-----   284   _—
Kmetovalci, ne zabite koristnega vara gipsa!
Neki kmet je 14. aprila t. 1. poslušal profesorja g. Wiihelma , ki je kot potni učitelj na shodu kmetijske podružnice v Judenburgu na Stajarskem razlagal korist potresanja detelje z gipsom. Kmet si je nauk zapomnil in takoj omislil gipsa. In ni se kesal; kar čudil se je dobrim nasledkom. Detelja je veliko bolj visoka, pa tudi kosata in krepka vzrastla, kakor negipsana. Stroški niso v nobeni razmeri bili do dobička, ki mu ga je obilna deteljina košnja dala. Jednako imenitna in koristna je gipsova poraba za zboljsavanje gnoja v hlevih , pa tudi na gnojiščih. Mnogovrstoi so pa nasledki, če se gnoj z gipsom potresa. Gips (mavec) je žvep-leno-kislo apno. On veže gnojni amonij a k, ki je rastlinam dober živež, ter ga iz ogeljno-kislega amoni-jaka spremeni v žvepleno-kisli amonijak, ki ni več pli-nove podobe in to raj ne more izpuhteti, ampak ostane v gnoju, sicer bi prekoristni amonijak po zraku izpa-htel in se pogubil. Dalje ovira gips prenaglo tro line nje gnoja, kar je imenitno takrat, kedar gnoj več Časa ležati mora. Vrh tega je gips sam po sebi uže gnoj zarad svoje sestave iz žveplene kisline in apna. Gip3 s hlevnim gnojem pomešan je izvrtano gnojilo za vsako zemljo, za vsak sadež. Gipsa se potrosi 3/4 kila na gnoj od ene velike živalice, to pa hitro po izkida-nem gnoji.    Z 6 ovac se računa tudi 3/4 kila gipsa.
„Gosp, pril."