovinskega predmeta.
Zviriinje poštnih pristojbin
Poštne oblasti napovedujejo za prvi september zvišanje poštnih pristojbin za okoli 25%. Kolikor je doslej znano, bo poštnina za navadno pismo v notranjem prometu stala 5 pesov. Zvišanje poštnih pristojbin je v zvezi s Pre-osnovo v dostavljanju pošte. V bodoče bodo pisemske poštne pošiljke v državi razpošiljeli tudi z letali. Zato bo zvišana poštna pristojbina za navadna pismo, odpadla bo pa pristojbina za letalska pisma, ker bodo dejansko v bodoče vsa pisma letalska.
Argentina omogoča Boliviji svoboden izhod na morje
Argentinska vlada je ponudila bolivijski vladi možnost za svoboden izhod na morje s tem., da ji je pripravljena dati svobodno cono v pristanišču Barranqueras na reki Paraná v provinci Chaco.
da v zdomstvu sicer, ,a v svobodi branimo duhovni plamen, ki ne sme za-m.reti.“
Predno je bil določen odmor, sta bili sprejeti pozdravni pismi predsedniku NO za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku in buenosaireškemu nadškofu kardinalu Caggianu.
IZSELJENCI IN DEŽELA, V KATERI SO SE NASELILI
je bil naslov tretjemu predavanju, ki ga je imel akademik g. Vital Ašič. V njem je naglašal potrebo po preučevanju narodnostnega problema tudi s sociološkega, politično-zgodovinskega in psihološkega vidika, šele potem bo na tej trdni osnovi mogoče govoriti, kaj nam. je storiti. Zatem je razčlenjeval pojme kulture s sociološkega vidika ter narodnosti, ki je zavest, volja do skupnega življenja ali načrt za uresničenje istega skupnega življenjskega problema. Narodnost je dalje vsakodnevni plebiscit. Je predvsem zgodovinski pojem, ki se rodi, razvija ali se lahko predrugači v drugo družbeno enoto.
V	prikazovanju zgodovinskega razvoja pojma narodnosti je navajal, da se ‘modema narodnost začenja pri ani* gleški „glorious revolution“ in francoski revoluciji. Ta načela so se razširila nato po vsej Evropi z Napoleonovimi vojnami ter revolucijami leta 1830 in 1848. Glavni njeni ideologi so bili Jean Jacque Rousseau, Herder, Fichte, Moritz Arndt, Ludvik Jahn, pri Hrvatih pa Ljudevit Gaj. V drugi polovici prejšnjega stoletja se je začelo razvijati drugo obdobje narodnostnega pojmovanja, tkzv. Machtpolitik. Svoje narodnostne težnje so narodi več ali manj uveljavili leta 1919 z znanimi 14 Wil-sonovimi točkami. Omenjal je tudi španskega filozofa Ortega y Gasseta in njegovo mnenje, da gre Evropa nujno k ustvaritvi ene same evropske narodne države.
V	drugem, delu svojega govora je prikazal problematiko argentinske narodnosti. Prikazal je pravi pomen Majske revolucije, diktature Rosasa ter liberalne ustave iz leta 1853, odnos španske kolonije in nato Argentine do tujcev. Naglašal je širokogrudni duh ustave iz leta 1853, ki je še sedaj v veljavi, socialni dan.
Govoreč o dolžnostih politične emigracije do te dežele, je navajal, da narekuje hvaležnost do nje za gostoljuben sprejem, ter za svobodo za narodno izživljanje in delo, dalje lojalno zadržanje do nje ter gotov čustveni odnos in končno potrebo po aktivnem spoznavanju in presojanju argentinske stvarnosti s študijem literature, socialnih problemov in zgodovine, kar vse bo v korist tudi izseljencem.
Pri obravnavi vprašanja ohranitve slovenstva v Argentini, navaja, da Argentina prav tako kot vsako družbeno telo želi integracijo tujih elementov. Ker pa so Slovenci politična emigracija z dolžnostmi tudi do svojega naroda, je kot pripadnik drugega slovenskega rodu, t. j. tiste slovenske mladine, ki se je rodila še doma, študirala in se izoblikovala pa že v izseljenstvu, mnenja, da je treba to emigracijo razdeliti v dve skupini in sicer v tiste, ki se čutijo poklicane, da bodo kot pravi apostoli šli domov ne glede na čas ter se bodo žrtvovali za novo demokratično in krščansko ureditev domovine, in tiste, ki so se odločili, da bodo ostali v izseljenstvu. Za te same in tudi za Argentino ter za slovenstvo je treba, da ohranijo narodno zavest čim dalj. To iz osebnega psihološkega vidika, ker se že narava sama maščuje zaradi vsakega prevelikega skoka. Iz argentinskega Vidika: Argentina, ki kot narod še ni zaključila svojega končnega oblikovanja, potrebuje živih sil, novih pozitivnih elementov, ne pa brezbarvnih utopljencev; s slovenskega narodnega vidika pa, ker ideal Svobodne Slovenije potrebuje zunanje pomoči, predvsem v ustvarjanju javnega mnenja v svetu, kar bo lahko postalo odločilno v primeru spremembe.
Navzoči so vse tri predavatelje za njihova izvajanja o perečih vprašanjih slovenske ideološke emigracije nagradili z odobravanjem, škoda, da z ozirom na pozni čas ni bilo priložnosti za razpravo o vseh problemih, ki so jih vsebovali referati.
Član predsedstva XI. socialnega dne g. Stane žužek je zatem prebral reso-lucije, predsednik zborovanja g. Jože Jonke se je pa zahvalil predavateljem in rojakom za udeležbo in zaključil XI.
J.	PIRNAT:
Ob 50 letnici prve slovenske mature
Pengov si je rad privoščil z nami kako šalo. Bilo je v testi. Na katedru je bila razpostavljena lepa družba raznih ptičev. „Bom. videl, če jih kaj poznate. Kdor bo' vedel, kako je tem.u-le ime, mu bom zapisal prav dobro. Ampak, le meni na ušesa mora tiho povedati, da bo za njim tudi še kdo drugi zaslužil dober red. šel je s ptičem v roki od klopi do klopi. „Ne, nisi zadel“ — „Ti tudi ne.“ — „Kaj še!“ Itd. Obšel je celo levo in se znašel na desni strani. Povsod: „Ne!“ Pride do m.ene. Pogledam ptička. Prav takega je imel doma brat nekaj časa v tičnici. „Gospod profesor, to je pa brglez“, zavpijem na glas. Kakor bi ,ga nekaj pičilo, je Pengov odskočil ,s ptičem od klopi in že dvignil desnico, da bi pomeril. „Da veš, klofuto si zaslužil. Li nisem rekel, da nihče ne sme-na glas ziniti?“ Pa jeza ga je hitro minila. „Poglejte, fantje! Brglez je; zares; čisto navaden krajnski brglez. Ampak ti“ — se je obrnil k meni — „ne dobiš reda. Predolg jezik imaš. Prideš na vrsto enkrat drugič.“ Na petah se je zasukal in odbrzel s ptičem na oder. Odtam. je kar s prstom pokazal
: na desno stran klopi. „Ti, ti, ne vem j kako se pišeš. Da, da, ti 'ki ,turnaš‘. , Pridi k katedru. — Popiši mi tegale | ptička! Ga poznaš, Torej, kako se mu j pravi, nemško i.t.d. Fant ga ogleduje ¡z vseh strani. „Strnad.“ a „No le naprej!“ —• „Spada med ptice pevke!“ Pengov se lahko smehlja: „Ja, ja! še kaj veš ?“ — „Ima pisano perje.“ — „Da, bolj ali manj“ — „Oster kljun.“ „Vsekakor“ — „Hrani se z žuželjkami“ — „Bo že res.” Tako je šlo — bolj počasi seveda —- skozi četrt ure. Naenkrat, kot bo trenil, pa je pograbil fantu ptička iz rok in skočil med klopi. „Fan-tje, poglejte ga no od bliže. Vsi ga poznate. Saj ni strnad, ampak čisto navadna — kmečka — lastovka. V naslednjem hipu je bil že pri katedru. Zvonec je zapel. „Ti, Francoz, spravi vse tiče nazaj v omaro. Prihodnjo uro jih bomo še popisovali, kaj ne?“ Pa je minila ura.
Ptiči so šli mimo, nato tudi ribe, prišle so na vrsto žuželke. Prišel sem na vrsto tudi jaz. S kazalcem desne roke mi je pomignil v tretjo klop. „Ti, ki nisi znal držati jezika za zobmi, pri-
di, pridi!“ — Torej, kaj veš o čebelah? Njih notranji telesni ustroj itd.!“ O tem nisem, vedel ravno bogvekaj. Zato sem začel na dolgo in široko razkladati, da je čebela nekoč živela v skalnih in drevesnih dupljah, da jo je človek udomačil, da poznamo več pasem, da pa je od vseh naša kranjska čebela po svetu najbolj znana. „Glejte fantje, to je važno. Nekateri gorenjski čebelarji so roje izvažali celo v Ameriko. Torej naprej!“ , -— S to besedo mi je Pengov dal priložnost zopet na široko nadaljevati o ogrebanju in usajanju rojev, o trganju medu itd. „Ti, tega ni v knjigi. Odkod pa ti vse tako podrobno veš?“ — „Oče je čebelar“ -— „Tako? Kakšne panje pa ima?“ — „Kra-njiče.“ — Nič modernejšega?“ — „Ne. Pravi, da se ne obnesejo. Pa predragi so.“ — Zopet je bil med klopmi. „Vidite fantje, tudi med našimi čebelarji je vse premalo podjetnosti. Koliko več medu bi pridelali, če bi se oprijeli panjev s premakljivim satjem. — „Ti, — se je obrnil k meni — če boš morda za očetom prevzel čebelarstvo, nabavi si par Žnideršičev. —Sicer pa vidim.: nekaj že veš. Kako se že pišeš, da si zapomnim?
V začetku meseca julija 1923 smo praznovali desetletnico mature v zavodu. Bilo je slovesno. Domala vsi še ži-
| veči naši profesorji so bili navzoči. Na-j slednje jutro sem stal pred Pengovim I čebelnjakom v parku. Kakih deset Žnideršičev je -bilo v njem. Lep dan je bil. V gozdu nad Št. Vidom je cvel kostanj. Čebele bi morale trumoma leteti vanj. Gledam, gledam na naletne deske panjev. Pa je le od časa do časa odletela kaka čebela in -le redko je priletela druga s košarico rmene obnožine. Kar naenkrat se pojavi pred mano prof. Pengov. „Oprostite ro.i, gospod profesor, vaše čebele opazujem.“ — „Lepo to. Se li mar tudi vi pečate z njimi ?“ — „Vsekakor. Saj ste mi prav vi pred dvanajstimi leti dali pobudo za to. Se li še spominjate, kako sva se o njih menila pred tablo? Danes imam dvajset Žnideršičev v čebeljnjaku“. — Tlesknil je z rokami. „Takoooo ?! Si bil ti tisti? Kako še že pišeš?“ Začel me je prijateljsko tikati. „No povej po pravici, si že kaj točil?“ — „Seveda sem. Letos ni bilo slabo.“ — „Kaj praviš?“
— Resigmirano je sklenil roke. „Oh, jaz pa nič. — „Ali bi hotel m.alo pogledati noter?“ in mi odprl čebelnjak! „Z veseljem, če smem“. Umaknil se je proč od vrat, da sem dobil Vtis, da se boji Želov. Začel sem, jemati sate iz panjev. Družine so bile šibke, medu komaj za sproti. „No, si že dognal, kaj
jim manjka ?“ — Seveda sem,. To, kar sem dognal že zunaj.“ —■ „No?“ — „Ne čebelam, pač pa čebelarju manjka nečesa.“ — „česa pa?“ •—■ „Podjetnosti, podjetnosti • gospod profesor.“
—	„Kako to misliš?“ — „Stvar je čisto preprosta. Saj veste: Krava pri gobcu molze. Čebela tudi. V zgodnji pomladi mora imeti klaje ne le zase, ampak tud za bodoči zarod, če je ni v panju,ji jo mora nuditi čebelar. Sicer ostanejo1 družine šibke vse leto. kakor so te-le. Slabič ne da nič-. Letos seveda je že prepozno. Drugo leto torej! — Pa še to: če boste tedaj imeli močnejše družine kakor letos in če bo hoja pod Krimom medila, zapeljite jih tja. Nimate daleč; diro in konje imate doma. Le malo podjetnosti je treba, pa boste tudi vi točili.“ — „O ti kujon ti. Koliko si imel v prirodopisu?“ — „Jarc mi je v drugi šoli prisodil trojko, vi pa ste mi v šesti dali dobro.“
—	„Odlično si zaslužil. — Pa oprosti mi! Na vlak se mi mudi. K župniku Mrkunu moram.“ Kakor da ga je veter odpihnil, je izginil pri glavnem izhodu. Gledal sem za njim,, kako ga je neslo proti postaji. To je bilo moje zadnje srečanje z njim.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Buenos Aires, 15. avgusta 1963
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Ilovice vz SCcoenilo^
V	Sloveniji, kakor tudi v ostalih republikah, kot smo v Sv. Sl. kratko že p-oročali, so komunisti 24. odn. 26 maja zopet uprizorili „volitve“. Bile so takšne kot vse dosedanje. Postavljena je bila samo komunistična lista in na njej samo take osebe, ki uživajo zaupanje komunistov. Pred začetkom volitev so kom., propagandisti ipo raznih mestih organizirali 'budnice. V navedenih dneh so izvolili člane občinskih skupščin. Vseh 62 občinskih skupščin- se je sestalo dne 3. junija. Njihova naloga je bila konstituiranje občinskih skupščin ter izvolitev poslancev v republiški in zvezni zbor. Za predsednike občinskih skupščin so bili določeni naslednji: Ajdovščina — Miro Brecelj, Brežice — Milan Šepetavec, Celje — Marijan Učakar, Cerknica — Franc Kavčič, Črnomelj —■ ing. Rado Dvoršak, Domžale
—	Jože Pogačnik, Dravograd — Franc Kanduč, Gornja Radgona — Marija Levar, Groisuplje — Ivan Ahlin, Hrastnik — Milan Babič, Idrija — Janez Dolenc, Ilirska Bistrica — ing. Ivan Kukovec, Izola — Viktor Korenčan, Jesenice — Ludvik Slamnik, Kamnik — France Vidervol, Kočevje — Drago Benčina, Koper — Dušan Barbič, Kranj — Martin Košir, Laško — Ljubo Zelič, Lenart — Edo Zorko, Lendava Ivan Horvat, Litija — Stane Pungarčar, Ljubljana-iBežigrad — Jože Pogačnik, Ljubljana-Center —• ing. Drago Lipič, Ljiibijana-Moste-Polje — Vlado Černe, Ljubljana-šilška — Miran Goslar, Ljub-ljana-Vič — ing. Slavko Jankovič, Ljutomer — Franc Rajnar, Logatec — Otmar Oblak, Maribor-Center — Mirko Žlender, Maribor-Tabor — Tone Dobrajc, Maribor-Tezno — Srečko Ježov-nik, Metlika —Franc Vrviščar, Mozirje — ing. Branko Korber, Murska Sobota — Janez Lanščak, Nova Gorica
—	Joško štrukelj, Novo mesto — Sergej Thorževskij, Orm.ož — Matija Pajn-kihar, Piran — Ivan Majnik, Postojna
—	Adolf Gerželj, Ptuj —- Lojzka Sfcop-nik, Radlje ob Dravi — Silvo Lasnik, Radovljica — Franc Jere, Ravne na Koroškem — Franc Fale, Ribnica — Franc Ilc, Sevnica, Jože Knez, Sežana Stane Lavrenčič, Slovenska Bistrica — Franc Ledinek, Slovenj Gradec — ing. Franc Razdevšek, Slovenjske Konjice
—	ing. Adolf Tavčar, Šentjur pri Celju — Peter Hlastec, Škofja Loka — Milan Osovnikar, Šmarje pri Jelšah — Joško Lojen, Tolmin — Franc Rutar, Trbovlje — Ado Nagla v, Trebnje — Ivan Gale, Tržič — Milan Ogris, Velenje — ing. Ludvik Mali, Videm-Krško
—	ing. Franc Dragan, Vrhnika — Franc širok, Zagorje — Dušan Kolenc in Žalec -— Tone Delak.
V	Sarajevu je bilo koncem maja letošnje deveto redno zasedanje jugoslo-vansko-avstrijske komisije za Dravo. Na nja avstrijskih akumulacij na vodno aja avstrijskim akumulacij na vodno gospodarstvo Drave in o medsebojni izmenjavi električnega toka. Na Dravi je sedaj elektrarn, šest jih je v Sloveniji in 3 v Avstriji, kjer sedaj grade še na-
daljnji dve (Rožek, Bistirca). Razen tega je v Avstriji predvidena še gradnja velikih akumulacijskih hidroelektrarn in sicer na pritokih reke Drave. Ena takih hidroelektrarn že obratuje (Reisseck-Kreutzeck), gradnjo nadaljnjih dveh akumulacij pa pripravljajo. Zbiranje vode v teh akumulacijah mora biti vsklajeno z jugoslov. in avstrijskimi koristmi.
V	Novem Sadu so v sredini maja končale osme Jugoslovanske gledališke igre, na. katerih je 10 .gledališč uprizorilo 7 sodobnih domačih dram, eno odrsko prireditev in tri drame Miroslava Krleže ob 70-letnici njegovega življenja in 50-let-nici njegovega književnega dela. Za najboljšo predstavo v celoti so proglasili uprizoritev drame Miroslava Krleže „V agoniji“ Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Podeljenih je bilo tudi več denarnih nagrad. Po 500.000 din sta dobila člana Slov. narodnega, gledališča iz Ljubljane Stane Sever in Sava Severjeva za vlogi barona Lembacha in Laure v omenjeni drami. Sava Severjeva je povrh tega dobila za to vlogo še nagrado 100.000 din Ljudske univerze v Novem Sadu.
V	Kopru so 15. maja na trgu prodajali prvi letošnji krompir 1 kg po ceni
160—240 dinarjev, 1 kg graha je tedaj stal 200—350 din, češnje so pa bile po 160—370 dinarjev 1 kg.
V	Zveznem izvršnem svetu SR Slovenije so bili imenovani za predsednika: odbora za gospodarstvo Rudi Čačinovič, za družbene službe Boris Kocjančič, za notranjo politiko Vladimir Kadunc, ing. Viktor Kotnik pa je ostal še nadalje predsednik odbora za družbeni plan.
Po imenovanju Janeza Vipotnika za zvezerega sekretarja -za kulturo in prosveto je bil imenovan za glavnega urednika ljubljanskega dnevnika „Delo“ Jože Smole, član CK ZKS in predsednik Zveze ¡novinarjev Jugoslavije.
Pomožni škof ljubljanski dr. Jože Pogačnik je bil po smrti nadškofa Antona Vovka imenovan za administratorja ljubljanske nadškofije.
Študijska knjižnica v Mariboru je priredila zanimivo razstavo slovenskega planinskega, tiska. V steklenih vitrinah so bili razstavljeni članki o slovenskih
f l 0 ¥ I N C I ¥
BUENOS AIRES Mesečni sestanek SFZ
Bil je v nedeljo, 4. t. m., po mladinski sveti maši. Na sporedu je bilo predavanje g. p. Alojzija Kukoviče D. J. o „Krščanstvu in človeški osebnosti“. V njem. je govornik obravnaval splošne probleme človeške osebnosti, od katerih je nekatere podrobneje razčlenjeval. Predavanje je bilo polno globokih misli, ki bodo članstvu SFZ lahko služile 'kot -smernice v zasebnem in javnem. življenju ter delovanju.
Po predavanju je bila živahna debata. Predsedrik SFZ se je g. p. Kukoviči toplo zahvalil za zanimivo predavanje. Po njegovem odhodu so v drugem delu sestanka krajevni predsedniki poročali O; delovanju odsekov. Iz poročil je bilo
planinah od Valvazorja do današnjih časov. Razstavljene so bile npr. „Novice“ z raznimi planinskimi članki. Posebna zanimivost je bila Bleiwesova čitanka, v kateri je bil objavljen najstarejši slovenski planinski članek „Pogled z Nanosa“ iz leta 1840.8 Posebni del na razstavi je bil ¡določen za „Planinski vestnik“; v posebnih vitrinah so bili trazoi vodiči, zemljevidi, panorame, ena vitrina je ibila posvečena Pohorju, ena transverzali, v eni so pa bile slovenske planinske pesmi.
V	globljih plasteh petišovskega področja nafte pri Lendavi ,so odkrili nove zaloge zemeljskega plina, ki so dosedanje zaloge povečale za petkrat.
V	Zalogu blizu Straže pripravljajo velik obrat kmetijsko gozdarskega in predelovalnega kombinata v Novem mestu, ki ima v načrtu letno spitati do
10.000	bekonov. Razen hlevov si želi ustvariti močno krmno bazo na bližnjih zemljiščih, ki jih kombinat dobiva z nakupom in arondacijo, povečuje pa tudi s krčenjem neustreznih gozdov. Mnenja so, da bodo v kratkem imeli v svojih rokah 600 hektarjev ustreznih zemljišč.
Pitališče bekonov v Zalogu pri Straži pa ne bo imelo lastnega vzrejališča pujskov, kot jih imajo pitališča drugih družbenih posestev, ampak se ta kolektiv namerava v celoti usmeriti na preskrbo s pujski od zasebnih rejcev prašičev. V zadevnih pogodbah s privatnimi rejci prašičev, bo kolektiv točno določil koliko pujskov in kakšne velikosti mu bodo morali oddajati v določenem času. Veterinarsko službo bo nudil kolektiv, zasebni ¡rejci prašičev bodo morali plačati samo zdravila. Od kolektiva bodo dobili tudi plemenske svinje, ki jih bodo odplačevali s pujski. Strokovno vodstvo bo pa vodilo točno evidenco o plemenskih svinjah in o pujskih v pogodbeni reji. Poročilo v ljubljanskem listu navaja, da je omenjeni kolektiv že sklenil 123 takih pogodb na šen-tjernejskem območju, s katerimi je še bolj vključil kmete v družbeni industrijski gospodarski sektor in svojo kontrolo nad njimi in njihovim zasebnim gospodarstvom ¡raztegnil prav v njihove svinjake.
Klub Drulštva za raziskovanje jam
Slovenije v Sežani je 19. maja odprl, jamo Vilenica pri Lokvi, ki je bila nekdaj najbolj obiskana kraška jama in se je kosala e Postojnsko jamo.
A R G I K T I N I
razvidno, da je ¡najživahnejše športno .udejstvovanje ter priprave za Mladinski dan. Polegr tega so se skoraj po vseh odsekih tudi že začele vaje za mladinsko kulturno prireditev, ki bo tretjo soboto v oktobru pod geslom. „Mladina ohranja izročila“. Pripravljata jo -skupno SDO in SFZ.
Osebne novice
v Družinska sreča. .-V družini vseuč.. profesorja dr. Milana Komarja in njegove žene ge. Majde roj. Ahačič, se je
5.	avgusta rodila hčerkica, ki bo krščena na ime Marija Cecilija. Srečni družini naše iskrene čestitke.
B razategui. V nedeljo, 11. t. m. sta praznovala 40-letnico: poroke v krogu svojih domačih in_.prijate'ljey g. Andrej Lovše in žena Angela' roj. Jak-oš iz Bizovika. Iskreno čestitamo.
Umrli so. V Ljubljani: Ludvik Rebec, upok., Mihael Škrinjar, obrtnik in
pos., Ivan Ilavnik, tpg. poslovodja v p., Olga Krsnik roj. Kozjek, Roza Kramar, zobotehnica v p., Matija Kranjc, kvalificirani ključavničar, Franc Korenč, upok., Matilda Žalta roj. Becker, Ivo Reberšak, vlakovodja v p., Frančiška Koprivec roj. Jeras, Breda Gačnik, usl. Zavoda, za avtomatizacijo in Pavle Kristan v Puštalu, Franc Božjan, žel. upik. v Sevnici, Andrej Lutman v Piranu, Ludvik Leskovšek v Celju, Tomaž Majdič, učenec v Vranskem, Alojz Peček, župnijski upravitelj v Pečah, Dušan Hodnik v Ilirski Bistrici, Stanko Kolar, rudarski kopač v Trbovljah, Dušan Ložar, vodja skladišča tovarne Iskra v Kranju, Franc Muh-oč, traktorist Kmetijskega poskusnega centra Jable pri Trzinu, B. Szabo Gyorgy, univ. prof. filozofske fakultete v Novem Sadu in član Sveta Centra za izredne slušatelje višjih in visokih šol v Murski Soboti, Alojz Berčič, rudniški usluž-b. v p. v
Vsak teden ena
NA OKNU DEVA JE SLONELA... Na oknu deva je slonela, ki komaj šestnajst let je štela,
in šest je kit na glavci imela, na. desno tri, na levo tri.
Po polju pa nekdo prihaja, iz čisto tujega je kraja, in šest mu brk pod nosom maja, na desno tri, na levo tri.
Klobuk si doli z glave sname, pod oknom se ljubezen vname, in šest poljubov devi vzame, na desno tri, na levo tri.
Očetu se hudo zameri, ker živel je po stari veri, pa fantu šest klofut odmeri, na desno tri, na levo tri.
Trbovljah, Anica Čeplak roj. Kole v Gornjem Gradu, Jožef Zupanc, vrtnar v Celju, Ivan Špekonja, šofer v Kopru in Marija Plevel roj. Zevnik v št. Vidu.
S L 0	¥ I N C I PO S Y E T U
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
„Narod naš dokaze hrani“ je bil naslov razstave slovenskega protikomunističnega tiska, ki jo je za letošnje spominsko proslavo za žrtve komunizma v Clevelandu pripravil g. Zdravko Novak. Obstojala je iz štirih skupin. V prvi je bil razstavljen slov. protikomunistični tisk iz dobe pred kom. revolucijo, v 'drugi med' kom. revolucijo, v ¡tretji v begunskih taboriščih in v četrti v- emigraciji. O razstavi je objavil v Am. domovini lepo poročilo J. S„ ¡ki med drugim, ugotavlja, „da bi bilo nujno potrebno izpopolniti to našo zbirko protikomunističnega tiska. Zlasti je treba rešiti pred izgubo, če je le še mogoče vse številke „Svobodne Slovenije“, edinega .protikomunističnega slovenskega glasila, ki smo ga imeli v času revolucije ter ostali protikomunistični tisk iz tedanje dobe.“
Slovenska šola v Colinwood'u v Clevelandu letos praznuje 10-letnico ustanovitve. Ustanovljena je bila pod geslom: „Vsega se bodo lahko naši otroci v Ameriki naučili, samo našega materinega jezika- jih moramo mi sami naučiti.“
G. p. Fortunat Zorman OFM, ured-
nik verske revije Ave Maria v Lemon-tu, je napisal 44 strani obsegajočo brošuro ,,Sv. Ciril in Metod“. Knjižica je namenjena v prvi vrsti tisti mladini, ki ¡obiskuje slovenske šole v ZDA in v Kanadi. Razdeljena je na 20 kratkih -poglavij. Knjigo je založil predsednik Ameriške Slovenske katoliške jednote g. Joseph Nemanich.
KANADA
Slovenci v Hamiltonu so v polnem delu za postavitev lastne cerkve. Za njeno graditev je škofija dala dovoljenje 16. maja, nakar ,so se dela lahko začela. Kot znano, bo ta cerkev spominska cerkev na umrlega škofa dr. Gregorija Rožmana, kajti posvečena bo njegovemu krstnemu patronu sv. Gregoriju Velikemu, ki je moral za pravice Cerkve tudi bežati iz 'Rima in je umrl v rojstnem. mestu Salernu. Besede Gregorija VII. „Ljubil sem pravico in črtil hudobijo, zato umiram v izgnanstvu“, prav lahko položimo tudi v usta škofu Gregoriju Rožmanu, ki je v obrambi čistosti verskih resnic tudi odločno nastopil proti komunizmu in zaradi tega prav tako zaključil svoje življenje daleč od’ svoje škofije, v izseljenstvu.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
PROSLAVA 1100-LETNICE PRIHODA SV. CIRILA IN METODA
Goriški in tržaški ¡Slovenci so slovesno obhajali- 110-letnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med slovanske narode prav na njun praznik v nedeljo, 7. julija. Za proslavo te tako pomembne obletnice -so izbrali vas Padriče na Krasu, katere cerkvica je posvečena našima slovanskima apostoloma.
Prireditev na čast svetima apostoloma v Padričah se je pričela ob 4 popoldne na prostem -s sveto ¡mašo, ki jo je daroval Franc Vončina, letošnji no-vcmišnik iz Rojana, ki je podelil prisotnim tudi novomašni blagoslov.
Po sveii maši so zapeli nekaj pesmi združeni pevski zbori s Tržaškega pod
vodstvom, pevovodje prof. H. Mamolo. Sledila je zborna recitacija: „Slovanska apostola“. Slavnostni govor o po menu sv. Cirila in Metoda za Slovane in za Slovence še posebej, je imel profesor Vinko Beličič. Govoru je ¡sledil še nastop slovenskih skavtov in dramski prizor, ki -so ga priredili slovenski dijaki. Za zaključek je zapel nekaj pesmi moški zbor z Goriškega.
Prireditelji te slovesne proslave 1100-letnice prihoda svetih bratov med Slovane, so za to priliko izdali tudi ¡posebno knjižico, s katero so odeleženci proslave laže sledili poteku te slovesnosti zamejskih ¡Slovencev.
Simfonija slovenske besede
V nedeljo 11. avgusta 1963 smo imeli Slovenci v Buenos Airesu v Argentini prireditev, na katero smo lahko ponosni. Je bil to zopet nastop gojencev Rozmanovega zavoda v Adrogueju v počastitev 1100-letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med Slovane.
Gojenci Rozmanovega zavoda med letom pred slovensko javnostjo ne nastopajo pogosto. Navadno samo enkrat Tedaj pa z akademijo, ki je vsako leto visoko kvalitetna. Lahko rečemo vrhunska slovenska izseljenska kulturna prireditev. Z njo zavod pred slovensko izseljensko javnostjo pokaže, da je v njem poleg verskega in narodnega vzgajanja slovenske fantovske mladine, tudi žarišče slovenske kulture, ki ogreva ¡mlada slovenska srca ter jih plemeniti in bogati z lepoto slovenske besede in pesmi.
Če so bile dosedanje prireditve gojencev škofovega zavoda v Adrogueju na zelo visoki kulturni stopnji, lahko za nedeljsko v dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu trdimo, da je prekosila vse dosedanje. Pa ne samo teh. Nič ne bomo pretiravali, če trdimo, d'a je bila nedeljska akademija Rozmanovega zavoda prireditev, ki spada med najlepše kulturne nastope v vseh dosedanjih letih slovenske ideološke emigracije v Buenos Airesu. Za to veliko doživetje, ki nam ga je pripravil škofov zavod prejšnjo nedeljo, hi radi iz srca zapisali najglobljo zahvalo poimensko vsem tistim požrtvovalnim rojakom, ki so slovenski študirajoči m.ladini odprli globo-
ke vire svoje izredne umetniške ustvarjalne sposobnosti, da je s svojim, nastopom vzbujala občudovanje. Pa so nam prireditelji izrazili željo in prošnjo, naj bi v poročilu sploh ne omenjali nobene osebe. Ne tistih, ki so mladino priprav- j Ijali od marca meseca z1 vajami, ki so bile po dvakrat na teden, za nedeljsko prireditev, kakor tudi ne poedincev med , nastopajočimi. Hočejo, naj bo za vse prikazan Rožmanov dijaški zavod kot kolektiv in ne posamezniki. Zato naj gre vse priznanje in zahvala temu zavodu kot takemu, čeprav je slehernik v dvorani živo čutil ob slednji kretnji izvajalcev programa, ob .sleherni izgovorjeni ali: zapeti besedi umetniško silo ! ¡istih, ki so to mladino izoblikovali za nedeljski prikaz Naše zgodbe.
Točno ob 16,15 uri se je zavesa na odru odgrnila. V dvorano so se razlili akordi glasbe. M’ed njo je napovedovalec zbranemu občinstvu v dvorani naznanil namen prireditve, ki bo simfonija, koncert slovenske besede gojencev Rozmanovega zavoda ob 1100-letnici prihoda svetih bratov. Nato se je začela zgrinjati na oder zavodska mladina. Od najmlajših do najstarejših v zadnjih letnikih kolegijev. Pa ne samo ti, tudi bivši gojenci so se jim. pridružili. Vseh je bilo nad 40. Vidimo, da je med vsemi gojenci Rozmanovega zavoda tesna notranja duhovna povezanost, da se vsi čutijo resnično za družino dom.a, ki ga je slovenski izseljenski mladini pripravil škof Rožman.
Fantje v narodnih nošah so zavzeli svoja mesta na odru kot mogočen zbor, ki je zatem v poldrugouro trajajočem programu prikazal zgodbo slovenskega naroda, kot jo pričajo: „Tema, Krst, Dunaj, Nr.šii zakladi, Naše srce, Vojska, Golgota, Upanje“. To so oznake najvažnejših razdobij v zgodovini življenja slovenskega naroda od naselitve na sedanjih slovenskih tleh pa do najnovejših dni. Ponazorjeni so bili z recitacijo najlepših tekstov, kar jih za navedena razdobja premore slovenska književnost. Niti ena beseda ni bila dodana od koga drugega. Samo to je bilo podano, samo to govorjeno, zapeto, kar je zapisano v glagolskem očenašu, Celovškem rokopisu, narodni pesmi, ali kar so zapisali Janez Svetokriški, France Prešeren, Valentin Vodnik, Anton M. Slomšek, Josip Jurčič, Franc Levstik, Josip Stritar, Ivan Cankar, Rudolf Maister Vo-janov, Ivan Pregelj, Oton Zupančič :in France Balantič.
Tema je ¡bila v ¡Naši zgodbi oznaka za pogansko dobo Slovencev. Prikazana je bila z recitacijo Prešernovega uvoda v Krst pri Savici.
Krst. „Z vzhoda je posijala luč, Ciril 'in Metod“. S temi besedami se začenja novo razdobje v življenju Slovencev, v veri v enega samega Boga, v Loga ljubezni. Pojasnjevali so jo Pre- | š novi nesmrtni verzi, zatem pa glagolski ocena g deset blagrov v ¡staroslo- j vanskem jeziku ter vera iz Celovškega , rokopisa.
Mogočni zbor slovenske mladine je na'o izpovedal: „Tu se začenja Naša 1
zgodba: pri besedi Cirilovi in Metodovi, pri besedi o Bogu, zadnjem namenu stvari, pri besedi o pravicah vseh narodov, pri besedi o besedi sami in njeni moči. Naša zgodba je odtod zgodba vare v Boga, zgodba boja za življenje, zgodba ¡besede in nje rasti.“
Turki. Njihove vpade v slovensko zemljo, ropanje, morije in požiganje slovenskih naselij sta prikazali Stritarjeva pesem Turki na Slevici in beseda globoke zahvale Janeza Svetokri-skega.
Dunaj. Njegova, nadutost je dobila živ prikaz z narodno pesmijo Pegam in Lambergar ter v močni Levstikovi besedi, ki jo je položil v usta Martinu Krpanu ob njegovem slovesu iz Dunaja, ko je avstrijskemu vladarju in njegovim. dvorjanom vrgel v obraz besede slovenske zavesti: „Dunaja ni bilo meni treba, mene pa Dunaju.“
Najši zakladi čudovita rast in -bogastvo slovenske besede sta dobili potrdilo v Jurčičevi besedi, ki jo je govoril Deseti brat, v Pregljevi himni slovenski besedi, v Vodnikovih popevkah in pesmih ter zdravicah Antona M. Slomška, večno lepi Prešernovi Zdravici, visoki pesmi bratstva vseh narodov na svetu in njihovega mirnega sožitja v bratski slogi, Cankarjevi veličastni izpovedi vere v slovenski narod, v večno živi narodni o zelenem Juriju, Maistrovi Za slovo je sonce reklo, prelepi narodni o svetih Treh kraljih ter. Zupančičevi pretresljivi Svetotrikra-ljevski.
Naše srce. Preroška beseda škofa
Antona Bonaventure Jegliča Slovencem, s celjskega fantovskega tabora: „Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo. Ne bojmo se, če grozi razdejanje, napovedano v skrivnem razodetju... Satan ima svojo, fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto.“
Vojska. Grobovi tulijo... Kdor je poslušal nedeljsko zborno recitacijo te Župančičeve pesmi, je ne bo nikdar pozabil. Ob tuljenju grobov nas je resnično prevzemala groza nad nesrečo, ki se je zgrinjala nad slovenskim narodom.
Goigota. Komunizem, in njegova revolucija. Škof Gregorij nastopi in odločno povzdigne svoj glas: „Ukaz imam od Boga: Pojdi in uči... kakor apostoli. ¡Naj pride tudi to, kar mi grozijo: Do zadnjega bom. trdil in učil, da je komunizem največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.“ — Pesem domobranca — beseda Mauserjeva — je občinstvu grozotno predstavila sprevod vrnjenih slovenskih fantov z na hrbtu zvezanimi rokami v smrt. Balantičeva Vse je belo zdaj je med navzočimi rojaki ustvarila pretresljivo vzdušje. V dvorani je bilo, kakor, da bi se pred vsemi odprlo ogromno slovensko pokopališče, po katerem, se sprehaja neizprosna smrt.
Uprlnje1. To je bilo izpovedano z narodno pesmijo o Kralju Matjažu in Alenčici, še bolj pa Župančičevo bojno Mi gremo naprej. Odločnost, neustra-,'enost ter silna vera v vstajenje slovenskega naroda je govorilo iz Župančičevih besed, kajti „pred nami plamen (Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4
Buenos Aires, 15. 8. 1963 - No. 33
SVOBODNA SLOVENIJA
ŠAH
Rezultati tekmovanja v šahu
Pretekli soboti, 3. in 10. avgusta, sta se odigrali prvti dve tekmi v okviru troboja Slomškov dom—)N!aš dom—Slov. dom, v San Martinu. Tekmovanje je bilo v San Justu 3. avgusta in se je pričelo s tekmo med Našim domom iz San Justa in 'Slomškovim tfomom. Zmagalo je moštvo Našega doma s 5 1|2 : 1|2. 'Rezultat je dokaj presenetljiv, vendar ne toliko, če upoštevao, da sta v ekipi Slomškovega doma manjkala dva titulama igralca, po cfrugi strani pa se je moštvo Našega doma predstavilo v precej neobičajni postavi. Rezultati so naslednji: Vodnik 'Ciril : Prelog Franc 0 : 1, žužek Lojze : Marolt 0:1, žužek Stane : Mehle Ivan 0:1, Škerlj Stane : Močnik Franc 0:1, Vester Franc : Poštajnar Marijan 1[2:1|2 Žakelj Janko : Oven Ivan 0:1.
V	soboto, 10. avgusta, je bilo tekmovanje v Slomškovem domu. V drugem
■■■■■■■•■■■■■■■■a ■■■■■■»■■■■■■■■■M *■■■■>■*■■■■■■■■
V	pokrajini la Victoria v Kolumbiji so roparji napadli omnibus s potniki, med katerimi so bili v glavnem uradniki ministrstva za javna dela. Pobili so 42 moških. Oblasti so objavile, da bodo proti zločincem, postopale z vso strogostjo zakonov. Na mesto zločina so poslale močne policijske in vojaške oddelke z naročilom, da morajo člane roparske tolpe poloviti ali jih pa pobiti.
kolu sta se pomerili moštvi Slov. dom,a iz San Martina in domače moštvo. Rezultat je neodločen s 3:3. Posamezni rezultati so naslednji: Vodnik Ciril : Pavlič Anton 0:1, Vester Franc : Smersu Miiha 1|2:1|2, Žakelj Janko : Bujas Drago 1:0, Škerlj Stane : Dimnik Dušan 112:112, žužek Stane : Baraga Aleksander 1:0, Berlot Leon : Šušteršič Božo 0:1.
OBVESTILA
Romanje Slovencev v Lourdcs bo v
nedeljo, 18. avgustal. Začetek romarskih pobožnosti z, molitvijo ¡rožnega venca pri turški votlini ob 15,30 nato procesija v gornjo cerkev, kjer bo pridiga in romarska sv. maša. V slučaju slabega vremena bo vsa pobožnost v zgornji cerkvi.
Inž. Albin Mozetič je nedavno služboval v Indoneziji in prepotoval mnogo držav Daljnega vzhoda, kjer se je zanimal o vseh podrobnostih življenja in navad tamošnjih narodov. Svoja opazovanja in dogodivščine 'bo inž. Mozetič posredoval rojakom na predavanju v soboto, 17. avgusta (državni praznik) ob 20 v Našem, domu v San Justu. Predavanje bodo spremeljale skioptične slike, ki jih je g. inženir sam posnel.
VIII. večer SKA bo dne 17. avgusta ob 17 v salonu Bullrich (Sarandi 41, druga kvadra za Kongresom). Predaval bo inž. Marko Bajuk (ml.) iz Mendoze o najnovejših izsledkih o dedovanju (genetični kodeks).
SIMFONIJA SLOV. BESEDE
(Nadaljevanje s 3. strani)
gre skozi noč kot Bog pred Izraelci“, da razbijemo „smešno krinko, opičji obraz“, ki je danes „boginja svobode“ pod komunisti v domovini.
Zaključni verzi:
Mogočen plamen iz davnine šviga — vekove preletel je koiprne, in plamen naš se druži z njimi, se dviga in plamen naš pogumno dalje gre, kot neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne... so izzveneli kot akordi kake mogočne Beethovnove simfonije.
V dvorani se je dvignil val navdušenja, ploskanja in odobravanja, postajal vedno večji in silnejši, dokler mogočni mladinski zbor ni znova prišel na oder in ponovil prednašanje Prešernove Zdravice.
Občinstvo je zapuščalo dvorano z velikim zadovoljstvom. Saj je imelo priložnost s poglobitvijo v prednašane tekste podoživeli slovensko zgodbo v tako umetniško prikazanem podajanju. Pa naj bo recuarija 'p.b-.:ueznll.u\, Ni skupin ali zborne recitacije, zborno petje, simbolična slikovitost skupin, prepletanje in spremljanje nastopajočih z raznobarvnimi svetlobnimi učinki. In pa ta suverena umetniška sila, ki je igraje razpolagala z vsem, prostorom in vsemi nastopajočimi, da je podajanje prihajalo do zaželenih izrazov! Tako kakor je bilo potrebno. Ni bila to igra. Ne, pač pa resnično veličastna simfonija slovenske besede, ki jo je umetnik-dirigent prikazal v vsej njeni mogočnosti, veličini in silovitosti do najnež-nejših, 'komaj slišnih lepotnih odtenkov. Da, resnično simfonija, ki smo ji prisostvovali v nedeljo v dvorani Slovenske hiše.
Culi smo željo ljudi, ki jo prav radi ponovimo kar na tem mestu: Nedeljsko prireditev gojencev Rozmanovega za-
voda je na istem mestu ponoviti čim-prej. Nanjo pa pripeljati vse obiskovalce višjih letnikov slovenskih učnih tečajev, vso slovensko srednješolsko in vso slovensko akademsko mladino. In nanjo naj pridejo še vsi tisti, ki na nedeljsko zaradi slabega vremena niso prišli, ker so mislili, da je ne bo. In povabijo naj tudi svoje prijatelje in znance med staroslovenskimi naseljenci, pa tudi med domačini.
Pa še to bi ob koncu omenili. Zelo rprav bi bilo, če bi prireditelji v forošu-rici objavili vse tekste, ki so bili uporabljeni za prikaz Naše zgodbe. Ljudje bi tako prišli do izbora najlepšega, kar je ustvaril slovenski genij. Tudi bi ne bilo napak, če bi Rožmanov zavod ob vsakoletni prireditvi izdal tudi nekako letno poročilo, iz katerega bi slovenska izseljenska javnost dobila vpogled tudi v bogato in pestro življenje ter udejstvovanje gojencev med vsem letom, v zavodu samem. Sedaj le tu in tam, zvemo za kako notranjo zavodsko prireditev. Je jih pa več in vemo, da so dobro pripravljene. Taka knjižna poročila odn. prikazi bi bili tudi dragocen doprinos zgodovinarjem, za resničen in pravičen prikaz življenja in delovanja slovenske ideološke emigracije.
Rožmanov zavod zasluži, da bo njegovo delo ohranjeno za zgodovino. Saj njegovi gojenci govore tako lepo slovenščino, d'a nikdar ne občutiš, da obiskujejo argentinske šole. V' njem imamo tudi zagotovilo, da bodo slovensk0 izseljenske mladinske organizacije in društva in preko njih slovenska izseljenska skupnost vsako leto dobivala zdrav ter versko in narodno zaveden naraščaj, ki ima smisel za društveno, organizacijsko ter narodno delo. Zato je naravnost narodna dolžnost podpirati ta zavod, da bo lahko čimdalje vršil svoje versko in narodno poslanstvo m.ed nami.	lj
SDO Morón vabi vse članice na sestanek na Pristavi 17. avgusta ob 18.
Društva Slovenska vas priredi na drž. 'praznik, v soboto, 17. avgusta, družabni večer. Začetek ob 18. Vabi odbor.
Šah. V soboto, 17. avgusta, ob 20,30 se -pomerita v San Martinu moštvi Našega doma iz San Justa in Slovenskega doma v San Martinu.
SDO Raimos Mejia vabi dekleta iz okolice na redni sestanek, ki bo v nedeljo, 18. avgusta v Slomškovem domu.
Kulturni odsek Načlega doma v San Justu vabi na širši sestanek vseh prijateljev kulture, ki bo v nedeljo, 18. avg., ob 10 v domu. Sestanek 'bo združen z občnim zborom,,
Odbor Slovenske pristave pripravlja za nedeljo, 25. t. m. ob 17 spominsko proslavo žrtev Grčaric in Turjaka. Predaval bo g. Stane Bitenc. Vabljeni!
Po naročilu odbora Našega doma v San Justu se bo darovala sv. maša za pokojnega člana Jožefa Rudolfa v nedeljo, 18. avgusta ob 8 v farni cerkvi v San Justu.
Slov. kat. ak?.d. starešinstvo vabi vse svoje člane na sestanek 24. t. m. ok 19 v Slovenski hiši. Posvečen bo razgovoru o položaju v Evropi, kii ga bo vodil č. g. dr. Franček -Prijatelj.
IV. prosvetni večer bo v Slomškovem domu v soboto, 24. avgusta, ob 19,30. Predaval bo g. dr. Vinko Brumen.
Slovenski dom v Carapachayu prosi vse, ki imajo v prodaji darilne bone (Bono de donación), da iste čimpreje ! prodajo in neprodane vrnejo najkasneje I do 25. avgusta. Vse bone, ki ne bi bili vrnjeni do 'tega datuma, bomo smatrali za prodane. Zadnje žrebanje bo v petek, 30. avgusta, za glavni dobitek 5000.— $.
PRISTAVA-MORON. V soboto, 31. avgusta bo ob 16 skupščina delničarjev Pristave.
Nedelja, 1. septembra v Slovenski dvorani: Koncert slovenskega pevskega zbora „Gallus“ ob 15-letnici delovanja. Čisti dobiček je namenjen Slovenski dvorani. Vsi udeleženci bodo dobili brezplačno spominsko brošuro.
Razstava slovenske knjige. V nedeljo, 8. septembra, bo v Slomškovem domu razstava vseh v Argentini izišlih knjižnih izdanj. Dohodki prodaje na knjižnem sejmu so namenjeni slov. založbam.
Druga obletnica blagoslovitve Slomškovega doma: Prireditev bo v nedeljo, 8. septembra. VsiNepo vabljeni.
Spominska proslava ob 20-letnici padca Turjaka in Grčaric bo v nedeljo, 15, septembra, popoldne v dvorani Slovenske hiše na 'Ramón Falconu. Vsak slovenski izseljenec naj smatra za svojo veliko dolžnost, da se z vso družino udeleži te proslave) in tako pokaže hvaležnost tistim, ki so svoje življenje darovali za domovino.	•	•
Odbor Slovenskega doma k San Martinu prosi vse sanmartičane, da darujejo dobitke za sanmartinsko tombolo, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Dobitke lahko izročite v domu ali pa obvestite, da jih pridejo iskat.
Starši! Omogočite svojim malčkom udeležbo pri prelepi pravljični igri Mirka Kunčiča
TRIGLAVSKA
ROŽA
ki jo bo na državni praznik, 17. avg. na odru sester dom.inikank v Ramos Mejia zaigral Slomškov mladinski oder
CENE 60, 50, 30 in 15 (balkon)
Otroci, ki zasedejo sedeže v dvorani plačajo le polovično ceno
S
Mladinski organizaciji Našega doma v San Justu
prirejata za
%
25. avgusta 1963
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire«
NAŠ DOM - H. IRIGOYEN 2756 SA'N JUSTO
Program :
Dopoldne:
ob 8 Mladinska zborna sv. maša
•	zajtrk
•	veliko mladinsko zborovanje
•	kosilo
Popoldne:
ob 13,30 otvoritev mladinskih športnih dni
•	tekme v odbojki: Moron—San Martin—Lanus
•	proste vaje naraščajnikov
•	simbolične vaje članic ® proste ■ vaje članov
® belokranjska kola ® prosta zabava
Mladi smo, v nas se hrepenenje drami
	T. E. 69-9503
	Argentina
O O?«	FRANQUEO PASADO Concesión N» 5775
Sf5 <	TARIFA REDUCIDA Concesión N tSM
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za let« 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado*
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público ?ta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Bueno* Aire*
ARBITER
SPLOŠNO PRAVNA PISARNA
•	POKOJNINE
•	DAVKI
•	KNJIGOVODSTVA
•	TRGOVSKE POGODBE
•	DRŽAVLJANSTVA
•	VSAKOVRSTNI JURIDIČ-NI PROBLEMI (posebnP DELAVSKI)
Vodstvo; F. KNAUS — R. LORE Pravni fiVet.: DR. A. RADZIUNAS C-astelli 36, piso 99 A — Capital 1 kvadra od Plaza Once Nov T. E. 88-9195 Uradne ure: od 9 — 12
IZREDNA PRILOŽNOST
za nakazilo denarja svojcem v domovini.
Točnejša pojasnila v upravi lista
Pripravljalni odbor za spominsko proslavo za Turjak in Grčarice prosi vse liste borce, ki so bili na Turjaku, Zar. toku in v Grčaricah in so po božji previdnosti ostali pri življenju, da takoj sporoče svoje naslove Društvu -protikomunističnih borcev, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
\
Če pride v hišo bolezen ali nesreča Vam, bo zelo prav prišla vloga v
SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z.
Ne odlašajte več! Pričnite vlagati danes, da boste v potrebi imeli kje jemati.	|
Avda. San Martin 263, Ramos Mejia | Uradne ure ob sobotah od 16—20 : Dežurna ob nedeljah od 9—11
1
9
4
8
Slovenski pevski zbor „GALLUS“
bo proslavil
SVOJO PETNAJSTLETNICO v nedeljo, 1. septembra v Slovenski dvorani s
SLAVNOSTNIM KONCERTOM
čigar čisti dobiček je namenjen Slovenski hiši Vstopnice so že v predprodaji v Dušnopastirski pisarni
1
9
6
3
IVAN PREGELJ:
66
Otroci sonc
a
„Diven človek,“ je zaslišala tedaj gospodično Meg ob sebi. „Kako mu je že ime?“
„Jurij,“ je povedala Slavica.
„Jurij?“ je vzdihnila Meg razočarano.
„Pravzaprav Juraj,“ je popravila Slavica.
„Razumem,“ se je udobrovoljila Meg. „Dovtipen človek, domiseln. Izbral si je prav kmetiški psevdonim. Gotovo je v resnici Hektor, Artur ali pa vsaj Emil.“
Slavica je ni več slišala. Znova je vstopil Rosandič in se približal.
„Bil sem tako srečen,“ je dejal, „da sem se mogel predstaviti Vašemu gospodu p-apanu.“
„Saj govori prazno kakor Albin,“ je občutila Slavica. Buditi se je jela iz prvega presenečenja. Naravnost v bledo lice m.u je gledala in se ji je hotelo zdeti, da ni tako brez vsakega madeža. Ko pa je začutila njegove oči na svojem licu in na goloti -svojega vratu, jo je streslo:
„Še je tisti stari, še bi se morala s sabljo braniti.“
Prosil je za ples, a je odklonila. Namignila je na sosedo, ki se je vrgla živahno plesalcu v roke. Slavica ju ni izpustila z očmi. Bridko je razmišljala:
„Kdo si, da te želim in se te bojim-Mislila sem, da si sirovee, a si olikan,
kakor da si -zdaj stopil s pariškega parketa na ta revni naš pod! O, saj si plitek! Plesalci, najboljši plesalci so plitki. Mati ti je v grobu, a plešeš. Misliš seveda: saj ne vedo. Pa sem ti vendar prej omenila, da vem. Ali nisi pomislil, kako -moram tolmačiti tvoje veselje? Plitek si, plitek, plitek...
Zopet je stal pred njo in dejal, kakor da je slutil njen očitek:
„Ne menim se za predpisano žalovanje. Saj je sama hlimba.“
,;Mnogokaj je lažno in sama pretva-ra,“ je morala potrditi.
„Toda ne koraka več,“ je odvrnil, „niti z vami, gospodjice. Zakaj tudi lepo laž naših ljubih ljudi moram spoštovati.“
Zaupneje se je ozrla nanj in vprašala vedro:
„Pa kam naj se vendar denemo, če plesali ne bomo?“
„Sedel bom k moškim,“ je rekel, „izborno vino imajo. Morda ste tudi žejni?“
„Nisem,“ je odvrnila, „a večerjati sem pozabila.“
„O, kako je to prav,“ je menil.
„Pa poglejva k očetu,“ je rekla in se dvignila.
„Košir se je osuplo ozrl na hčer, ko je prisedla i-n mu začela predstavljati Rosandiča:
„S Heleno sve mu že stari znanki z Bleda, papa; in zdaj mi boš večerjo
plačal. Potem pa le igraj, me bo zabaval že gospod Juraj.“
V dvorani med plesalci je zašumelo. Nekdo je vzkliknil:
„Hudirja, fanti! Šampanje poka.“ Povšič je zavohal v zras, po navali iz bolj klavrnih dni, ko se je moral še loviti za vinom, ki so ga plačevali drugi. Albin se je kakor iz spanja prebujen dvignil od plesalke, kateri je dvoril in se pojavil ¡na vratih plesne dvorane. Ko je videl Slavico z izbranim vinom v roki, je oživel, se vrnil v dvorano in dejal plesalki:
„Koširjevi so začeli. Seveda, ti morejo.“
Sam pri sebi pa je mislil:
„Začeli so in prav je. Ni vraga, da ne bom. deležen.“
„Plesalka, ki ji je dotlej dvoril, je ugibala, zakaj se je začel kar na lepem dolgočasiti. Meg, ki je bila sedla k njej, je koprnela in zavidala:
„Poznajo se, to je prav. A utrgo-vati tako krasnega plesalca večeru, prosim, to je samoljubno. Egoizem in ne-olikanost!“ —
Čudno naglo je -bila vrgla 'Slavica vino vase. Razlezlo se ji je po životu, da je občutila zdaj hlad’ in zopet nato prijetno gorkoto. Ob strani ji je govoril Rosandič. Govoril je po slovensko, a brez slovenske popevke, s hrvatskim naglasom. To ji sicer ni bilo neprijetno, kar opajalo je. Govoril ji je sicer v besedah, ki so bile le bolj puhlice in pokloni. Slutila pa je, da golči za temi pokloni nekaj več. Saro,a ni vedela,
kdaj je rahlo nagnila glavo proti Juriju. Rosandič si je bil nažgal cigareto. Težak vonj je objel Slavico.
„Kakšen tobak pušite,“ je vprašala, „saj kar ubija.“
„Zbilja?“ je vprašal. „Bojim se, da me spodijo iz družbe. A vajen sem najtežjega zelišča.“
„Ali ste že bili kdaj bolni?“ je vprašala Slavica nekam brez zveze.
„Na pljučih?“ je vprašal in se nasmehnil. „Ne, tako še nisem bil. Pri srcu pač,“ je dodal naglo in kratko, pa ji pogledal dolgo, strastno v oči. Potem je segel burno po pijači, a menil vsakdanje:
„Pijmo, dokler je sveže!“
Izpraznil je visoko čašo, potegnil dima vase in menil vsakdanje:
„Borne, gospodjice! Tisto na Bledu je bilo ’neumnost, Strašno sem, trpel. In še mi je žal.“
Slavici se je oglasil ¡znova nemir. A nekako usmiljenje ga je prevpilo.
Ne spominjajte se več,“ je ¡rekla bolno.
„Kaj še,“ je odvrnil. „Do smrti 'ne bom, pozabil.“ In kakor da se boji, ga li ne bi umela krivo, je dodal: „Pa ne zaradi brazgotine, ki ni častna; da vsaj edina ni. Tu, glejte,“ je kazal nato, „je še ena in tu 'še ena od' krogle, ki me je osmodila.“ Vzdihnil je in nadaljeval: „Zaradi duše ne bom zabil, ki ste mi jo s svojo trpko ¡roko prekovali.“
„Da sem jo ?“ je vprašala.
„Ne verujete?“ je vprašal. In zopet ni bila mirna in ni vedela, ali govori
resnica iz njega ali pa se samo laska. Zazrla se je na očeta. Pa je sunkoma pogledala na Rosandiča nazaj in se stresla Le čemu? Ali se ji je le zdeti hotelo tako, ali pa so mu ¡zares plale nosnice divje, strahotno kakor pri blodno, strastnem ? Te da je hotela, je zopet morala trepetati pred njim, ki ji je sedel tako blizu, ¡bil lep, lepši celo kot njen svak France, a tako strašno dalj-nji, neznan, bridek spričo skromno jasnega domačega ji sorodnika in pobratima. Vonj Rosandičeve cigarete jo je omamljal. Tiho se ji je zbudilo v sencih, začelo jo je peči v oči in tiščati, čuden nemir je rastel v njej, nestrpnost v živčevju; in ¡zdajci je kakor ¡bruhnilo iz nje, nenadno, žaljivo, dasi na videz le navihano:
„Koliko ljubic pa ste že imeli, gospod južni brat?“
Videla je, kako mu je znova preletel drget ustnice. Odgovoril pa je hladno,, samozavestno:
„Gospodjice, to povedo navadno šele zakonski možje svojim ženam.“
„Jaz pa hočem vedeti prej,“ je hotela Slavica.
Molčal je nekaj časa, nato je rekel:
„Prav! Povedal Vam ¡bom ob priliki, ko bova sama.“
Nekakšna nejevolja se je je zopet lotevala. Rahlo hripavo se je zasmejala:
„Samo za eno moledujete venomer, da bi bili sami z menoj. To vendar ne sme biti. Ali res ne razumete?“
Rosandič se je nestrpno ¡zganil in. rekel: