i^do upokcj *i:: Wlfc: “KOMET sp. Turistična agencija TRBOVLJE Trg svobode 20, 1420 TRBOVLJE, SLOVENIJA tel/fax 386-(0)601 -21-615, tel. 386-(0)601-31-470 e-mail: info@metronic-comet.si O— 3 vaSEJi.'*' ^ TRBOVLJE - ZAGORJE Turistična agencija ZAGORJE Cesta zmage 35/a, 1410 ZAGORJE, SLOVENIJA tel/fax 386-(0)601-68-210, tel. 386-(0)601-68-211 XWc.cO^ internet: http://metronic-comet.si NAGRADE • NAGRADE LETUJTE S TURISTIČNO AGENCIJO KOMET TRBOVLJE IN ZAGORJE TER Sl PRISLUŽITE LEPO NAGRADO. OB VSAKI REZERVACIJI PREJMETE NAGRADNI KUPON ZA ŽREBANJE, KI BO KONEC AVGUSTA V TA KOMET TRBOVLJE • NAGRADE SO IZLETI OZIROMA J * POČITNICE V PROTIVREDNOSTI: ; I 1. nagrada 20.000,00 sit • * 2. nagrada 15.000,00 sit • • 3. nagrada 10.000,00 sit ^ l REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V ; J SEPTEMBERSKEM ZASAVCU. ! VIDIMO SE TOREJ V TA KOMET I Ugodni aranžmaji v RABCU, UMAGU, POREČU, na otoku HVAR. KORČULA... GARDALAND vsako soboto POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! družinski enoprostornež z družinsko celico PREMACV TESTNE VOŽNJE ŽE V AVGUSTU Dobava v mesecu septembru Premierni modeli - nižje cene Minister, hvala za DDV. Hvala za nižje cene MAZDE 626. Osnovni model z vso varnostjo in bogato serijsko opremo že od 2.990.900 sit. mazoa AVTOHIŠ A KRŽIŠNIK 1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p. Tel.: (0601) 66-500 - servis 64-/29 - avtosalon 68-359 -fax odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure MAZDA PREMACV zmore vse, več kot ste pričakovali, več kot le paša za oči, KAR JE MOGOČE IMA MAZDA PREMACV. mazoa vozila na zalogi, testne vožnje, staro za novo, ugodni krediti s fiksnimi obroki 12. VELSRPNA 1999 ItP.ZF. J G POIMBKETElEFOffiSMKE: POLICIJSKE POSIAJE ZAGORJE: Sl-OOP IRBOIIUE: 21-1112 HRASINIK: 41-S02 RADEČE: 81-002 LIIIJA: 081/883-U2 I0ME1NE INFORMACIJE: B4420 IAXI: 0603/61-03-48 0603/63-31-0/ IS1VENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 88-207 ZD HRASINIK: 44-006 , . ZDIRBOVUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000 UD IIIIJA: 011/881-855 NASLEDNJI ZASAVC IZIDE 26. AVGUSTA!! UVODNIK Čas kislih kumaric je, in kar prav nam pride zagorski občinski praznik, saj je bilo toliko dogodkov na različnih koncih občine, da smo se komaj razdelili in vse pokrili. Zagorska noč je minila v pravem poletnem razpoloženju, še sosedje so prišli pomagat. Migajo tudi kulturniki v Loki pri Zidanem Mostu. V nedeljo so pripravili krasen koncert jazz tria Qrašič-Qajo-Borovec. Več o koncertu vam bomo napisali v prihodnji številki. Da se tudi v tem času dogajajo čudne reči, boste izvedeli pravočasno. Posebej bi vas rad opozoril na rezultate nagradne ankete, kjer ste nam dali vedeti, kakšen naj bi bil Zasavc, da vam bo bolj všečen. Potrudili se bomo. Mojmir Maček Nekaj iz vsebine 10 l 14> INTERVJU: M KOIAR §) ZAGORJE JE PRAZiVAlO 3t jL> ZAŽIIRAJIE S COCEAll BARDOM li? SPIM EEPOIICE 46? EIK0F:TRIFAIETRIBRI1Eli ISKRICE Naslovnica: 'IgorZibelnik, Zagorjan" (foto PRAV) ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Igor Gošte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 12. VELSRPNA 1999 77 n.čii^rc !Z TISKOVNE KONFERENCE ZAGORSKEGA ŽUPANA. SE ZAGORJANOM OBETA NOVIH 200-300 DELOVNIH MEST? V okviru občinskega praznovanja, je župan Zagorja Matjaž Švagan s sodelavci, v četrtek v hotelu Medijskih toplic, sklical tiskovno konferenco. Novinarjem zasavskih medijev je predstavil delo in rezultate Zagorjank in Zagorjanov od lanskega občinskega praznovanja naprej. Spregovoril je tudi o nekaterih aktivnostih v naslednjem obdobju. Med drugim, bodo že v kratkem začeli s sanacijo, v zadnjem času oporečne izlaške pitne vode, ki jo je že nekaj časa potrebno pred uporabo prekuhavati. KS Izlake, ki je lastnik vodovoda, ne občina, ima svoj vodovodni odbor, vendar pa so se v občini odločili, da na podlagi odloka o gospodarskih javnih službah, občina oz. JKP ta vodovod prevzame. Bo besedah župana so že pristopili k nakupu klorirne naprave, k očiščenju vseh zbiralnikov, v nadaljevanju pa nameravajo aktivirati vrtino, kar pomeni, da bi uporabnikom zagotovili dovolj in neoporečno vodo. »Ocenjujemo, da s takšnim sistemom, ne more upravljati skupina krajanov, kajti gre za preveliko odgovornost do tistih, ki živijo v tej KS«, je še dodal župan. V Zagorju glede medobčinskega dogovora, kije bil sklenjen v septembru upajo, da bo po novem sedež Ljudske univerze v Zagorju in ne v Trbovljah, ter da bosta vanjo vključena še občini Radeče in Litija. Glede gradnje novega VDC Zagorje, ki nujno potrebujejo nove prostore, je župan povedal, da kot kažejo zadnji dogodki, bo nov VDC zgrajen v bližini nove Varnosti in ne na lokaciji poleg športne dvorane, kije bila do sedaj v prvem planu. Gradnja naj bi se na novi lokaciji začela v začetku leta 2000. Se pa poleg zabave, ki jo vsako leto v zagorski občini pripravijo občanom ob različnih priložnostih, obetajo dobre napovedi o novih dvesto-tristotih delovnih mestih. Vprašali smo ga ali nam lahko o teh delovnih mestih pove kaj več, ali gre za proizvodna ali storitvena delavna mesta, pa nam je župan zaradi poslovnih razgovorov, ki še potekajo, zaenkrat zaupal le, da se vodijo razgovori o proizvodnji, o dobro plačanih delovnih mestih. Proizvodnja naj bi se vršila na območju KS Rudnik- Toplice. Ne gre za trgovino, gostinstvo. Zanimalo nas je tudi, do kakšnih zapletov je prišlo pri gradnji nove pošte na Izlakah. »Resnično je prišlo do zapleta. Predvsem z lokacijskim načrtom, ki gaje naročila Pošta Slovenije, kot lastnik zemljišča. Na podlagi dogovorov, ki smo jih imeli s Pošto Slovenije skušamo ta problem rešiti kar se da hitro, da bi lahko že ob naslednjem praznovanju občinskega praznika krajanom Izlak predali novo pošto v uporabo.« Ob koncu tiskovne konference je župan povedal še, da sanacija zadnjega neurja, škoda je ocenjena na približno 110 milijonov tolarjev, poteka , da pa še niso zaključena vsa potrebna dela. Povedal je še, da bodo pri Siporexu postavili dve novi postajališči, ker pa gre tam tudi za nevaren odsek regionalne ceste, bodo zgradili tudi odstavni pas. Igor Goste IVMEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE NA IZLAKAH Letos bo v Valvasorjevi kapeli na Izlakah potekal že IV. mednarodni festival komorne glasbe. Doslej so praviloma pripravljali po šest koncertov letno, letošnje poletje pa so se namenili predstaviti štiri priznane glasbenike in glasbene skupine. Na štirih koncertih, ki bodo potekali ob petkih od 20. avgusta do 10. septembra ob 19.30 uri, se bodo predstavili: Vokalni trio PRIMA V1STA, Boštjan Lipovšek (rog) in Dijana Grubišič (harfa), pianistka Beata Szatwinska iz Poljske ter Komorna vokalna skupina SREBRNI ZVONČKI GŠ Zagorje, ki jo vodi Franci Steban. Vstopnina za posamezen koncert stane 500,00 tolarjev, izvedbo festivala pa so omogočili: Občina Zagorje ob Savi, KC DD Zagorje, MULTIMA d.o.o. Zagorje in Ministrstvo za kulturo RS. Festival je vključen v projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. Valvasorjevi večeri '99 bodo tudi letošnje poletje popestrili z obiljem ubrane in prijetne glasbe. ER. TURISTIČNA PROMOCIJA TRBOVELJ Turistično društvo Trbovlje je v skladu z danimi možnostmi, predvsem finančnimi in prostorskimi, zelo aktivno na področju promocije Trbovelj. Pred kratkim se je povezalo s firmo GAMS d.o.o. v Trbovljah za izdelavo raznih turističnih propagandnih panojev. Gre za prostorsko upodobitev likovnika Jožeta Ovnika. Projekt predivdeva izdelavo in postavitev dveh panojev večjih izmer, ki bosta postavljena tako v spodnjem, kakor tudi zgornjem delu Trbovelj. To pa je le del programa večje promocij kraja. V teku je tudi priprava gradiva za predstavitev Trbovelj na internetu. Zasnova M Pranger Na novem izlaškem pokopališču je nameščen kontejner, ki je namenjen za izključno pokopališčne odpadke, kot so pregorele sveče, ovenelo cvetje, venci in drugo. Nikakor pa to ni javno odlagališče, kamor bi lahko svoje (hišne) odpadke odlagali ljudje iz bližnje ali daljne okolice. Pa prav to nekateri že vrsto let pridno počno. Druge razlage ni, kot ta, daje tak način, znebiti se mnogoterih hišnih odpadkov, najcenejši. Kajti potem doma sploh ne potrebujejo smetnjaka. Kaj vse se občasno nahaja v že omenjenem kontejnerju, od avtomobilskih gum, do posteljnih vložkov, pa slikovito prikazuje fotografija, ki jo je pred časom posnela Bernarda Bergant. Njo tako kot nekatere druge, ki imajo na tem pokopališču pokopane svojce, pogled na nemalokrat poln kontejner upravičeno moti. Bi ograjen kontejner ali več manjših problem rešil??? Igor Goste je bila sprejeta, dela pa so tudi že stekla. Turistično društvo Trbovlje bo tudi organizator turističnega piknika vseh zasavskih turističnih društev ter turističnih in drugih delavcev, ki bo predvidoma 4.septembra v Lontovžu. IL. ZA NAKUP APARATURE ZA PREGLED PREBAVIL -ENDOSKOPA Za nov endoskop je bilo od 1.6.1999 do 30.7.1999 zbranih 1.300.000 SIT, ki jih je darovala Občina Trbovlje. Skupaj je zbranih 7.409.587.00 SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop". .'uTITIcVm F5.T n 12. VELSRPNA 1999 USPEŠEN POLET NA "PAPIRNATIH" KRILIH Deset let trdega, a zelo uspešnega poslovanja beleži Piramida Zagorje. Njihova dejavnost je predvsem trgovina s pisarniškim in ostalim materialom, potrebnim za sodobno pisarniško poslovanje. V teh letih je iz družbe Pramida d.o.o.. &Z4ssi®m ŽUPAN JE PREREZAL VRVICO (foto PRAV) ki je ob ustanovitvi s štirimi zaposlenimi predstavljala eno prvih zasebnih podjetij v Sloveniji, zraslo eno najpomembnejših podjetij s štiridesetimi zaposlenimi. Prvotno tržišče v Zasavju in Posavju je kmalu postalo premajhno, zato so se usmerili na celoten slovenski trg. V skladu s hitrim razvojem so razširili dejavnost na proizvodnjo papirne galanterije s tiskarno, kjer po želji naročnika nudijo tiskarske storitve od ideje do izdelka. Odprli so tudi predstavništvo v Ljubljani, da bi se čimbolj približali poslovnim partnerjem. Poseben uspeh in priznanje je vsekakor v letu 1997 pridobljen certifikat ISO 9001. Dobili so ga kot prvo podjetje v Sloveniji na področju trgovske dejavnosti s pisarniškim materialom. Poleg maloprodajne enote v Zagorju je pričela obratovati tudi v Trbovljah. Ob vseh teh uspehih so postali dosedanji poslovni prostori veleprodaje in uprave v Zagorju pretesni. Da bi zadostili potrebam širitve dejavnosti, izboljšanju delovnih pogojev in centralizacije dejavnosti, so v lanskem decembru pričeli z gradnjo novega objekta na PRED OBJEKTOM JE ZAIGRALA VIVA (foto PRAV) Cesti 9.avgusta 69a v Zagorju. Objekt je končan in otvoritev v ponedeljek je bila vsekakor lep prispevek k praznovanju zagorskega občinskega praznika. Skupna vrednost projekta znaša približno 265 mio SIT, od tega je vrednost zemljišča in pripravljalnih del 85 mio, gradbenih objektov 165-170 mio, oprema pa 10 mio SIT. Za Piramido je to zavidanja vreden uspeh, sploh če upoštevamo, daje v tej finančni konsktrukciji udeležena s 55% lastnih sredstev, 45% sredstev pa je zagotovljenih s kreditom, ki ga preko banke posreduje Sklad za razvoj podjetništva. S selitvijo v nove, sodobne poslovne prostore, se za podjetje pričenjajo novi časi, ki bodo omogočili izboljšanje kvalitete storitev in širitev poslovanja. Marta Hrušovar 22 MILIJONOV V BOBEN Država, ki ima na skrbi tudi investicije za vzdrževanje hudourniških vodotokov, bo financirala za urejanje potoka Boben v Hrastniku 22 milijonov SIT. Delavci Puha so že pričeli s pripravljalnimi deli. Regulacija bo potekala v strugi, ki teče ob obrtni coni Hrastnika blizu stare občine v dolžini 50 m. Na obeh straneh Bobna bodo zgradili zaščitno brežino v kamniti izložbi. Strugo pa bodo stabilizirali s pragovi. V tem delu Hrastnika je ob nalivih vedno poplavljalo. Upajo, da bodo dela končali do srede septembra. Tako bo lahko zaživela ob levem bregu Bobna tudi pešpot, ki bo tekla od Riklovega mostu mimo glasbene šole in stare občine vse do centra Hrastnika. Ljudje si jo želijo že dalj časa, zdaj pa bodo pogoji kmalu realizirani. V Hrastniku so pohiteli tudi z obnavljanjem cestnih odsekov, ki sojih razkopavali v zadnjem času zaradi različnih zemeljskih del. Asfaltirali so tudi dovoz in okolico RTP postaje, kjer v obnovljeni stavbi Elektro Trbovlje ureja upravne prostore nadzorništva. Novo podobo dobiva tudi okolica bivše stavbe družbenopolitičnih organizacij, sama stavba pa je zaradi obnovitvenih del naravnost vzcvetela. IZLAČANI BODO IMELI NOVO POŠTO V soboto, 31.julija, so se s postavitvijo temeljnega kamna za izgradnjo nove pošte na Izlakah pričela praznovanja v okviru zagorskega občinskega praznika. Temeljni kamen je postavil direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec. Dejal je, daje to že 260. pošta, ki jo obnavljajo ali gradijo na novo. Predračunska vrednost naložbe je 80 milijonov tolarjev. Poleg poslovnih prostorov bodo zgradili še dve garsonjeri za počitniške kapacitete poštarjev. Objekt naj bi odprli še v tem tisočletju. EM., foto PRAV Fanči Moljk RUDNIŠKI NASIPI - ŠPORTNI PARK IN SPREHAJALIŠČE HRASTNIČANOV Željko je simpatičen prodajalec rib in vedno pripravljen na klepet s strankami. Za šalo sem ga zadnjič na kratko anketirala: Kdaj ste bili nazadnje na Štircu? Tako se namreč pravi Rudniškim nasipom po domače. Ja, kaj pa vem, mogoče pred desetimi le... je dejal. In potem sem mu na široko razlagala, kakšne spremembe so nastale v teh letih. Štiri tenis igrišča, igrišče za badminton, za odbojko na svižu; ravnico, obdano z zelenimi hribi so hortikulturno obdelali, postavili masivne lesene klopi, uredili asfaltno stezo za sprehode, na začetku ravnice pa še parkirišče. Potem sem opravila pilotsko raziskavo še z drugimi znanci, ki imajo svojo prodajalno ali stanovanje kakšnih sto metrov zračne črte do Štirca oziroma stanujejo nekaj deset metrov nadmorske višine nižje. Od desetih poznata ta športni park mogoče le dva. Seveda pa človek nima tega občutka, ko vidi poleg aktivnih športnikov kar precej sprehajalcev. Največ je zaljubljencev in mladih družin, ki se ukvarjajo predvsem z badmintonom, medtem ko najmlajši lahko nemoteno kobacajo po lepo urejeni trati. Ob nedeljah je največ starejših sprehajalcev, smo izvedeli. "Ko so nastajali športni objekti, smo urejali tudi okolico," je povedal Marjan Dolanc, predsednik tenis kluba. "Letos res teče že deseto leto, kar smo začeli s tenisom. V začetku smo imeli okrog 300 članov, po začetni zagnanosti se je stanje umirilo in zdaj nas je okrog 100. V avgustu imamo navadno občne zbore in tudi letos se že pripravljamo HRASTNIK nanj. Kar se tiče urejanja, imamo pogodbeno dva človeka, ki se menjata, dežurajo pa člani kluba. Na voljo imamo tudi klubske prostore oziroma igrišče. Že dalj časa si želimo zgraditi otroško igrišče, v načrtu imamo še prostor za balinanje in še kaj..." Nad igriščem za odbojko je navdušena tudi Eli Frangeš z Dola: "Odbojkarice se zelo rade pripeljemo sem gor, saj so idealni pogoji za razgibavanje v naravi. Okolica je takšna kot v kakšnem gorskem letovišču... Zdaj, ko so dopusti, pridejo igrat odbojko tudi nekatere kolegice iz Trbovelj, ker tam v tem času ne trenirajo. Veselimo se tudi novega sviža, ki bo mehkejši... Potem upamo, da bomo z rekreacijo nadaljevale v novi športni dvorani na Dolu..." Četrtega avgusta so pripeljali iz Mežice že prvih 25 ton sviža, vozili ga bodo še v teh dneh, kajti potrebujejo ga 68 ton. Komentirajmo še eno izmed fotografij. Našli smo jo na pošti in lahko rečemo, da ima že zgodovinsko vrednost... Ravnicaje na tej fotografiji še povsem neobdelana, kar pomeni, da je posnetek star več kot petnajst let. Včasih je bilo na tem mestu strelišče in neurejeno nogometno igrišče... Če bi želel obiskati ta športni park kakšen "Nehrastničan", naj vpraša za pot v centru Hrastnika. Na Štircu bo v nekaj minutah. Lahko pa tudi pokličete na telefon tenis kluba: 44-393. Dobrodošli doma! Fanči Moljk SPET NOVA IGRALA Kar pet dvorišč so ob zagorskem občinskem prazniku opremili z otroškimi igrali. Tega so bili deležni na Izlakah, v športnem parku Kisovec, na Mlinšah, pri OŠ Toneta Okrogarja in pri vrtcu Maja v Zagorju, kjer je bila tudi uradna otvoritev novih pridobitev v petek, 6. avgusta ob 10. uri. In nekaj zadovoljnih malčkov je, kljub počitnicam, popestrilo kulturni program, v katerem je za napovedni del recitacij in pesmic poskrbela Srečka Vutkovič. Otvoritve seje udeležil tudi zagorski župan, Matjaž Švagan, kije dejal, da ga navduši otroška svoboda v igranju in ustvarjanju. Tudi ravnateljica zagorskega vrtca Tanja Starc je pripomnila, da so veseli novih pridobitev in si želijo urediti le še igrišče pri vrtcu Jurček. "Sicer pa igra otroku omogoča," je povedala, "da se intelektualno, čustveno, gibalno in socialno izraža." Da torej igra otroka sprosti, poživi, razživi, razigra in poveže s sovrstniki ter, kot je še omenila Starčeva, da največ otrokom pomeni možnost za prosto igro. Tekst in foto: ER. PRIČETEK GRADNJE POSLOVNEGA OBJEKTA AQUA Ko je Hase Osmanovič pri petnajstih letih odhajal od doma, najbrž ni vedel, kam ga bo v življenju vodila pot. Najprej seje ustavil na Gradbeni šoli Ivana Kavčiča v Ljubljani. Potem se je zaposlil in nabiral delovne izkušnje v GIP Beton Zasavje Zagorje. Odločil se je za samostojno dejavnost, katere pričetek sega v leto 1992. Uspešno poslovanje je zahtevalo nove zaposlitve in danes ima firma AQUA že štirinajst zaposlenih. Dosedanja dejavnost, to so vodovodne in centralne instalacije v družinskih hišah, poslovno stanovanjskih in športnih objektih, objektih v zdravstvu, šolstvu in industriji in pa primarni in sekundarni vodovodi, je usmerjena v delo na terenu. Delno bo novi objekt, ki bo zgrajen v obrtni coni v Kisovcu in katerega pričetek gradnje sovpada s praznovanjem občinskega praznika občine Zagorje, namenjen predvsem za novo dejavnost, to je trgovina. V trgovinskih prostorih bo razstavljena sanitarna oprema. V posebej pripravljenem prostoru bo mogoče preizkusiti delovanje opreme višjega cenovnega razreda, kot so masažne kadi, stylus bloki, savne in podobno in se tako lažje odločiti za nakup. Poleg trgovine bodo v pritličju še skladiščni prostori in pa majhen bife. Prvo nadstropje bodo zavzeli pisarniški prostori. Poleg vodenja podjetja bodo nadaljevali tudi z vodenjem poslovnih knjig in davčnim svetovanjem za samostojne podjetnike in manjša podjetja. Glede na širitev podjetja bodo potrebne tudi nove zaposlitve in v načrtu je zaposlovanje predvsem tistih delavcev, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve, saj se podjetje AQUA želi na ta način aktivno vključiti v njihovo politiko zaposlovanja. Marta Hrušovar ZLATARNA GALOR POSLOVNA ENOTA IZLAKE PODJETJE AGROMAK ODPRLO NOVO POSLOVALNICO V KISOVCU Na Izlakah so bogatejši za zlatarno. Emil Kadrijevič je namreč na Izlakah 32, zraven trgovine Ajda, odprl zlatarno, saj meni, da so Izlake potrebovale tovrstno dejavnost. V Zlatarni Galop, poslovna enota Izlake, lahko dobite vse vrste zlatega in srebrnega nakita, nakit iz poldragih kamnov, nudijo pa tudi izdelave unikatnih izdelkov. Polek nakita pa nudijo zelo veliko paleto gravur. Gravirajo na osebne predmete, ure, vžigalnike, napisne plošče za trgovce,... Posebna ponudba Zlatarne Galop pa je graviranje slik na vse vrste kovinskih materialov. Vljudno vabljeni v Zlatarno Galop na Izlake. I.Z. CENE AVTOBUSNIH PREVOZOV SO ZNIŽALI ZA POLOVICO Integral KUM Trbovlje je znižal cene v lokalnem prometu kar za 50% in sicer na 1 00 SIT za vožnjo. V Kisovcu, na Jevšnikovi ulici 2, je nam vsem dobro znani "zelenjavar" gospod Makica odprl še eno prodajalno s sadjem, zelenjavo in pijačami. Za prodajalno v Kisovcu seje odločil na željo strank, nudi pa vse vrste sadja in zelenjave, prav tako pa tudi razne pijače, pa še kaj bi se našlo. Da so stranke zadovoljne seje videlo na otvoritvi, 6. avgusta, saj seje zbralo kar nekaj ljudi. Prav stranke pa ženejo gospoda Makico še naprej, zato namerava odpreti svojo prodajalno tudi v Trbovljah. Vljudno vabljeni v vse prodajalne podjetjaAgromakd.o.o. I.Z. IZŠLA MONOGRAFIJA O TONETU LESKOVŠKU V sodelovanju Marijana Tršarja in Nandeta Razborška je pred kratkim izšla monografija o Tonetu Leskovšku, ki jo je izdala Občina Zagorje ob Savi. V ta namen so pripravili tudi razstavo slik in kulturni program, v katerem so nastopili recitatorji in MePZ Ladko Korošec iz Kotredeža, ki ga vodi Tomo Brezovar, kar se je, s predstavitvijo monografije vred, dogajalo v petek, 6. avgusta od 19. ure dalje v avli KC DD Zagorje. Ker seje razstave udeležil tudi zagorski župan Matjaž Švagan, je v svojem nastopu dejal, da v zagorski dolini spodbujajo enotnost in ne spregledajo ustvarjalnosti, monografija pa je izid obujanja spominov na uspešnega zagorskega slikarja Toneta Leskovška. Slikarska razstava in izid monografije sta vzbudila veliko zanimanje publike. Na sliki: Marijan Tršar (foto MM) Po besedah prof. Nandeta Razborška je bila ideja o monografiji, kije izšla ob 20-letnici smrti Toneta Leskovška, že dlje časa prisotna. "Ideja o monografiji seje obujala in ugašala, dokler nista lansko leto Tone Leskovšek ml. in Nikolaj Beer nekako sklenila, daje ideja vredna truda in se angažirala v tej smeri. Seveda smo želeli dobiti še več spominov na pokojnega Leskovška." Pri zbiranju gradiva so pomagali domači, na razpolago je iz kronik slikarske kolonije, nekaj so dodali tudi prijatelji in drugi. Prof. Nande Razboršek, ki je poskrbel za bibliografski del podatkov v monografiji, je dodal, daje Leskovška tudi osebno dobro poznal, nastala monografija pa se mu zdi prijetna in dostojna ter bo govorila o slikarju še v prihodnjih časih. Ker je Leskovškov slikarski opus zelo obširen, je bilo razstavljenih le 20-odstotkov slik. Umetnostni zgodovinar Marijan Tršar pa je dejal, daje pokojni Tone Leskovšek uspel pri svojem kulturno-prosvetnem delu še toliko časa in tako kvalitetno slikarsko ustvarjati. "Slikarju ni treba zmeraj nekaj novega odkrivati," je omenil Tršar, "bolj važno je, da zna slikar sebe izraziti na tak način, da so stvari v toliki meri čustveno-sevalne, da ljudi prevzamejo. Sicer je težko govoriti tudi o aktualnosti v slikarstvu, za Leskovška pa je važno, da je ostal v tej konstelaciji slovenskega slikarstva, ki je sledilo postkubističnim hotenjem in gledanjem ter je v tem našel svojo izrazno noto. In to je povsem dovolj za slikarja, zato je zanimiv in bo tak tudi ostal. Stilna avantgardnost je sicer zelo cenjena, vendar je ponavadi kratkotrajna, zmeraj pa se gleda samo na to, če je slika dobra ali slaba." Tršar je o zagorskem slikarju Tonetu Leskovšku dodal, da se je v slikanju prepuščal podobam rodne krajine in ostal izrazit krajinar, daje želel ustvarjati zares slovensko, ne pa kozmopolitsko slikarstvo, daje imel smisel tudi za figuralno slikanje in da se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tej razstavi in monografiji. Na več kot 120 straneh so v monografiji o Tonetu Leskovšku (1919 - 1933) spisane in zbrane likovna kritika o ustvarjalcu, reprodukcije, življenjepis ter nekateri spomini. Monografija piše o Leskovšku - pobudniku Slikarske kolonije Izlake-Zagorje, ki se je pričela leta 1964, njegovem slikarskem opusu - akvarelih, risbah, oljnih slikah, tihožitjih, ter zavzetosti likovnega pedagoga in kulturnega entuziasta. Pri postavitvi razstave in opremi monografije z reprodukcijami je sodeloval tudi akad. slik. Nikolaj Beer. Ob zaključku programa ob slikarski razstavi pa se je Tone Leskovšek ml. zahvalil navzočim za zanimanje in sodelujočim za izid monografije. "Najzaslužnejši paje zagorski župan Matjaž Švagan," je dejal, "ki je sponzorsko omogočil retrospektivno razstavo in izid monografije." Monografija je izšla tudi v želji, da bi ljudje še bolj spoštovali "domače" ustvarjalce. Monografijo je v znesku 2000,00 tolarjev možno nabaviti v knjigarni Mladinske knjige v Zagorju in na Upravi KC DD Zagorje. Spominska razstava slik ob izidu monografije pa bo na ogled do 12. septembra v avli KC DD Zagorje. RR. Utrinek z razstave Toneta Leskovška. Druga z desne vdova pokojnega slikarja, Stana. Poleg nje sedi prof.Rijavčeva. (foto MM) EKOS ZASAVJE REALIZIRAL 47% VSEH NALOG V Zasavski ekološki skupini EKOS Zasavje se je 30.junija zaključilo polletno obdobje. Načrtovan program je bil od 1 .januarja 1999 delovno in uspešno opravljen, saj je bilo skupno realizirano 47% nalog, oziroma 0,5% manj kot v enakem lanskem polletnem obdobju. Sicer pa je ekološka skupina vseskozi zelo dejavna in pregled dejavnosti po mesecih pove, da ji pri tem ne gre nič očitati. Kot je v izjavi za javnost zapisal predsednik EKOS Zasavje Aleš Matko, je finančno poslovanje v primerjavi s preteklim enakim polletnim obdobjem potekalo bolje, saj so se prihodki v primerjavi s preteklim obdobjem povečali za 77,55%, odhodki pa za 80,56%. "Še vedno je ena glavnih nalog v letu 1999 urediti negativno finančno poslovanje organizacije ter sanirati izgube izpred preteklih let," še ugotavlja Aleš Matko. TRADICIONALNA ANINA PRIREDITEV POD SVPLANINO Prizadevno kulturno društvo Sv.planina oz.Partizanski vrh nad Trbovljami, je tudi letos pripravilo zanimivo turistično prireditev ob godu sv. Ane. Po dveh mašah, ki sta bili v dopoldanskih urah v cerkvi na Sv.planini, so pripravili še tekmovanje koscev, kar so povezali še z drugimi tekmovalnimi igrami - žaganju hlodov, izkopavanju krompirja,... Po tekmovanju, kije potekalo v okolici bivše osnovne šole, seje razvilo družabno srečanje, na katerem je sodeloval ansambel Zasavci. Večji obisk prireditve je zmotilo slabo vreme. T.L. 12. VELSRPNA 1999 u Tl 713 3.7 r. TUDI ZD ZAGORJE Z NOVO PRIDOBITVIJO "Sedaj imamo tri reševalna vozila," je povedala Danica Slapar, direktorica ZD Zagorje v petek, 6.avgusta, ko je bila ob 12. uri predaja novega reševalnega vozila Zdravstvenemu domu Zagorje in zaključek del pri obnovi strehe na ZD Zagorje. Slaparjeva je še dodala, da bo reševalno vozilo namenjeno nujni medicinski pomoči in je tudi opremljeno za nujne prevoze. "S temi vozili," je pripomnila Slaparjeva, "pokrivamo področje Zagorja, reševalna služba pa deluje skupaj s preostalo reševalno ekipo, torej z zdravnikom in medicinskim tehnikom. Trudimo se, da bi imeli medicinsko pomoč zadosti dobro urejeno." Prireditev v sklopu programa ob zagorskem občinskem prazniku je popestril nastop Vokalne skupine CANTATE iz Čemšenika z zborovodkinjo Tadejo Nimac. V slavnostnem nagovoru pa je zagorski župan, Matjaž Švagan dejal, da bodo še naprej investirali v pridobitve ZD Zagorje ter sledili tehnološkemu napredku. Tekst in foto: BR. TRBOVELJSKI OSNOVNOŠOLCI V NARAVI Prvošolci in tretješolci OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj so v šoli v naravi preživeli po tri lepe dneve v domu Miloša Zidanška na mariborskem Pohotju v organizaciji ZPM Maribor in odličnem pedagoškem vodstvu Mira Križmana. Šola v naravi je potekala brez vsakršnih zapletov, saj seje že pred odhodom zdelo umestno, da se otroci odpovejo televiziji in glasni glasbi, dodatnim sladkarijam in neprestanem telefoniranju. Šola v naravi ne prinaša samo novih doživetij v naravi, ampak v enaki meri spoznanja učencev o samih sebi; kako so se sposobni prilagoditi, kako se obnašajo zunaj svojega vsakdanjega okolja. To je tudi preizkušnja za starše. Nekaj dni so ločeni od otroka in zaupati morajo učiteljem, ki skrbijo zanje. Če starši razmišljajo o šoli v naravi kot o zanimivi izkušnji za otroka, ne bodo iskali slabih strani, ki prav gotovo obstajajo. Znali se bodo celo zahvaliti za neprespane noči, za skrb, potrpežljivost, veliko breme odgovornosti, ki si ga naloži šola in učiteljice, ki spremljajo učence. Marija Žnidaršič UREJANJE OKOLICE ŠPORTNEGA DOMA PARTIZAN V drugi polovici julija so v neposredni okolici športnega doma Partizan, bivšega predvojnega sokolskega doma, na Rudarski cesti v Trbovljah, brneli razni gradbeni stroji. Vodstvo doma se je namreč ob pomoči Občine Trbovlje odločilo, da dvoriščno ploščad dokončno uredi. V tem okviru so izravnali teren, zabetonirali zgornjo zaključno betonsko škarpo, utrdili stransko dovozno cesto in jo omejili s cestnimi robniki, na koncu pa bodo vse skupaj asfaltirali. Uredili bodo tudi majhno ploščad ob domu in ob glavni cesti, kjer je do leta 1941 stal spomenik kralju Aleksandru. Sicer pa bodo namestili tudi novo ograjo pri domu ter namestili vrata za dostop na dvorišče. Dela potekajo v okviru programa obeležitve 90.1etnice ustanovitve trboveljskega sokola. II. VALVASORJEV DAN NA IZLAKAH Turistično društvo Izlake bo v soboto, 21. avgusta ob 17. uri na Medijskem gradu na Izlakah izvedlo VALVASORJEV DAN. Ta bo potekal tako, da bo najprej na sporedu gledališka igra v treh slikah z igralci Gledališke skupine Elektroelementa Izlake. Na prireditvi se bodo zbirali prispevki za KARITAS, celoten izkupiček pa bo namenjen za nakup osnovnošolskih učbenikov in drugih potrebščin. Po gledališki predstavi bo pred Medijskim gradom družaben večer z ansamblom ZAS AV CI. ER. LOVSKI GRADIČ ZNOVA BREZ NAJEMNIKA Lovskega gradiča na Trgu Franca Fakina v Trbovljah, ki velja, razen sakralnega objekta, za najstarejšo hišo v Trbovljah, se pa res drži smola. V začetku leta je gradič vzelo v najem podjetje ABC Maloprodaja Trbovlje. Lastnik gradiča, ki je tudi protokolarni objekt, je občina Trbovlje. Ta se je enostransko odločila, da prekine pogodbo z najemnikom in sicer zaradi nespoštovanja pogodbenih določil. V pogodbi je bilo namreč določeno, da najemnik pol leta po podpisu pogodbe začne z obratovanjem lovskega gradiča, kar pa se ni zgodilo. Tako bodo na občini Trbovlje v septembru ponovno objavili razpis za najem objekta. Sicer pa je že dalj časa znano, da se za prevzem (doslej neuspešno) zavzema tudi Turistično društvo Trbovlje in kmalu bomo videli, če jim bo tokrat uspelo. TL. NOVA IGRALA NA IZLAKAH V soboto, 31.7., se je na otroškem igrišču na Izlakah zbralo kar nekaj krajanov. Potekala je namreč otvoritev novih otroških igral, česar so se najbolj razveselili naši najmlajši. Kar 37 malih nadebudnežev seje udeležilo otvoritve. Le-ti so tudi sodelovali v kulturnem programu. Poslavnostnem pretrganju rdečega traku na enem od novo postavljenih igral, so otroci dobili pisane balone in čokolado, s katero so se lahko posladkali. Krajane je nagovoril tudi predsednik KS Izlake Jože Smrkolj. Zahvalil seje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi obnovljenega igrišča z igrali. Tekst in foto: Ireno Ravnikar Hriberšek 12. VELSRPNA 1999 ir J J J. ti Prvi vrhunec zagorskih praznovanj je bil v četrtek, 5.8. z javno slavnostno sejo občinskega sveta na Medijskih Toplicah. Po prijetnem programu kulturne skupine "Črne mačke" in slavnostnem nastopu mladinskega pihalnega orkestra zagorske glasbene šole "Viva" in vložku dalmatinskih pesmi "Omiške klape", je župan Matjaž Svagan podelil občinska priznanja: ZLATO OBČINSKO PLAKETO STA PREJELA: GOSPODARSKA DRUŽBA SVEA ZAGORJE Letos slavi Gospodarska družba SVEA Zagorje petdesetletnico obstoja. Začetki te uspešne gospodarske družbe segajo v leto 1949, ko je bilo v Zagorju ustanovljeno podjetje Žaga. Leto kasneje je bila Žagi dodana mizarska delavnica. Oba obrata sta se leta 1953 združila v Lesno predelavalno podjetje, ki se mu je leta 1963 pridružilo še Obrtno mizarstvo Zagotje. Leta 1967je bilo sklenjeno, da se podjetje preimenuje v LIP SVEA Zagotje. Nekaj let je podjetje delovalo v sklopu poslovne enota Hoja Ljubljana, leta 1974 pa seje vključilo v SOZD Slovenijales. Leta 1988 je z novo reorganizacijo postala SVEA enovita delovna organizacija in leta 1990 se je preoblikovala v podjetje v družbeni lastnini. Delniška družba je postla leta 1991. SVEA sodi med najbolj uspešne zagorske delniške družbe in združuje tri profitne centre: Tovarno kuhinjskega pohištva Zagorje, Tovarno pohištva Gaber, Stari trg pri Ložu in Žago Zagorje. Podjetje SVEA je imelo v času svojega 50-letnega obstoja svetla in temna obdobja. V sedemdesetih letih, ko je, zaradi potreb po večji proizvodnji, prišlo do njene rekonstrukcije in nato do nove lokacije, je proizvodnja dosegla rekorden dvig. Leta 1979 je sledila znana menična afera, ki je obstoj SVEA-e skoraj ogrozila. Danes je SVEA gospodarsko trdna, tržno ofenzivna in razvojno izvozno usmerjena družba, je garancija za nadaljnje uspešno delo. Bila je med prvimi podjetji v lesni industriji pri nas, ki je dobila mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001. Njen generalni direktor mag. Miroslav Štrajhar, ki 15 let vodi družbo, pravi, da je danes SVEA uspešno evropsko podjetje, z več kot 250 uglednimi kupci, uglednimi dobavitelji, z več kot 250 zaposlenimi delavci in lastno blagovno znamko, s preglednim razstavnim salonom, s številnimi priznanji na domačih in mednarodnih sejmih. Več kot 35 odstotkov svoje proizvodnje izvozi na zahtevno zahodno in vzhodno tržišče. Ime SVEA se pogosto pojavlja tudi med sponzorji in donatorji različnih dejavnosti in prireditev. Je dolgoletni pokrovitelj istoimenskega pihalnega orkestra v Zagorju, skrbi za planinski dom na Čemšeniški planini, podpisano ima pokroviteljsko pogodbo s planiškim organizacijskim komitejem, stalno je prisotna v Savinjskem gaju v Mozirju, z denarnimi prispevki pa pomaga številnim kulturnim in športnim društvom in humanitarnim organizacijam v občini. Čestitke za Zlato občinsko plaketo ob 50-letnici Gospodarske družbe SVEA, ki jo občinski svet podeluje za leto 1999, je bila tokrat javno podeljena ob praznovanju 50. letnice podjetja. EDVARD EBERL Edvard Eberl seje leta 1935 rodil v družini slovenskih izseljencev na Nizozemskem, leta 1945 seje s starši vrnil v Zagorje, kjer je končal nižjo gimnazijo in se vpisal na Srednjo vojaško glasbeno šolo - smer klarinet in violončelo. Po diplomi na srednji šoli je enajst let igral in poučeval klarinet v Zadru in drugod ter se dodatno izobraževal na civilni glasbeni šoli in glasbeni akademiji v Zagrebu pri priznanih profesorjih za harmonijo in kontrapunkt. V Ljubljani se je potem vključil v Vojaški orkester, kjer je ostal do predčasne upokojitve leta 1985. Član zagorske Pihalne godbe je postal leta 1946, ga prekinil v času študija in službovanja v Zadru ter ga kasneje ponovno obnovil. Leta 1974, ko je ostala zagorska godba brez svojega dirigenta, je na prošnjo takratnega ambicioznega mladega vodstva postal njen dirigent. Okolje in vodstvo godbe je poskrbelo, da so se razmere za delo godbe znatno izboljšale, zato so bili tudi njeni uspehi vse večji. Domačim priznanjem so sledili uspešni nastopi na tujem in naj večji med njimi je bilo zlato odličje v Kerkradeju na Nizozemskem leta 1981. Sledila so leta intenzivnega iskanja lastne glasbene usmeritve orkestra. Pri izboru le-te je našlo vodstvo orkestra z dirigentom pravo pot. Odločilo seje za posodobitev repertoarja in dodalo svojemu tradicionalnemu programu filmsko glasbo, pop in rock glasbo terblues. Dirigent Eberl je pokazal, da obvlada različne glasbene zvrsti, saj je postajal orkester doma in na tujem tudi zaradi svojega svežega repertoarja vse bolj znan in priljubljen. Doma je začel publiko navduševati z dobro pripravljenimi samostojnimi koncerti, s svežimi idejami in zanimivimi gosti, s pomembnimi gostovanji v Cankarjevem domu v Ljubljani, v Križankah, KUD-u France Perešeren v Ljubljani, na Festivalu Lent v Mariboru itd. Na nastopih in tekmovanjih po Evropi je širil popularnost ter z godbo posnel vsega pet kaset, tri zgoščenke in več videospotov. Dirigent Eberl je poskrbel, da se je na navedenih prireditvah Pihalni orkester SVEA predstavil z ustreznim izborom skladb in z njihovo kvalitetno izvedbo. Dirigent Edvard Eberl in Pihalni orkester SVEA sta že več kot dvajset let neločljivo povezana, zato govoriti o Eberlu pomeni govoriti o orkestru SVEA in obratno. Za dolgoletno uspešno vzgojno delo med mladimi godbeniki in za prepričljivo glasbeno predstavljanje zagorske občine doma in na tujem mu občina podeljuje Zlato občinsko plaketo za leto 1999. SREBRNO OBČINSKO PLAKETO PREJMEJO: ALOJZ ZUPAN Alojz Zupan seje rodil leta 1914 na Lokah pr Zagorju. Njegova življenjska pot je podobna potom mnogih sinov iz rudarskih krajev. Delo za vsakdanji kruh in skrb za družino je Alojz Zupan vedno povezoval s skrbjo za okolje, v katerem je živel, zato se je vedno vključeval v različna društva, kjer je našel del sebe, v različne odbore, kjerje sprejemal dovolj odgovorne naloge pri uresničevanju njihovih programov. Med vojno seje aktivno vključil v odporniško gibanje, po vojni pa v obnovo domovine. Delal Otvoritev ceste na Sveto goro, kjer so se zelo angažirali člani TD Golce, PD Zagorje in župnik s Svete gore. Cesto in razsvetljavo od planinskega doma do cerkve je posvetil škof Jožef Kvas (foto! Brezovar) mm lli Letošnji nagrajenci (foto MM) je pri športnih društvih, pri predvojnih in povojnih kulturnih skupinah, kot ljubiteljski gledališčnik je odigral opazne gledališke vloge. Kljub častitljivim letom je v mejah možnosti še vedno družbeno aktiven. Vse od pobude do izgradnje Doma starejših občanov na Izlakah je tvorno sodeloval pri izgradnji le-tega. Bil je član naj višjih organov upravljanja Doma,v zadnjem mandatu pa je predstavnik ustanovitelja, to je Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Bil je dolga leta uspešen predsednik zagorskega društva upokojencev, kjer je pomagal pri marsikateri dejavnosti, ki se je razvila znotraj društva. Navezoval je trdne stike s sosednjimi društvi in plod takega sodelovanja je tudi izid prve zajetne pesniške zbirke zasavskih upokojencev Večerna rosa, v kateri je tudi sam sodeloval. V znak pozornosti in zahvale mu občinski svet podeljuje Srebrno občinsko plaketo za leto 1999. ALOJZ MIKLAVČIČ Alojz Miklavčič je bil rojen leta 1944 v Hrastniku. Takoj po njegovem rojstvu je bila družina pregnana v Nemčijo, kjer je v taborišču dočakal osvoboditev in vrnitev domov. Po osnovni in poklicni šoli se je zaposlil v Varnosti. Leta 1968 je odšel za delom v Nemčijo, od koder se je vrnil leta 1981. Zaposlen je kot komercialist pri Viatorju. Borilne veščine je začel trenirati leta 1968 v Nemčiji. Kot tekmovalec je dosegel naj večje uspehe leta 1974, ko je osvojil 4. mesto na evropskem prvenstvu WAKO organizacije v semi-kontaktu, in leto kasneje, ko je prav tako osvojil 4. mesto na evropskem prvenstvu v full kontaktu. Je nosilec mojstrskega pasu 6.Dan Pon do kwan stil. Po končani tekmovalni karieri je postal trener v Nemčiji, po vrnitvi v Slovenijo pa je leta 1981 prevzel trenersko delo v klubu Zagorje ob Savi. Postal je selektor reprezentance nekdanje Jugoslavije v semi-kontaktu in z reprezentanco je leta 1984 v avstrijskem Gradcu osvojil štiri bronaste medalje. Bilje predsednik sodniške komisije v Zvezi. Njegovo uspešno delovanje se je nadaljevalo z ustanovitvijo Kickboxing zveze Slovenije leta 1992. Postal je član predsedstva zveze, član sodniške komisije, pomočnik selektorja in eden izmed treh mednarodnih sodnikov. Letos je dobil bronasto plaketo Olimpijskega komiteja Slovenija kot dolgoleten in uspešen trener Igorja Kalška, kije lani dosegel 3. in 4. mesto na evropskem prvenstvu v Turčiji. Med velike uspehe Alojza Miklavčiča sodi organizacija mednarodnih turnirjev v kickboxingu - semi-kontakt, ki je bil v Zagorju organiziran že petnajstkrat. To so velika tovrstna tekmovanja v tem delu Evrope, saj se jih udeleži več sto tekmovalcev, letos pa naj bi v Zagorju organizirali 16. turnir, ki bo po obsegu še večji od predhodnih. Miklavčič je kot trener kluba uspel zbrati okoli sebe sposobno ekipo, ki zna pripraviti in izpeljati najzahtevnejša tekmovanja. Za športne, vzgojne, trenerske in uspehe z organizacijskim delom na področju manj znanih borilnih veščin mu občinski svet podeljuje Srebrno občinsko plaketo za leto 1999. GOSTILNA PRI VIDRGARJU Sedanjo gostilno pri Vidrgarju je postavil na noge Franc Vidrgar in to v šestdesetih letih, ko zasebna obrt ni uživala posebne družbene podpore. Vidrgarje vztrajal, v delo je vključeval svoje družinske člane in dosegal pri delu vse večje rezultate. Prvotni točilnici in kuhinji Na Vidrgi je začel dodajati nove prostore in nove programe in tako ustvaril gostilno, kije danes po svoji ponudbi, možnostih in prireditvah znana po velikem delu Slovenije. Gostilna slovi po dobri domači in drugi hrani, po izbranih vinih, po velikih prenočitvenih zmožnostih, po poročni dvorani, zimskem vrtu, po urejenm smučišču, napravah za umetni sneg itd. Vidrgarjevi oziroma Žibertovi so se povezali z osnovnimi šolami in z njimi uspešno organizirajo šolo v naravi, v kateri učence seznanijo z ožjo in širšo okolico Vidrge, popeljajo jih v znamenite Vače in GEOSS, učenci v šoli spoznavajo značilnosti Zasavja in nekatere tukajšnje kmetijske dejvnosti, kot so živinoreja, čebelarstvo, lovstvo itd. Uspešno organizirajo tudi tečaje smučanja za najmlajše. Pri Vidrgarjevih že dolga leta skrbijo za strokovno izpopolnjevanje svojih zaposlenih delavcev in za izučevanje vajencev. V 30-ih letih delovanja so nudili dodatno prakso približno 90 kuharjem in natakarjem, ki so obiskovali gostinsko šolo. Skupaj s Turističnim društvom Mlinše organizirajo popularno tradicionalno poroko po starih običajih, ki jo obiščejo številni obiskovalci iz domovine in tujine. Za razvejen gostinski, turistični, rekreativni program ter pozitiven vpliv na razvoj teh dejavnosti v občini Zagorje in širše, ji občinski svet podeljuje Srebrno občinsko plaketo za leto 1999. PR0ST0V0UN0 GASILSKO DRUŠTVO LOKE PGD LOKE je bilo ustanovljeno leta 1929. Letos torej slavi 70-letnico svojega uspešnega delovanja, in temu jubileju bodo sedanji člani društva namenili posebno pozornost. V času svojega obstoja je loško gasilsko društvo prehodilo pot, ki je značilna za podobna društva: ustanovitev, usposabljanje, pridobivanje članov, izgradnja in skrb za lastne prostore, pomoč šoli in kulturnim skupinam, ki so po vojni ostali brez strehe nad glavo, iskanje finančnih sredstev, negovanje družabnosti, predvsem pa nenehna budnost nad vsakršnim imetjem, ki ga lahko uničijo različne ujme. V vseh teh letih so v društvu delovale številne generacije predanih gasilcev in prispevale svoj delež k razvoju ljudi, društva in kraja. Društvo je bilo vsa ta desetletja delovno, tako na operativnem kot na vzgojnem področju. Veliko pozornost je vedno namenjalo preventivi. Pri svojem delu se je povezovalo z drugimi društvi v KS in z osnovno šolo. V KS Loke-Kisovec je društvo nepogrešljivo, saj je v kraju pogosto edina dobro organizirana skupina občanov, na katere se KS pri večjih akcijah lahko zanese. Danes šteje društvo v različnih starostnih ekipah preko 70 aktivnih članov, ki se uspešno udeležujejo različnih tekmovanj. Letos slavijo 70-let svojega društvenega in človekoljubnega dela in občinski svet jim dodeljuje Srebrno občinsko plaketo za leto 1999. (Zbrano iz obrazložitev nagrajencev) 12. VELSRPNA 1999 p. Tijr.ar.F ANKET/) Prist(op)ni zgledi Rabite več korajže in vztrajnosti za odlične ocene v šoli ali se težje znajdete, ko so na vidiku zabava in razvedrilne pustolovščine? Pravzaprav niti ni važno, sleherni se namreč potrudi, da si poišče vzore, zglede, ki so mu vodilo, da v neki stvari vztraja. In marsikdaj se le s posnemanjem spoznavajo dejavnosti, stili oblačenja, navade, pristopi,..., ki vzdržijo toliko dlje, kolikor bolj so povšeči. I\idi mimoidoči Zasavci so pokramljali o tem, kako prisrčni, prijetni, razkošni se jim zdijo razni vzori in zgledi. Tekst in foto: Petro Radovič Anton Kunšek, upokojenec iz Hrastnika: "Nikoli nisem iskal vzorov. Vedno je pač treba narediti najboljše kot moreš in po najboljši volji. Po zagorelosti drugih pa se ne zgledujem, ker ne smem biti preveč na soncu." Ruža Podlesnik, delavka iz Hrastnika: "Mladi rabijo zglede in včasih jih iščejo pri starejših. Saj bi posnemala modo, a kaj ko za oblačila moji denarnici toliko ne znese." Milena Ravnikar, trgovka iz Hrastnika: "Vsekakor so marsikomu za zgled taki, ki so uspešni in imajo dobre dosežke. Vseeno verjamem v ljubezen na prvi pogled, čeprav se zdi, kot da se ne zaljubljamo v vzore." Lili Šinkovec, upokojenka iz Trbovelj: "Sploh ne vem, kaj pomenijo zgledi in vzori. Najbolje je, če se človek po sebi ravna, v skladu s svojimi željami in cilji." Ana Žaubi, upokojenka iz Trbovelj: "Človek se uči vse življenje in morda drži, da ko si mlad, rabiš tudi vzore, čeprav kljub temu vsakdo po svoje naredi stvari." Dora Vengust, čistilka iz Trbovelj: "Zgleduješ se po tistih, ki so uspešnejši. In za vsak cilj je potreben kakšen dober vzor." Roman Okorn, f 'W komercialist iz Trbovelj: "Prav je, v da ima človek --g vzore, pravilno pa je tudi, da v življenju uporablja večino svojih idej. saj vse le ne more j i biti stereotipno." Vlasta Hribar, študentka iz Zagorja: "Vzore ponavadi prilagodiš lastnim željam. In taki, ki so urejeni in imajo dobro službo, bi že bili lahko za vzor." Marjana Fabjan, upokojenka iz Trbovelj: "Za vzor so mi ljudje, ki imajo študijske uspehe in so recimo dosegli akademski naziv." Žana Močnik, učenka iz Trbovelj: "Za vzor si ne jemljem takih, na katere sem ljubosumna. Vzorniki so lahko ljudje, ki so zmeraj uspešni." Dalibor Kusič, elektrikar-energetik iz Zagorja: "Vzore iščem predvsem v športu in nekatere skušaš posnemati, čeprav le tako, da najdeš v tem nek svoj stil. Vzor pomeni, da si človek zastavi višje cilje, težje naloge." Simona Žibert, študentka iz Zagorja: "Vzor je nekaj, kar občuduješ. Včasih je vzornik tudi kak glasbenik." >,n?rlTLa,13 ni n n 'P Marta Hrušovar IMIAUČA KAMKpA: FANTAZIJSKI SNS Sedeli smo v urednikovi pisarni in se pogovarjali o prispevkih za naslednjo številko. Glede na čas (poletje, dopusti) bi bilo vsekakor primerno kakšno bolj lahkotno branje. Ana je imela idejo. Imenovala jo je kar "domača naloga", fantazijski spis. Oči vseh prisotnih so se zazrle in zavrtale vanjo. V nekaterih je bilo videti osuplost, v drugih nezanimanje in celo odkrito negodovanje. Seme ni padlo na plodna tla in sadov ne bo... V meni pa se je ob vsem, kar se je tisti trenutek dogajalo, zavrtela misel, ki mi ne da miru. Premlevam jo, obračam jo in jo poskušam odgnati kot nadležno muho, pa se vztrajno vrača in vrta dalje. Fantazija! Sanje! Sanjarjenje! Mar niso sanje (pa ne tiste med spanjem, ampak tiste, ki jih sanjamo z odprtimi očmi) del našega življenja, našega vsakdana, ki nam pomagajo preživeli. Ob vseh tegobah vsakdanjega dne nam sanje, ali če hočete, fantazija, pomagajo, da ne omagamo in ne klonimo pod prenekaterim težkim bremenom, ki smo si ga sprtali na pleča. Sredi mrzle, vlažne zime, ko sonce le za kakšno urico prodre skozi debele snežne oblake, sanjamo o modrem nebu brez oblačka in kristalno čistem morju, o šumenju vetra med borovci in o vročem soncu, ki ogreje premrle ude. Takrat je to čistafantazija, ki sredi vročega poletja ubere obratno smer. S prevroče plaže, z od sonca razžarjenih skal in po možnosti kolikor toliko čistega morja, se ob postanem pivu naše misli selijo v zasnežene planine, kjer si v ostrem jutranjem mrazu na škripajočem snegu natikamo smuči in se spustimo po bregu, medtem ko oster zimski piš kar reže v lica. Tudi to je, tam nekje, sredi vročega soparnega dne, fantazija! Pa še drugačne fantazije so! Dekle, polno hrepenenja in željne ljubezni, tam nekje ob robu gozda, sanjari in fantazira o moškem, ki ji bo izpolnil želje. Domišljija oživi in pred očmi se pojavi moški, ki zna brez vprašanj potešiti njeno hrepenenje. Nežen je, pozoren, ljubezniv in niti malo vsiljiv, zna se pogovarjati o stvareh, ki zanimajo njo, zna jo potolažiti in razvedriti. Približa seji ob pravem času in se tudi umakne, ko želi biti sama. Spet fantazija, ki ima tudi drugačen tok. Tudi moške želje in potrebe najdejo svoje mesto v življenju, ki ga pričara fanntazija. Mar te in take fantazije niso za na papir? "Sram ga bodi, kdor kaj slabega misli!" Ljudje smo res različni, vendar v svojem bistvu smo še vedno vsi iz mesa in krvi. Stara slovenska popevka pravi: "Konec tedna bova šla kar z raketo na izlet, zdaj na Luno, zdaj na Mars..." Takrat, ko je nastala, je bila to fantazija, danes pa... Bliža se leto 2000 in res ne vem, zakaj bi bila to še fantazija. Ugotavljam, da je gradiva za take proste spise še pa še. Vprašanje pa je, ali si svoj ih fantazij ne upamo razkriti ali nočemo. Mogoče pa ne želimo, da bi še kdo vedel zanje, da bi jih ne ukradel, da bi se ne pritihotapil vanje in potem ne bi bile več naše, ali pa nočemo sploh priznati, da fantaziramo (beri: sanjamo z odprtimi očmi), ker pričakujemo nerazumevanje in posmeh!? In vendar se mi zdi, da nihče med nami ni brez te "napake ", le da jo nekateri prostodušno priznamo, drugi pa vztrajno zanikamo. Kaj je boljše, je odločitev vsakega od nas, samega. Prepričana sem, da ima naša fantazija neslutene razsežnosti in njihova vsebina je pogojena z našimi željami in potrebami, ki se spreminjajo iz dneva v dan, iz enega življenjskega obdobja v drugo. Zagotovo pa drži, da ostajajo naše fantazije samo fantazije in sanje, če jih ne prelijemo v besede. S tem, ko jih izrazimo, smo že na dobri poti, da se nkoč uresničijo - če ne v tem, pa v naslednjem življenju. Nič ni nemogoče, samo verjeti je treba. In beseda postane meso in naše sanje, naše fantazije, se bodo rodile v življenje, če se le odločimo, da bomo živeli sanje in prenehamo sanjati življenje. Vem, Ana, da tista domača naloga ni bila čisto tako zamišljena, vendar je prišla meni hudirjevo prav v tem času "kislih kumaric". Še nekaj! Namenoma nisem omenila fantazije o koščku kruha in trenutku miru... Dogovorili smo se za lahkotno poletno temo in tako naj tudi ostane. ... verjemite, da kar si v svojih sanjah-fantazijah - zasanjamo, to si tudi zares izsanjamo... problem je le v tem, da pogosto sami sploh ne vemo, kaj bi radi!!! ^ «■»■ jT • ^ •- J, J J, ir J. \t J |l. Jože Rotar Začudenje ugaja glasbi Trboveljčan po rodu je v glasbi dodobra zasidran, saj glasba deloma navdihuje tudi njegov prosti čas. Lani je izdal prvo samostojno zgoščenko z godalnim kvartetom Slovenske filharmonije. Poleg tega, da še vedno igra pri trboveljski delavski godbi, je član Pihalnega kvinteta ARIART, prvi klarinetist Slovenske filharmonije, docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V naslednjem šolskem letu bo poučeval tudi na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Koncertiral je doma in v tujini, na državnih tekmovanjih pa prejel več prvih nagrad, pa tudi akademijsko in univerzitetno Prešernovo nagrado. Pred leti je učil na Glasbeni šoli Trbovlje. Večinoma je s svojimi koncerti zadovoljen in med temi, ki bi jih rad ponovil, bi jih bilo gotovo več. Pravi, daje tudi idealno žensko že našel. Ampak v stvareh, ki se jih loteva, rad najde tudi neko notranje zadovoljstvo. Ali si med poletjem, časom dopustov in počitnic, ko večina išče prilik za zabavo, bolj kritičen do raznih glasbenih ponudb? Kljub temu, daje poleti za glasbenike največ priložnosti za igranje, si vsaj malce oddiha le privoščim. Tudi letošnje poletje je zame zelo delavno, igral sem med drugim tudi na koncertu v sklopu Poletja v Ljubljani. In v Ljubljani se tudi sicer veliko dogaja, tako da se večkrat ustavim na ulici in poslušam glasbenike. Toliko boljše je, če je to glasba, ki mi je všeč. Kakšna je potemtakem dobra, kvalitetna glasba? Rad poslušam dobro glasbo. Tudi glasbo razlikujem glede tega, kaj je dobra in kaj slaba glasba. Čeprav je težko govoriti o dobri glasbi v smislu, kakšna točno naj bi bila. Praviloma ni vsaka zahtevna glasba tudi dobra, kot ni nujno dober že nek lahkoten napev. Prav tako kvaliteta glasbe ni odvisna od sporočilnosti, saj včasih rad prisluhnem tudi glasbi brez globljega sporočila. Rad imam, skratka, glasbo, v kateri uživam. Ampak poslušati glasbo ali pa jo izvajati -kaj je lažje? Čeprav zelo rad igram, je vendarle poslušanje glasbe lažja stvar. Kajti v vlogi izvajalca glasbe se moraš potruditi tudi takrat, kadar ti glasba ni najbolj všeč. Če pa ti neka glasba ni všeč, ti je sploh ni treba poslušati. Podobno lahko vsakdo zamenja 'oštarijo', če mu glasba preseda. In kako se začne zanimanje za inštrument? Največkrat povsem naključno. Bodisi starši bodisi kolegi so tisti, ki koga pritegnejo k igranju inštrumenta. Tako je tudi mene za klarinet navdušil prijatelj. Svojčas klarinet še ni bil tako popularen inštrument, kot je sedaj. In takrat tudi nisem pretirano razmišljal o tem, kako všeč mi je, ampak sem si preprosto le želel znati igrati na klarinet. Ali so potlej glasbene vaje tiste, ki nekoga pritegnejo ali odvrnejo od inštrumenta? Ja, kar precej je odvisno od tega, kako se pouka loteva glasbeni pedagog - vse od predstavitve inštrumenta, spodbud in tudi repertoarja igranja. In ugodne okoliščine so le dodatna spodbuda za nekoga, ki ima veselje z igranjem inštrumenta. Je veselje do glasbe, inštrumenta, zelo pomembno? Ja, veselje pri delu je za poklic glasbenika zelo pomembno, saj gre pri tem tudi za razdajanje. Vendar so v času šolanja poleg veselja in volje, potrebne tudi delovne navade. Kajti tako imenovano tehnično znanje je treba osvojiti tudi v glasbi, saj ti muzikalnost brez tega nič ne koristi. Šele ko obvladaš glasbeno znanje s tehniko in muzikalnostjo, si lahko dober glasbeni izvajalec. Ali je bil študij na ljubljanski Akademiji za glasbo preizkušnja glede vztrajanja, motivacije? Ne, nikakor. Najbolj si na preizkušnji v srednji glasbeni šoli, ko dobiš največ znanja o glasbi, inštrumentu, pridobiš ogromno tehnike in je potlej Akademija le neka "glazura". Kako pa je z nastopanji? Igral sem v večih glasbenih zasedbah, organiziranje koncertov pa je največkrat v domeni glasbenikov, torej nastopajočih, da najdejo prilike za nastopanja ali pa se odzoveš na povabilo. In nastope zmeraj posodabljam bodisi glede zasedbe inštrumentov ali z repertoarjem. Na Valvasorjevih dneh na Izlakah, kjer bo letos že 4. mednarodni festival komorne glasbe, si tudi že nastopal - ali si navdušen nad tovrstnimi koncerti, ki potekajo v Zasavju? Že dvakrat sem nastopal na Izlakah, predlani s pihalnim kvintetom ARIART in lani s spremljavo harfistke. Zelo pohvalno je, da v Zasavju poteka tak festival. Sicer spremljam koncertno dogajanje v Zasavju in menim, da bi bilo lepo, če bi bilo še več takih koncertov. Ali igraš tudi pri trboveljski delavski godbi? Seveda, še vedno, saj sem iz Trbovelj. Pri godbi zares z veseljem igramo in rade volje grem na vaje. Kakšne izkušnje imaš s tremo na nastopih? Treme na nastopih nisem nikoli imel. Le v času šolanja sem pridobil nekaj treme, ker si obremenjen z zahtevami in moraš čedalje več in čedalje boljše igrati. Toda malce treme je dobro za motivacijo. Imate tudi glasbeniki za vzor take, z izvrstnimi glasbenimi dosežki? Kadarkoli igraš, se skušaš približati nekim idealom in stremiš za čim boljšim dosežkom. Še največkrat pa ti je vzor profesor, ki te uči. Si kdaj pomišljal, da bi rajši igral kak drug inštrument, kot je klarinet? Ne, noben drug inštrument ne bi izbral. Če bi se šel še enkrat učiti, bi spet izbral klarinet. In ko se učiš, spoznaš prednosti in slabosti inštrumenta. Vedno pa pri igranju iščem zvok, ki bi mi bil še bolj všeč. Če pa igram v orkestru, se pač skušam kar najbolj prilagoditi zasedbi. Ali te umetnost nasploh zanima - recimo slikarske razstave, literarni večeri? Saj včasih tudi igram na kakšni otvoritvi slikarske razstave. Toda če imam možnost in čas, si tako razstave kot literarne večere zelo rad ogledam. 12. VELSRPNA 1999 n TL m 3 Tl? j Tl Kaj pa konkurenca, tekmovalnost oziroma kaj je tisto, kar naredi glasbenika širše priljubljenega? Tekmovalnost mora biti in je fajn, če je veliko študentov, da poslušajo drug drugega. Saj pri igranju tudi pri drugih opaziš napake in ne le prednosti v igranju. In dobrodejno je za glasbenike, če se veliko govori o njih in o koncertih, saj to prispeva k priljubljenosti. Kaj pa pedagoško delo? Tako učitelj kot učenec se morata prilagoditi drug drugemu. Učiteljev dober pristop do učenca je zelo pomemben. Vendar zaenkrat raje igram kot pa učim, čeprav tudi s poučevanjem daš veliko od sebe. In hobiji? Hobiji so šah, tenis, s kolegi iz službe pa igramo nogomet. Si mnenja, da si za prijatelje vzameš dovolj časa? Najbrž si vzamem dovolj časa, da se posvetim prijateljem, saj se precej družimo. Morda bi vsak hotel še več, vendarle si kar precej časa odtegnem za prijatelje. Kaj ti je v Trbovljah najljubše? Vsak "vikend" preživim v Trbovljah, najljubša pa je "godbena druščina". Kako najenostavneje odložiš skrbi? Zelo težko se razbremenim skrbi. Če je kak problem, ga skušam čimprej rešiti. Tudi kompromise sklepam. Če je karkoli narobe stremim za tem, da zadevo čimprej rešim in je nikakor ne prespim ali pa, da bi rekel, češ, saj bo že drugič boljše. Rad imam soočenja, čeprav niti nisem pretirano toleranten. Kaj boš počel na dan sončnega mrka? Na morju bom, tako da ga verjetno ne bom videl. Si šel že kdaj pred koncertom k vedeževalki in kdaj najrajši prebiraš horoskop? Ne, ne bi šel pred koncertom k vedeževalki pa tudi sicer me vedeževanje ne zanima. Horoskop preberem redko, sem bolj realen človek, čeprav ne vem, ali tako pravi tudi horoskop za dvojčke. Te kdaj moti, da še kdo pozna tvoje šibke točke? Ja, sigurno je kdaj neugodno, sploh če človek teh svojih šibkih točk ne izboljšuje. Trudim se pač, daje teh šibkih točk sčasoma čim manj. Česa se razveseliš na koncertu? Zelo veliko je odvisno od publike, od kontakta med izvajalci in publiko. Ter tudi od tega, kako uspe izvedba. Kaj spoštuješ pri medsebojnih stikih? Neposrednost mi pri ljudeh največ pomeni. Po skladbah katerega skladatelja najraje posežeš? Najbolj všeč so mi Webrove skladbe. Če igram v orkestru pa rad igram tudi Čajkovskega in rusko glasbo. Klarinet je inštrument, na katerega lahko izvajaš veliko različnih zvrsti glasbe. Je razlika med solo- in igranjem v orkestru? V orkestru se moraš podrediti, sodelovati. In v orkestrih ni vedno tako, kot bi rad. Klarinet sicer redko nastopa solo, večinoma je spremljava vsaj s klavirjem, harfo ali z violino, ko se kot glasbenik lahko bolj izraziš. Se rad pogovarjaš o glasbi? Ja, rad se pogovarjam o glasbi in to o vseh zvrsteh glasbe. Le zdajšnja modema glasba mi ni najbolj všeč in jo ne izvajam najraje. Verjetno se ravno v moderni glasbi kaže obremenjenost glede novih glasbenih dosežkov. In povsem drži, daje sedaj v glasbi težko pogruntati kaj novega. In kje boš lovil poletne sončne žarke? Komaj čakam na dopust, saj grem na Korčulo. Morje mi veliko pomeni za sprostitev in za nabiranje energije za naprej. Petra Radovič V kapeli zagorskega župnišča je od 18. julija do 31. avgusta na ogled fotografska razstava Toma Brezovarja, ki jo je uredil Jakob Glavač s sodelavci, naslovljena pa je: Nova Štifta 1957-98. V letu 1999 bo zadnje romanje v tem tisočletju k Mariji Zvezdi v Novi Štifti pri Gornjem gradu, zato so razstavljene fotografije podoživljanja 41 -letnega romarskega utripa. V Novo Štifto romajo že več kot 250 let vsako leto od 13. do 15. avgusta. Vsega preko tristo fotografij prikazuje ljudi, cerkve, oltarje, počivališča ter številne prijetne utrinke z romanj. So podoživljanje in poglabljanje spominov preteklih romanj. Razstava je na ogled v dopoldanskem in popoldanskem času. V avgustu bo fotografski razstavi priložena tudi zloženka o zgodovini romanj v Novo Štifto. RAZSTAVA BAKROREZOV V MEDIJSKIH TOPLICAH Franc Urbanija iz Zagorja seje rezbarjenja naučil v Nemčiji nekje okrog leta 1971. Vseskozi je rezbarije pridno izdeloval in plod njegovega delaje sedaj na vpogled tudi vsem vam. V hotelu Medijske toplice je namreč odprl samostojno razstavo bakrorezov. Razstava je odprta od 16. julija pa vse do konca avgusta. Bakroreze se res splača ogledati, če pa si boste kakšnega zaželeli na svoji steni, se pozanimajte pri Francu Urbaniji, Pintarjeva 46, 1410 Zagorje ob Savi, tel.0601 68-691. INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: intcgral.zagorjc@siol.net Internet: http://www.integral-zagorjc.si RABAC - 7 DNI - 29.000,00 SIT, UMAG ■ 39.000,00 SIT OTOKI - DALMACIJA od 59.990,00 SIT dalje ZELO UGODNA PONUDBA POČITNIC V ZADNJEM TRENUTKU formula J - Huncjarorincj 15.08 1130 iz Zagorja, cena 1.000,00 SIT ILffiffidkB 5 dni (19.8. in 27.10.1999) z avtobusom že za 39.040,00 SIT AClUALAND, OARDALANl}. vsako soboto 8 dni 27.08. - 03.09.1999 Cena samo 43.990,00 odhod iz Zagorja 17.-19.09.1999 Odhod iz Zagorja zagotovljen IklGftEgiMf] ©S^J)$|78 §o®J)o V ivuoajLNi^r ivuoajUNi^r ivuoaiNi^r ivMoajUir^r Trgovsko podjetje V • otrošnja d d ^at/&cump tr^aulna/... V poslovalnici ŽELEZNINA in v Blagovnici ŽIVA vam po zelo ugodnih cenah in pogojih nudimo Eventuelne informacije dobite po telefonu 0601/61-029 in 0601/61-172 A6 DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal _______let: 061/719-450, tax: 061/716-183_ TOURING GL 1500 SE GoIdVVing ST 1100 Pan European SPORI- touring CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CB 600 F Hornet ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125 R CHOOPER GL 1500 C Valkvne VF 1100 C3 Shadovv VT750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv ENDURO XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R SCOOTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) CROSS CR 125 R* CR 8R* (mala kolesa, model 98) CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999 M PC 3.151.500 2.251.680 NOVO 2.064.720 1.909.044 1.364.688 1.277.760 NOVO 1.867.920 1.769.640 1.622.040 820.320 2.377.920 NOVO 1.813.536 1.572.840 1.415.520 1.376.040 1.179.480 NOVO 875.400 NOVO 1.848.240 1.603.440 1.202.280 1.001.760 NOVO 945.360 NOVO 785.880 NOVO 444.000 439.200 990.000 620.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999 r "N P* NAJEM SCOOTERJA P* RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI p* VLEČNA SLUŽBA p* FOTOKOPIRANJE P* SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 TRBOVLJE .uTiTiš NAGRADNI ANKETNI VPRAŠALNIK Vsem, ki ste sodelovali pri anketnem vprašalniku oziroma ste nam te na uredništvo poslali izpolnjene, se v imenu uredništva najlepše zahvaljujemo. Ker je bil vprašalnik nagradni, smo vse tiste, ki ste navedli svoje ime in točen naslov vrgli v žrebalni koš. Povejmo še, da le štirje niste pripisali svoje ime in naslov. Žreb je nagrade razdelil takole: 1.nagrado, knjigo TERRA NOSTRA avtorja Carlosa Fuentesa bo prebirala (knjiga ima več kot 800 strani) Erika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje, 2. in 3.nagrado, majico Zasavca pa prejmeta Sašo Milosavljevič, Semič 48b, 8333 Semič ter Mateja Župevc, Partizanska cesta 39, Trbovlje. Vaši odgovori (na uredništvo ste jih poslali več kot 2% prodanih izvodov Zasavca) nam bodo vsekakor v pomoč, ko se bomo v uredništvu odločali, o čem naj pišemo več ali manj. Ker pa vemo, da ste radovedni, kako ste odgovarjali na posamezna vprašanja, bomo v nekaj naslednjih vrsticah poskušali potešiti vašo radovednost. Polovica tistih, ki ste poslali izpolnjene vprašalnike, ste navedli da ste na Zasavca naročeni, drugi ga kupite ali si ga sposodite. Ko ste ocenjevali, kakšen je po vašem mnenju Zasavc ste največkrat pritrdilno odgovorili, daje dovolj informativen, aktualen, zabaven, prijazen, uravnotežen in verodostojen, menili pa ste tudi, dani žaljiv (le dva sta menila nasprotno), da ni ne pozicijski ne opozicijski, da ni preobsežen, zanimiv paje tudi vaš odgovor, da se vam ne zdi predrag. In katere rubrike ste ocenili z najvišjo (povprečno) oceno? Največjo oceno ste dali rubrikam: naša bodočnost, aufbiks, foto reportaže, pranger, Zasavčeva lampa, horoskop, v ogledalu. Nekoliko slabše ste ocenili rubrike: avtomobilizem, trinajstica, svetni.ki, parlamentarije in vedeževanje. Ko ste navajali novinarje, ki so ali niso po vašem okusu, ste največkrat omenjali tiste, ki se tudi sicer v Zasavcu največkrat pojavljajo- mo. Ko smo vas vprašali, katerega novinarja bi poleg teh, ki sedaj ustvarjamo Zasavca, radi prebirali na Zasavčevih straneh, ste največkrat omenili Tatjano Polanc, Bogdana Baroviča, Barbaro Renčof in Aleša Guliča. In kaj v Zasavcu večina nikoli ne pozabi prebrati? Največkrat ste zapisali: kronika, šport, funšterc (kratke novice), naša bodočnost, ter različne intervjuje (osrednji, na obisku, pod kožo smo vsi...,...) in horoskop. Ne tako izrazito, pa bi lahko »preživeli« brez trinajstice, avtomobilizma in športa (ti dve rubriki ali »ljubite« ali ju prezrete in jo temu primerno tudi ocenite- z 10 ali 1), pa tudi vedeževanje, likof in horoskop. Zanimivo, da se nekatere rubrike ocenjene nekako tako-jih imam rad ali pač ne. In o čem v Zasavcu preveč pišemo? O politiki, o kulturi, o gospodarstvu ter o športu. Premalo pa o zdravem načinu življenja, o spolnosti, o revščini (nasploh o socialnih težavah ljudi, kot sta alkohol in droga). Nekateri pa ste navedli, da bi želeli v Zasavcu prebirati tudi osmrtnice ter nekaj več o Radečah. Več kot 50% vas je menilo, da je v Zasavcu zadosti fotografij in reklam, daje preveč reklam je menilo 30% anketirancev, prav tolikšen delež je menil, daje fotografij premalo. Za debelejšega Zasavca, bi dali nekaj več tolarjev kar 60% vseh, ki ste odgovarjali, le nekaj manj pa bi vas bilo pripravljeno seči globlje v žep, če bi Zasavc izhajal vsaj delno v barvah. In kaj še berete poleg Zasavca? Največkrat ste zapisali Nedeljski dnevnik. Dnevnik, Novice in Jana. Nekoliko manj Delo, Antena ter Lady. Berete pa tudi Kmečki glas. Mladino, Mag in Kaj. Za konec še to, da ste nekaj več anket na uredništvo poslale ženske. Največ vas ima srednjo izobrazbo, ste zaposleni in stari med 10 in 70 let. ______________________________________Pripravil: Igor Goste HRASTNIŠKE OBRTNIŠKE NOVICE Območna zbornica Hrastnik je avgustovski številki glasila namenila osem strani in dve zloženki. Sekretarka Jolanda Gobec razlaga zakon o finančnem poslovanju podjetij, kako bomo skrbeli za varnost pri delu, pojasnjuje različne davke, podjetnike oziroma obrtnike pa obvešča še o raznih razpisih in prireditvah. V glasilu so tudi natančna navodila, kdaj je potrebno opraviti zdravniški pregled. Zloženki sta izredno koristni. Prva daje navodila, kako zaposliti delavca, druga zloženka pa ima v drobnem tisku na obeh straneh naslove in nove telefonske številke vseh članov Obrtne zbornice Hrastnik. Fanči Moljk ZAGORJE 2000 Ustanova Zagorje 2000 bo pričela kmalu delovati. Ustanoviteljica ustanove je Agencija za razvoj občine Zagorje. Ustanoviteljski akti so sedaj na Ministrstvu za šolstvo in šport ter čakajo, da novi minister izda soglasje. Takoj, ko ga bo podpisal, se bo sestala uprava ustanove, se konstituirala in sprejel vse potrebne dokumente za normalno delo ter izpeljala razpis za štipendije za šolsko leto 1999/2000. Na občini Zagorje predvidevajo, da bo razpis objavljen septembra. Zagonski denar je zagotovila občina Zagorje iz proračuna (2 milijona tolarjev), ustanova pa bo skušala poleg tega zagotoviti denar tudi od podjetij, podjetnikov in ostalih donatorjev za prihodnost občine Zagorske doline. (Vir: Bilten) CESTE POTREBNE OBNOVE Na področju občine Trbovlje se je tudi pri obnavljanju cest premaknilo na bolje. Marsikakšno cesto so v zadnjem času že obnovili oziroma modernizirali, marsikakšno pa še bodo. Spomladi letos so dokončali modernizacijo dela ceste, ki vodi od Kamnikarja do Terezije in to na odseku od Bana do Doma upokojencev Franca Salamona. V glavnem so dokončali širitev in obnovo ceste od mostu čez Savo v Trbovljah do Dobovca pod Kumom. Dokončali so tudi širitev in obnovo ceste vključno z asfaltiranjem od Terezije do Neže. Malo pred občinskim praznikom so dokončali modernizacijo ceste Trbovlje-Prebold na trboveljski strani, do lovske koče na Prevalu-Vrheh. Dela pa še vedno potekajo na modernizaciji ceste Trbovlje-Hrastnik čez preval Marko in to na plazovitem delu. Po zadnjem zemeljskem plazu so se po odločitvi strokovnjakov lotili izdelave zagatne stene na plazišču. Izvajalec del je pregradno steno izdelal z 18-imi betonskimi vodnjaki premera 100 cm in v globino do 18 m. Jeseni letos pa bodo začeli z obnovo ceste od trgovine Dežman do naselja Pod ostrim vrhom. Naj omenimo še to, da so pred kratkim obnovili -pokrpali tudi regionalno cesto, ki vodi skozi Trbovlje na odseku od Trga revolucije do Trga Franca Fakina. T.L. NOVA KUHINJA Na OŠ Ivan Skvarča urejujejo novo šolsko kuhinjo, zraven pa obnavljajo še prostore šolskega arhiva. Naložba je vredna približno 7 milijonov tolarjev, ki jih bo zagotovila šoli ustanoviteljica (občina Zagorje). Otvoritev kuhinje, kjer bodo postavili tudi novo opremo, bo na prvi šolski dan, 1 .septembra. Gradbena dela izvajajo delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik, opremo pa bo dobavil LIK Atlas. (Vir: Bilten) POKLONILI SO SE ŽRTVAM VOJNE V nedeljo, 8.avgusta, so v krajevni skupnosti Šentgotard v zagorski občini odkrili spomenik vojnim žrtvam. Omenjena krajevna skupnost je bila dosedaj edina, ki ni imela vidnejšega obeležja žrtvam vojne, se je pa končno uresničila dolgoletna želja vsem krajanom, borcem in svojcem padlih. Idejni oče spomenika je diplomirani arhitekt Ratko Blažič, sredstva paje prispevala Občina Zagorje iz proračuna. EU., foto PRAV 12. VELSRPNA 1999 ^OT.F.^n.lTiF. ZDRAVILNE RASTLINE ZLATA ROZGA V knjigi pokojnega patra Simona Ašiča: Domača lekarna lahko preberemo, daje zlata rozga antiseptik in da poleg drugega zdravi razna vnetja. Sicer je to do 1 meter visoka trajnica, ki raste večinoma po gozdovih, jasah in posekah. Cvete lepo rumeno od julija do avgusta (ponekod tudi do septembra). Nabiramo jo, ko začne cveteti. Tako kot pater Ašič, je tudi Heinrich Neuthaler v knjigi Zdravilna zelišča zapisal, da so uporabni predvsem zgornji deli cvetoče rastline. Zapisal je tudi, da so lastnost, da rozga pospešuje izločanje seča, poznali že stari zdravniki, potrdili pa so se tudi v novejšem času. Najbolj sta učinkovita tinktura in alkoholni izvleček. Nekoliko bolj sporno je ali rozga resnično pomaga oziroma deluje pri oslovskemu kašlju, vnetju ledvic in kožnih težavah. Ker pa pospešuje izločanje seča, je upravičeno z njo poskusiti zoper ledvične kamne. Njene zmečkane liste lahko uporabljamo pri piku žuželk. Ašič je bil mnenja, daje kot čaj učinkovita pri driskah, zdravi jetra, vnete ledvice in vneti mehur. Lajša sladkorno bolezen, vodenico in zlatenico. Če ji dodajamo brinje, tavžentrože in žajbelj, pomaga otrokom, ki močijo posteljo. Kot čajni prevretek se obnese pri davici, vnetju grla, ustni gnilobi in majavih zobeh. Ker rozga čisti kri, jo dodajajmo drugim zeliščem za spomladansko čiščenje. Pomaga pri protinu, revmi, čisti dihala, lajša astmo in Ašič je bil prepričan, da tudi oslovski kašelj. Sveže liste in cvetje, stolčeno in položeno na rane, hitro zdravi ubode, ureze, čire in gnojne rane. KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI: BOLNI, OTEKLI IN VNETI DLESNI- pri bolni dlesni pomaga češmin in robida, pri otekli krvomočnica, pri vneti pa vsa blažilna in mehčalna zelišča, ki vsebujejo antibiotike. Še posebno ajbiš, borovnica, gozdna jagoda, grenkuljica, hren, kamilica, mak, meta, lipa, slezenovec, šetraj, sporiš, repik, timijan, vrtnica, ženikelj in žajbelj. Nasvet M.Messegueja: izplakujte si usta z mešanim čajem, v katerega dajte pol prgišča rožnih cvetnih listov, žajblja, vijolic in borovnic v liter vode. Pomaga tudi timijanov poparek. DOJKAH - vnete:komarček razpokane bradavice: kutina zatrdline: gabez, zelena. DOJENJU, da ga pospeši: bazilika, ječmen, kumina, komarček, slezenovec, sporiš, šipek, ki ugodno vpliva na razvoj doječega otroka zaradi vitamina C . SLOVARČEK: ANTISEPTIK-snov, ki upočasni rast mikrobov ali jih uničuje. Pripravil: Igor Goste ma/ronsfm' do fina' a oRrcfa/ dfnocmj Sobota, 14. avgust 1999 od 7. do 12. ure republiška vaja reševalnih psov; od 15. do 19. ure kinološki program na poligonu kinološkega društva; ob 19. uri družabno srečanje z ansamblom ZASAVCI na poligonu kinološkega društva; ob 18. uri praznovanje 70-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Loke s predajo novega gasilskega vozila in črpalke ter gasilsko veselico na Lokah; Sobota, 14. avgust - sobota, 21. avgust 1999 od 17. do 20. ure dnevi medu v čebelarskem domu na Izlakah; Petek, 20. avgust 1999 ob 19. uri koncert vokalnega tria PRIMA VISTA v Valvasorjevi kapeli na Izlakah; Sobota, 21. avgust 1999 ob 17. uri Valvasorjev dan na Medijskem gradu na Izlakah, po prireditvi družabni večer z ansamblom ZASAVCI; Nedelja, 22. avgusta ob 17. uri Krajevni praznik KS Franc Farčnik s podelitvijo priznanj za najlepše balkone, okolice hiš, kmetij in poslopij na igrišču ŠD Franc Farčnik, po prireditvi zabava; ob 20. uri predstavitvena tekma novega člana 1 .A SKL KOLINSKA, Košarkarskega kluba Zagorje v športni dvorani Zagorje; Petek, 27. avgust - nedelja, 29. avgust 1999 od 9. ure dalje Borštnarjev memorial - turnir v malem nogometu na igrišču TVD Partizan; Sobota, 28. avgust 1999 od 9. ure dalje letalski poleti na vzletišču Ruardi; ob 15. uri otvoritev klubskih prostorov Aerokluba Zagorje in krst novega letala na vzletišču Ruardi; družabno srečanje na vzletišču Ruardi z ansamblom ZASAVCI; praznovanje 100-letnice Kmetijske zadruge Izlake: - ob 10. uri - razstava ročnih del, jedi in pijač v gasilskem domu na Izlakah, - ob 14. uri kmečke igre na Izlakah, - ob 17. uri proslava, - ob 19. uri družabni večer pred kinodvorano na Izlakah; ob 13. uri start 17. turističnega avtorallyja "Izlake 99", ki se točkuje tudi za rally treh dolin; Nedelja 29. avgust 1999 od 9. ure dalje panoramski poleti na vzletišču Ruardi; ob 15. uri atraktivni letalski program na vzletišču Ruardi; Sreda, 1. september 1999 od 12. uri otvoritev prenovljene kuhinje na Osnovni šoli Ivana Skvarče; Petek, 10. september 1999 ob 19. uri promocijski koncert vokalne skupine CANTATE v Delavskem domu Zagorje. Otvoritve v septembru 1999 - otvoritev prizidka pri Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski; - otvoritev rudarskega spominskega parka ob bodoči obvoznici; - pričetek rekonstrukcije križišča na Polju ter rekonstrukcije in - semaforizacije križišča ob tržnici v Zagorju; - pričetek gradnje tribun na nogometnem igrišču v Zagorju; - otvoritev prenovljene tehnološke linije v delniški družbi SIPOREK - (17. september); - pričetek gradnje skladiščno proizvodnega objekta kartonaža - gospodarske družbe RAK 4 in invalidskega podjetja PAK 4 IP d.o.o. - v industrijski coni Kisovec; - otvoritev prodajalne z mesom - Mesarija KUM na tržnici v Zagoiju. od 18. ure dalje od 10. ure dalje SUMIH MOMM IM im NA iv. mcdnamni tm Motimmv tVVOVUE. KIPI IVU AVOIIOt 1390 fEHIIIIilKm MM MtllUUi t IINIi mimiit MotomstiiNt itm motobji vonji brbnb pijoio lEISKJi T r b o MALGAJ Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666, 27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser do 31.8. popusti za vozila na zalogi AKCIJA TWINGO, CLIO, MEGANE COUPE LAGUNA tel.: 0601/27-666,27-525 RENAULT delovni čas: TOREK, SREDA ČETRTEK od 9. do 16.30, PETEK od 12. do 18.30 in SOBOTA od 8. do 12. ure 12. VELSRPNA 1999 7,r,p.-\T rs.TT.j?. ultsbsigo 7 SABINA VENGUST Naredila je šolo za zborovodje, za kar so jo - najmlajšo pri Ženskem pevskem zboru Svoboda Dol pri Hrastniku - pevke venomer spodbujale. In pevski zbor, katerega zborovodkinja je bila deset let Elizabeta Jakšič, je letos proslavil dvajsetletnico delovanja. Prepeva pa tudi pri MePZ AKADEMIK, predvsem pa ob delu, saj dve leti poučuje na OŠ Vitka Pavliča s prilagojenim programom, še študira razredni pouk na pedagoški akademiji. Ter seveda pridobiva znanje iz pouka solo petja. Pravi, da je prijaznost odlika dobrega učitelja. Ampak ker je ambiciozna, ji posameznikov napredek pri pouku veliko pomeni. Četudi ima z razlago snovi veliko dela in priprav, je vendarle svojevrsten uspeh, kadar vidi zadovoljen učenčev obraz. Zdi seji, da se nasplošno premalo ogovarjamo z lepimi besedami, toda kljub temu le na tak način spoznava učence ter s tem njihove prednosti in slabosti. In dobre stvari skuša pri učencih s pridom čimbolj izkoristiti ter jih spodbujati, da pri učenju vztrajajo. Pri mladih pa nasplošno opaža, da čedalje manj prepevajo, saj bi bilo sicer v Hrastniku več zborovskega petja. In mnenja je, da zborovodja nima lahkega dela. Poleg repertoarja je važna tudi uglašenost pevcev med seboj in je le pohvalno, če so med seboj kolegialni. Dejala je, da raje prepeva pesmi, ki so ji všeč. In živahnih, veselih pesmi si želi vnesti v repertoar, da bodo njihovi koncerti še odmevnejši. Glasbi rada prisluhne, le jazz in modernejši ritmi je ne privlačijo preveč. Spoštuje pa ljudi, ki delček svojega časa namenijo veselju do petja in sodelovanju v pevskem zboru. In pretirana tekmovanost jo nasplošno odbija, saj se potlej vse premalo navaja na prilagajanje, sprejemanje drug drugega in solidarnost. V Hrastniku si želi več zanimanja za kulturne prireditve, čeprav letošnjega poletja v Hrastniku še ni zaznala, ker si je izdatno privoščila letovanje. Počitnice ji namreč pomenijo sprostitev, čeravno med prazniki dostikrat reče, da ji je dolgčas, če ni nobenih kulturnih predstav. Rada peče in tudi svojo službo ima rada. "In če je v službi dober kolektiv," je dejala, "se boljše počutiš in tudi z učenci boljše delaš.” In ker je take sreče, da ima dobre prijatelje, seji ne zdi težko biti prijatelj. Poudarja pa, da seje tudi za prijateljstvo treba potruditi in ohranjati zaupanje. Filme si ogleda glede na razpoloženje, pri knjigah pa jo navduši dobra vsebina. Razveselijo jo drobne stvari, kot so prijetna presenečenja ali lepa beseda v pravem trenutku. Ujema se z ljudmi, ki imajo radi poštenost in resnicoljubnost, k vedeževalki pa ne bi šla, ker bi potlej več razmišljala o slabih kot pa o dobrih stvareh. V medčloveških kontaktih ji toleranca veliko pomeni, saj se le tako najde naklonjenost za pogovarjanje, ki prevaga medsebojne konflikte. Kljub številnih obveznostim, ne spregleda lepote dneva, pa če je oblita z dežjem ali obsijana s soncem. Petra Radovič SVETIROK, SPOKORNIK (16.avgust) Sveti Rok je zelo češčen zavetnik proti kužnim boleznim pri ljudeh in živini. Zlasti v srednjem veku so ljudje s povzdignjenimi rokami klečali pred njegovo podobo in ga prosili, naj jih obvaruje kuge, ki je takrat razsajala po evropskih deželah. Njegovo češčenje seje pričelo izredno širiti po vesoljnem cerkvenem zboru v Konstanci leta 1414. V mestu je takrat izbruhnila kuga in morila meščane ter zbrano duhovščino, ki je prišla na zbor. Nekdo je opozoril prisotne škofe na priprošnje sv. Roka in po procesiji njemu v čast je kuga prenehala pobirati svoj davek. Školje so po zaključku zbora in vrnitvi v svoje škofije pričeli širiti češčenje v čast temu svetniku. Podobno seje zgodilo še leta 1478 v Benetkah, 1490 v Parizu ter po raznih pokrajinah po Evropi. Tudi na Slovenskem je črna smrt (kot so imenovali to strašno bolezen) velikokrat razsajala. O tem je pisal tudi J.V. Valvasor. V letih 1644 in 1645, ko je bila tragedija najhujša v Ljubljani in okolici, je bilo toliko žrtev, da so se Ljubljančani in Draveljčani zaobljubili, da bodo sv. Roku na čast zgradili cerkev. Obljubo so izpolnili leto kasneje. Zanesljivih virov o življenju tega priljubljenega in nekoč zelo češčenega svetnika ni. Legendarno poročilo iz 15. stoletja pravi, da seje rodil okoli leta 1295 v mestu Montpellier v južni Franciji. Že v mladosti je osirotel. Veliko premoženje, ki gaje podedoval, je razdal za reveže in se odpravil leta 1317 na romanje v Rim. Po Italiji je takrat razsajala kuga, ki sojo prinesli mornarji z vzhoda. Ljudje so trumoma obolevali in umirali. Rok se je na svoji romarski poti ustavil v več krajih, med drugim tudi v Acquapendente v srednji Italiji, kjerje v bolnišnici stregel kužnim bolnikom. Tudi v Rimu je stregel kužnim bolnikom in mnoge ozdravil tako, dajihje prekrižal. Ko seje vračal domov, seje v Piacenzi v severni Italiji še sam okužil (leta 1320). Najprej je ležal med bolniki, potem seje mukoma odvlekel v gozd in se naselil v zapuščeni koči v predmestju. Legenda pravi, da gaje s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu lahkoživega graščaka Gotarda pa mu je nosil pes kruh in meso. Po angelu čudežno ozdravljen seje Rok vrnil v Montpellier, ki pa je bil takrat zapleten v vojno. Meščani so ga obdolžili vohunstva, ker je iz ponižnosti zamolčal svoje poreklo. Zaprli so ga v ječo, kjerje po petih letih umrl 16. avgusta 1327. Svetega Roka nekateri prištevajo k t.i. štirinajstim priprošnjikom v sili. Upodabljajo ga samega ali pa skupaj s svetim Boštjanom; v romarski obleki, z romarsko palico in bučo; z roko kaže na kužno bulo na stegnu, zraven sebe pa ima psa s kruhom v gobcu. Upodabljajo ga tudi z angelom, ki nosi posodo z zdravili in ko zdravi kužne bolnike. Svetniku se priporočajo zoper kugo, kolero, razne nalezljive bolezni, proti bolečinam v nogah, v kolenih, proti oteklinam, steklini, živinski kugi in proti vsem nesrečam. Kot zavetnika ga časte zdravniki (predvsem kirurgi), lekarnarji, kmetje, jetniki, grobarji in drugi. V srednjem veku je bil zavetnik tudi mnogih bratovščin. Branko Nimac o M^ghoD mdrvL ^ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Iz središča Slovenije v Vaše srce! Radio GEOSS 89,? mhz Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/ o 12. VELSRPNA 1999 C* T. F. "T (j.77, J J. VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS NAGRADIMO Pravilni odgovor 19.literarne uganke seje glasil: Anton Aškerc. Žreb je bil naklonjen Joži Bučevec, Selo 6, Zagorje, ki bo prejela knjižni prvenec Tatjane Polanc z naslovom O možu, kije izgubil sebe. V naslednji, jubilejni dvajseti literarni uganki, bomo podelili dve knjižni nagradi. Torej veselo na naše uredništvo, izključno na kupončku, pošiljajte svoje odgovore. Upamo, da vam še živeči pesnik, prevajalec, publicist in oče pesnika in diplomata Jašeta ne bo delal preglavic. Naša »uganka« se je rodil leta 1925 v Ponikvah na Krasu. Med vojno je bil aktivist OF in od leta 1943 tudi partizan. Po vojni je dokončal gimnazijo in diplomiral na ljubljanski FF iz slavistike. Bilje novinar pri Ljudski pravici in na RTV Ljubljana. Od 1986 do upokojitve je deloval v politiki (SZDL in kot član predsedstva Slovenije). V zgodovino slovenskega književništva seje vpisal kot eden od pesnikov, ki so svoje pesmi leta 1953 izdali v zbirki Pesmi štirih. Izdal je tudi nekaj odmevnih samostojnih pesniških zbirk, kot so Pobeglo otroštvo (1957), Ljubezen (1958), Najina oaza (1964), Pesmi jeze in ljubezni (1968), Čudovita pustolovščina (1971), Dve žgoči sonci (1973), pa Ljubezen dvoedina (1993), soneti Stopnice k tebi (1995). Napisal je tudi nekaj publicističnih del: Spomin je včasih moč in sreča (1961), Slovenska samobitnost in pisatelj (1988) ter poznano poosamosvojitveno delo z naslovom Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko (1992). Drugače kakor sovrstniki je gojil v svojih začetnih zbirkah predvsem svobodni (lasten) verz in kitice. Še to, prevedel je mnoga dela iz italijanščine (Dante, Leopardi, Montale,...) v slovenščino. Mogoče vam bo pri ugibanju, pomagalo nekaj verzov pesnikove pesmi % Avtor: Moje ime: Naslov: ŠKLABOVCI SMO OBISKALI DEBELI RTIČ Da Šklab ne skrbi zgolj za blagostanje študentskih duš, se je pokazalo pred približno dvema tednoma, ko se nas je nekaj Šklabovih privržencev odpravilo na slovensko obalo. Naš cilj je bilo Mladinsko letovišče Debeli Rtič, namen pa, da z otroki predstavimo Zasavje in ob tem promoviramo klub zasavskih študentov-ŠKLAB. Prvotni načrt, ki smo £a izdelali, je predvidel, da z otroki naredimo manjšo prireditev na nedeljo zvečer, ko bo na Debeli Rtič prispel tudi gospod župan, Matjaž Švagan. Kaj kmalu po našem prihodu v obmorsko mesto Ankaran, kjer smo postavili svoje šotore, smo ugotovili, da bo dogajanje potrebno izpeljati že v soboto. Večina Šklabovcev nas je imela na ponedeljek obveznosti, ki so zahtevale odhod iz Debelega Rtiča že v nedeljo popoldan. Torej smo planili na delo. Izbrali smo nekaj glasnih razgrajačev in jim podelili naloge govorcev, igralcev in manekenov. Čeprav smo imeli na voljo precej manj časa, kot smo načrtovali so se otroci zasavskih občin, Zagorja in Trbovelj, odlično izkazali. Pod budnim očesom našega predsednika Milkca, kije ravno v tistih dneh na VEČER Vse poti so se skrajšale, začenjajo se in končajo na hišnem pragu. Svet seje zožil v ta mali krog svetlobe, ki gaje ustvarila prižgana svetilka, (se nadaljuje) Uganko sestavil Igor Goste Debelem Rtiču kot pedagoški vodja bival z njimi, so nastajali enkratni rekviziti za sceno, ki smo jo potrebovali pri naši igrici. Otroci so iz kartona naredili posnetek zasavskih hribov in celo eno cerkvico. Modra rjuha je postala voda in stol se je spremenil v čoln. Veje so ponazarjale drevesa. Tadeja , Polona in Sandra so se ubadale s sestavljanjem predstavitvenega govora. Po kratki, a uspešni generalki, smo mlade spustili na igrišče, kije bilo prizorišče dogajanja. Zbrala seje lepa množica gledalcev. Vzgojitelji so postavljali mikrofon, DJ je preverjal svojo mešalno mizo. Tam v kotu igrišča je stala deklica in neučakano mahalaz listi okrog sebe. Še zadnjič je ponavljala kaj bo povedala. Scena je bila postavljena, vse je bilo na svojem mestu, vsi pripravljeni in začelo seje. Led smo prebili z igrico, kije pripovedovala o nastanku zagorske doline in kako so v naših krajih našli premog. Potem slavnostni govor z neverjetno sproščeno mlado govornico. Ob glasbi se je program nadaljeval z modno revijo na temo, kako otroci preživijo dan v letovišču. Manjkala ni niti plesna točka ob spremljavi Offspring-ovega Give it to me... . Sledila je deklamacija pesmice, ki jo je napisal nekdo izmed počitnikarjev. Uradni del programa seje iztekal. Vsi so čakali, da se bo čez igrišče končno zaslišala glasna muzika in se bo začel ples. Plesali smo vsi. Vodilni so bili ANICA PUNGARTNIK ŠENTGOTARD, MOJ ROJSTNI KRAJ Šentgotard je moj rojstni kraj, tja vedno vleče me nazaj, še čisto majhna sem bila, so s tega kraja sem odšla. Prelepe lipe ga krase, med njimi hribček smeje se, prav ljubka, mala cerkvica, še lepšo mu podobo da. Kadar za vedno bom zaspala, v tem kraju rada bi ostala, tam mirno bi počivala, in sanje večne sanjala. Le nekaj si želim močno, da mi fantje "Lipa" zapojo, čudoviti njih glasovi so, naj mi pesem "Lipa" zapojo. JOŽE BOČKO STARČKU Na klopci starček tam poseda, sonce greje mu srce, pred sabo si pa vnučke gleda, ki mu veselo žubore. Nato pa starček se zamisli z roko glavco si podpre, oh, kje so moji časi tisti, in v daljavo se zazre. Zdaj, ko obuja si spomine, se oko mu zasolzi, ostanejo mu le skomine na njegove srečne dni. Zdaj, ko se življenje mu izteka in ne tarejo ga več skrbi, ostane edino mu uteha, da rod njegov še živi. seveda mali letoviščarji, sledili pa so jim tako vzgojitelji, pedagogi in mi, Šklabovci. Rajanje je trajalo tja do desete ure zvečer. Poslovili smo se z obvestilom, da bo naslednji dan prišel na obisk gospod župan in, da naj moči hranijo za torkovo atrakcijo, ko pridejo Foxi Teens. To malo presenečenje je pripravil ŠKLAB. Mi smo naslednji dan po kosilu vzeli pot pod noge. Zahvalili smo se za kosilo, ki so nam ga priskrbeli na Debelem Rtiču ( po zaslugi Milkca in še nekaterih ŠKLAB- ovcev ki so bili tam kot vzgojitelji). Pomahali smo še otrokom in mladini ter si oddahnili, saj smo naš cilj,kljub začetnim težavam uspeli doseči. Kasneje smo se tudi pozanimali kako je uspel večer z glasbeno- plesno skupino Foxi Teens. Povedali so nam :« Bilje žurl«. Tanja S. 12. VELSRPNA 1999 nltni.i a SVETA MAGDALENA IN SVETI JAKOB STA GODOVALA V Govcah in na Dolu so preteklo nedeljo praznovali farani god svojih svetnikov. V Govcah se je po sveti Magdaleni včasih imenovala cerkev, ki se je z vasjo vred zaradi rudniških izkopov pogreznila, zdaj pa ohranjajo spomin nanjo v slikoviti kapelici vsako zadnjo nedeljo v juliju. Polepšali sojo s cvetjem in venci, maševal pa je domačin Ivan Napret, ki sicer službuje v Šmartnem ob Paki. Na Dolu je vodil slovesnost domači župnik, mašo v čast svetega Jakoba pa je daroval Srečko Reher iz Maribora. Po maši so se verniki zbrali pred cerkvijo in po stari navadi rekli kakšno modro, pohvalili domače pecivo in nazdravili. Fanči Moljk SE SPOZNATE? DA, DA, NA SLIKI STE! OBKROŽILI SMO VAS! RESNIČNO STE! PRIDOBILI STE Sl TOLAŽILNO NAGRADO! Hitro si kupite Zasavca in na uredništvo z njim, kjer vam bomo dali potrdilo za slasten divjačinski golaž pri Stanetu Hriberšku, oskrbniku koče na Mareli. ^žčzvest&mdrociilce je tu že četrti krog/žrebairja za najnolj p re p o z'navne_7naj i(/e v Zasavju. Sreča j ejokratnaklo tl i 1 a Zasavčevo majico/naslednjim naročnikom: /\ 1. Miha Golobič, Partizanska 3, ZagorjelomSavi; 2. Danici Mikelj, Plešičeva 23, Ljubljana \ Dravlje; 3. Jolanda Kokole, Narof 31, Izlake; 4. Miran Zmrzlak, C. Tončke Čeč 2, Trbovlje imn iyiedvešekT Senlplatz 2-S. Stafel ^i^burg 3, DetatschlaiidJT*- "URLAUB 99" Prvi nam je poslal fotografijo za akcijo "URLAUB 99" Miloš Drnovšek s Spodnjega Loga s Save pri Litiji, ki jo je posnel v okolici Biograda na Moru. Zdaj se bo gotovo okorajžil še kdo, ki je bil letošnje poletje prav izdatno zadovoljen z dopustniškim razpoloženjem - ni važno kje in tudi ne s kom. Drugi pogoj, če ste si že privoščili dneve oddiha pa je, da ste prijetne utrinke s fotko posneli na filme Konica, Zdajci le še izberete eno od slik in jo odpošljite na uredništvo Zasavca. Pošljite le svoje fotke in nikarte zalotiti znanke v brezskrbnem poležavanju "zgoraj brez". In še nagrade: najboljša fotka bo nagrajena s fotoaparatom Konica, drugouvrščena fotka bo prejela 10 filmov Konica, nekaj nižjeuvrščenih pa bo prejelo praktične nagrade. 12. VELSRPNA 1999 'uP.KP. POPOLDAN PRED ZAGORSKO NOČJO SO SE V ORGANIZACIJI PON-DO-KWAN ŠTAFETNI TEK IZ OREHOVICE DO ZAGORJA, ZMAGOVALNA EKIPA ZAGORSKIH KLUBA ZAGORJE POMERILE EKIPE IZ AVSTRIJE, PTUJA IN DOMAČINOV KOŠARKARJEV PRIZNANJA IN NAGRADE SO DOBILI VSI SODELUJOČI PO KATEGORIJAH, PODELIL PA JIH JE ZAGORSKI ŽUPAN MATJAŽ ŠVAGAN 12. VELSRPNA 1999 T ISp tVi? m Tl GLASBENA SKUPINA PRED DOMOM LO JE ZVABILA KAR VELIKO MNOŽICO. VELIKO NAS JE BILO PRED TRŽNICO IN PRED GASILSKIM DOMOM. Vse MM 12. VELSRPNA 1999 Vct>czcvAlkA »Maša obkrivA ŠIFRA: RUDEČA VRTNICA l.Prihodnost Tako v preteklosti, kot tudi v prihodnosti, se vam odpira karta božjega očesa, kar pomeni, da imate v življenju sicer kar dosti sreče. Drži pa tudi, da so vas pretresale mnoge stresne situacije, ki so vas največkrat zelo presenetile, tudi neprijetno. Ljudje, ki so vam blizu, so večkrat izkoristili vaše zaupanje, zaradi tega ste bili tudi razočarani. Vaše življenje bo tudi v prihodnosti potekalo približno enako, kot je v preteklosti. Predvsem v zasebnem življenju boste zopet postavljena pred težke preizkušnje, ki jim boste kos, vendar vam bo premagovanje nastalih ovir povzročilo kar nekaj težav. V začetku avgusta vaše počutje ne bo najboljše, ste precej depresivni, kajti o konca avgusta vas čaka zelo velika sprememba. Na začetku boste resnično videli same probleme in težave, že v mesecu ali dveh pa bo stanje popolnoma drugačno in vam bodo zvezde in karte ter življenje neprimerno bolj naklonjeno. 2.Ljubezen Kar naenkrat je bilo vse drugače, mar ne? Se sprašujete, kam je izginila vsa tista neskončna sreča in zaupanje? Vsakdo na vašem mestu bi se! Prav očitno seje ljubezen ohladila, kar naenkrat je bilo vse narobe, nič več ni bilo tako kot prej. Vi ste postali zelo nervozni in vzkipljivi. Tako vi kot tudi vaš partner sta se umaknila vsak v svoj svet, tako ne more priti do nobene pametne rešitve. Predvsem pa ne dovolite, da bio vam drugi krojili vaše življenje in upravljali z njim. To pa določeni ljudje z veseljem počno in na vašo nesrečo tudi zelo uspešno. Ker ste nekje globoko v sebi tudi zelo potrpežljivi, boste zdržali. Nastale probleme boste uspešno reševali, problemov se ne ustrašite, zato lahko pričakujete, da bodo že ob koncu tega leta vaša sreča, zopet zvezda, ki bo močno žarela. Znova boste ugotovili, da vam je uspelo. Tudi jaz vam tako želim, zato bodite vztrajni in potrpežljivi, kajti splačalo se vam bo in ne bo vam žal! ŠIFRA: ASTERINA 1. Zdravje Predvsem se bolezni bojite, vendar ne bo nič tako zelo groznega. Zadnje čase pa ste tudi zelo psihično obremenjeni, zato je vaše počutje malo slabše. Pazite na ginekološke težave, kasneje pa na težave z želodcem in glavoboli. Vi ste najpomembnejši, zato ne dovolite, da vas mnenja drugih tako prizadenejo. Živite svoje življenje in se svojih dejanj zavedate. In počnete samo tisto, kar menite, da je za vas osebno pozitivno. Mnenja drugih pa naj vam gredo čez eno uho noter, čez drugo pa ven. Ali nimamo mar zaradi tega dve ušesi? 2. Ljubezen Imate obdobje, ko kar niste zadovoljni, če nimate problemov. Sicer boste imela dokaj umirjeno ljubezensko življenje, brez velikih stresnih situacij, nikar pa se ne veselite, da bo vedno vse tako, kot v pravljici. Težave imate v prihodnosti pred hišo, kar pomeni, da se jim boste dobro izmikali in uspešno slalomirali med njimi, v vašo korist. Zelo veliko razmišljate, vsako stvar stokrat pretehtate preden jo zares storite. Imate tudi ljubosumnega partnerja, vendar se bo s povečanjem zaupanja med vama tudi ljubosumje zmanjševalo. Ne dovolite, da drugi upravljajo z vašim življenjem, živite svoje lastno, tako kot tudi znate! 3.Posel Nekako bi lahko rekla, da nezadovoljstvo v ljubezni precej negativno vpliva tudi na vaše poslovno življenje in obratno. Trenutno imate na poslovnem področju neko negotovo obdobje in ne vidite poti naprej. V mesecu septembru lahko pričakujete spremembo, s katero pa ne boste najbolj zadovoljna. Šele proti koncu leta se boste navadili in umirili, v začetku novega tisočletja se vam pa nakazuje stalnost in trdnost na poslovnem področju, kar bo posledica dogodkov ob koncu tisočletja. V letu 2000 boste neprimerno bolj zadovoljni s svojimi poslovnimi uspehi, kot letos. Hodite le po poti, ki ste si jo sami izbrali! ŠIFRA: VOJAK l.Prihodnost Odločitve so vsakič zelo težavna stvar, drži pa, da vas čaka ena zelo pomembna odločitev, kar nekaj časa pa bo preteklo, preden boste zagotovo vedeli, da ste se vendar odločili prav. Ne glede na vse, odločitev sprejemate zase in ne za druge, to si zapomnite. Uredite si življenje, da bo vam najbolj prijetno. 2.Ljubezen V ljubezni vas čaka velika sprememba, morda celo prelomnica. To vas bo stalo malo skrbi, živčkov in tudi denarja. Vendar boste vse to storili, tako da boste premostili in premagali nastalo situacijo, ki ni prav nič po vašem okusu. Ne bodite v sebi tako ljubosumni, povejte to naglas in vam bo lažje, pa še manj potencialnih nevarnosti za vašo nemalokrat slabo voljo bo. Hkrati ne bodite tako zaprti, več se pogovarjajte. S tišino ne boste naredili nič drugega, kot še več problemov, vendar si zapomnite, da je potrebno vse probleme enkrat rešiti, zato rešite tisto, kar se da, sproti in ne odlašajte. 3.Služba Razmere v službi niso najbolj rožnate. Trenutno vam služba predstavlja nujno zlo in čisto nič drugega. Pač tudi to je potrebno. Vendar tako ne boste dolgo časa hodili v službo. Vse ima neke meje in tudi služba ni nobena izjema. V se ste si pred-stavljali drugače, kot trenutno je. V vas pa bo rasla želja po spremembi, do odločitve pa bo prišlo v novembru tega leta. Takrat pa so vam karte in zvezde zelo naklonjene, zato poskušajte poiskati novo službo takrat, prej bi morali vložiti zelo veliko energije in moči. Vedeževalka Nataša Z'-----------------------“ ^ ŠIFRA:_____________________ Datum rojstva:_____________ Rad-a bi izvedel-a:________ v _____________________________________________________________________-j I VEDEŽEVALKA 1 NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 DABMOO MOTOR d.o.o. Novo Mesto P.E. Zagorje prodaja na: - KREDIT - LEAS1NG - POLOŽNICE -STARO ZA NOVO Cesta 9.avgusta 104 1410 Zagorje Tel.:0601 /64-687 ODPRTO: PON-PET 8.30-16.30 SOBOTA: 8.30 -12.00 POOBLAŠČENI SERVISER: EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL DAEWOO V ZASAVJU C. 20 julija 26 1410 ZAGORJE TEL.:0601/66-246 avtoservis RAZPOTNIK ______Matjaž RAZPOTNIK s.p. SPLOŠNA AVTOMEHANIKA SERVIS avtoelektrike avtoelektronike TURJE 99 V Turju je bilo v soboto, 31.7., prav veselo in razgibano. Turjanski gasilci so organizirali vsakoletno tradicionalno gasilsko veselico s pestrim programom. Ob 13.uri je hrastniški župan Leopold Grošelj pozdravil obiskovalce s kratkim govorom in Mitju Železniku predal priznanje za najboljšo uvrstitev na prometnem tekmovanju. Zatem pa so nastopili nadobudni Turjanci, ki so odigrali Linhartovo igro Županova Micka, za katero so se uspešno in dolgotrajno pripravljali v Turjanski šoli. Na vajah jih je obiskal tudi priznani Tone Partljič, kije želel igri dodati malo satirike. Igra je bila v izvedbi Romana in Marka Grešaka, Tine Peklar, Iztoka Železnika, Tine in Gregoija. V veliko vzpodbudo igralcem so bile Minka Babič in njena desna roka Cvetka Železnik. Kljub nekaj treme so igro odlično, kar precej profesionalno izpeljali in si prislužili bučen aplavz in razne pohvale obiskovalcev. Takoj po igri so se igralci preoblekli in nemoteno sodelovali pri kmečkih igrah. Igre je organizirala in pripravila Silva Peklar, tekmovalcem pa je sodil Zdravko Jovan. Prijavilo seje devet ekip. Zmagala je ekipa GD Turje, ne precej slabši pa so bili Korenine Prapretno, Podeželska mladina Laško, Kovk, PGD TKI Hrastnik, Mladinci Turje, PGD Hrastnik-mesto, PGD Čeče in pa seveda Kozorogi Turje. Igre so bile precej podobne kot lani, le nkaj pravil je bilo spremenjenih. Seveda so se tekmovalci pri igrah utrudili in zato jih je takoj po opravljeni dolžnosti na mizi pričakal narezek in pijača. Proti večeru je prišla že težko pričakovana Natalija Verboten in ansambel Zmaji. Skupaj so popestrili večer obiskovalcem in tudi samim organizatorjem. Natalija seje pomešala med goste in skupaj z njimi vrtela v ritmu glasbe. Organizatorji so bili presenečeni nad številnim obiskom in kljub hitremu odhodu Natalije in Zmajev se je ob prijetnih zvokih znanih melodij veselica nadaljevala še pozno v noč. Neža Šabanovič MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIC MAČ P' Ker je izšla tokratna številka dan po sončnem mrku, vtisov seveda še nismo mogli zbrati in zapisati. Smo pa zato iskali Špelin sestavek o luni, ker se te dni toliko govori o naših nebesnih sosedih. Prepisali smo tudi izjave najljubših knjig, da vam bodo pomagale pri izbiri, če se boste odločili del počitnic nameniti branju. To bi bila dobra odločitev. Mogoče vas bo pritegnila kakšna knjiga Dese Muck, saj veste, da sodi med najbolj brane slovenske pisateljice. Verjetno ni nikogar med vami, ki ne bi kakšne njene knjige že "požrl". Mogoče vam bodo prišli prav tudi kakšni počitniški nasveti iz Antitalentov. Lepo se imejte. KAJ SANJA LUNA Nekoč, ko se je noč prevesila v dan, se je gospodična Luna odpravila spat. V slovo Zemlji je še enkrat zazehala in se pogreznila v topel spanec. Okoli glave so ji začele plavati lepe in hude sanje. Sanjala je o Soncu. S svojo kočijo se je pripeljalo na obisk. "Dober večer. Luna," jo pozdravi sonce. Luna je zardela in odzdravila: "Dober večer, Sonce." "Večer je skoraj že tu, kmalu bom zatonilo med hribe." "Mene pa čaka delo," je rekla Luna. "Vame bo to noč spet tulil neki cucek in mene bodo bolela ušesa." Soncu se je Luna zasmilila. Pozdravilo jo je in utonilo med hribe. Ko je Sonce svoje zadnje žarke skrilo za hrib, si je Luna nadela bleščečo obleko in se odpravila na sprehod. Obkrožalo jo je na tisoče zvezd. Na Zemlji je videla starčka, ki ga je privlačila njena obleka in je hodil po strehi. Nenadoma je nastopila noč in Luna seje prebudila iz spanca. Po lepih sanjah se je začela naporna noč. Špela Rebolj, Iskrice MOJE TRI NAJUUBŠE KNJIGE OSNOVNOŠOLCEV IZ OŠ IVANA CANKARJA * Blazno resno o seksu - veliko stvari o seksu * Lessi se vrača - ker je tako pameten, da seje sploh vrnil * Maček Muri - ker so v knjigi iznajdli dobra imena - Tomba -BOMBA. Sabina S, 8.b. * Robinson Crusoe, Alien 3, Kongo - veliko je pustolovščin. Gregoi; 8.b. * Dragi nihče - govori o mladem dekletu in fantu, ki sta se imela rada in potem dobila otroka * Hitro, hitreje - govori o tekmovanju, kjer potem mlad fant zmaga, ki so ga vsi preganjali * Sreča na vrvigi - ker imam rada pse. n.n. * Atlantida - ker je do sedaj še vedno niso odkrili, če jo sploh bodo * Največje skrivnosti - zaradi skrivnostnih pojavov, ki so opisani v tej knjigi * NLP - ker verjamem, da mali zeleni obstajajo. Tanja, 8.b. * Netopir brez kril - ker je pustolovska in tudi zabavna * Košarkar naj bo - ker je športna in malo tudi ljubezenska * Na lovu za tihotapci - ker je zabavna in pustolovska. Vse knjige, ki so pustolovske so mi všeč. Petra, 8.a. * Stevardesa - super roman o resničnem življenju stevardes. Manja, 8.b. * Otroci s postaje ZOO - prepričala me je, da nekaj takega ne bi poskusila (droge). m. n 3 ra a 3 12. VELSRPNA 1999 Po vrsti vpiši črke in dobil(a) boš naslov knige o gorah: * Hrošč leti v somraku - poučna * Indijanska pahljača - dogajanje od majhnih nog naprej Moje najljubše knjige so zato, ker sem se iz njih nekaj naučila, mogoče spremenila. Polona, 8.b. KAKO PRIPRAVITI SUPERZABAVO Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste pripravili zabavo za rojstni dan pa vam ta ni uspela tako, kot ste želeli. Poznam rešitev, ki vam bo v vsakem primeru prišla prav. Na zabavo povabi le svoje najboljše prijatelje in prijateljice. Poskrbi za glasbo, ki vam ugaja in ne pozabi na različne igre, ki vas bodo kratkočasile. Najbolje je, da pripraviš kviz s kopico zabavnih vprašanj, ki pa naj se ne navezujejo na šolsko snov. Če živiš v hiši, pa lahko na terasi ali travniku pripraviš igre, npr. skakanje v vrečah, če meniš, da za to še niste preveliki. Zabava pa ne bo prava, če na njej ne bo dobre hrane in pijače. Ne delaj si stroškov in ne vabi prijateljev v različne picerije, čeprav je to za nekatere starše najprimernejša rešitev. Prigrizek lahko pripraviš tudi sam. V trgovini nakupi francoske štručke, sir, salamo, kisle kumarice, majonezo ter druge jedi in pripravi obložene kruhke. Če želiš torto, prosi za pomoč mamo. Mislim, da ti bo z veseljem pomagala. To je nekaj nasvetov za pripravo in praznovanje rojstnega dne. Upam, da ti bo uspelo organizirati zabavo, s katero boš zadovoljen. Želim ti veliko uspeha in zabave! Tina, Antitalenti POČITNICE Za nekatere bodo počitnice kar hitro minile, ostali pa, ki se potikate iz kota v kot, preberite nekaj naslednjih vrstic ali pa uporabite še kanček svoje domišljije. Za vse pa naj velja: "Obvladaj se!" Zapomnite si, da dolgočasneži nikoli niso priljubljeni v družbi, sploh pa ne med poletnimi počitnicami. Najlepše je, da se odpravite s svojim najljubšim prevoznim sredstvom (rolerji, "skejt", kolo, skiro, kangoo jumbs, hodalice, osedlaj psa...) na bazen in tam boste prav gotovo našli pravo družbo. Tudi sprehodi v naravi zelo dobro denejo (sonce posuši mozolje, pljuča se nadihajo svežega zraka, razen, če niste zaposlen s fantom ali dekletom ali pa celo s cigareto, zadnje pa vsekakor ni zdravo). Da pa vam med potjo ne bo krulilo po želodcu, se usedite v travo in si naredite piknik, ta pa bo še lepši v družbi prijateljev. Če vam starši dovolijo, se s prijatelji odpravite kampirat na morje, če pa ne, vzemite s seboj le najboljšega prijatelja in se na pot odpravite kupaj s starši. Neža in Maruša, Antitalenti MOJE TELO - MOJ NAJVEČJI SOVRAŽNIK (odlomek iz knjige Dese Muck) Spomnite se, da nas nekateri ljudje privlačijo, že odkar pomnimo (in tudi mi privlačimo druge). Zaljubljamo se že v vrtcu. V puberteti pa se nenadoma znajdemo pred tem, da bo treba svojo privlačnost uporabljati in dokazovati v praksi. In potem nas nenadoma zvije; Kaj pa, če sploh nimam nobene privlačnosti?! (Kajpada, vsi ljudje na svetu jo imajo, razen tebe!) Zato je nemalokdo med vami prepričan, da bi bilo vse v redu, če bi bili taki kot znamenita filmska zvezda ali legendami rock pevec, ki mu je iz vseh žlez cedeči se seksepil načel zobe (seksepil - spolna privlačnost, angl.). Vendar je med vami in med slavnimi zapeljivci in zapeljivkami samo ena razlika. Oni mislijo, da so najlepši in neubranljivi, vi pa ne. Radi imajo sebe in svoje telo. Zatorej, če boš tudi ti, pubertetoidni bralec, imel rad svoje telo, se bo telo tega zelo dobro zavedalo. Ker ga boš imel rad, boš lepo skrbel zanj. Čedil ga boš, negoval in vozil na svež zrak, zato ti bodo njegove hvaležne celice gradile vedno lepšo podobo. Mišice boš razgibaval, da ti bojo pele hvalo z ljubko gibkostjo in ves organizem boš razvajal z zdravo hrano, da te bo varoval pred boleznimi in debelostjo. Ker so tudi možgani del tvojega telesa, jih boš peljal v gledališče in jim dal v branje še kaj drugega kot stripe. Ljubezen med tabo in tvojim telesom bo rasla in skupaj bosta postala hudo zanimiva ter bosta živela srečno do konca svojih dni. 12. VSUBOT* m9 4 .1 4 Denarne težave preprečile Veselo jesen 99 V Sloveniji oz. takratni Jugoslaviji je že v začetku in kasneje sredi šestdesetih let pričelo delovati troje festivalov.To so bili leta 1960 Jazz festival na Bledu, in prav tako na Bledu Slovenska popevka in v Mariboru Vesela jesen ter sredi sedemdesetih Melodije morja in sonca.Festival Slovenska popevka je klavrno propadel in na zabavnem področju sta ostala le še Melodije morja in sonca ter Vesela Jesen. Letos pa seje po 11 letih zgodilo to, da festivala narečna popevka oz. Vesela jesen ne bo, kar seje sicer zgodilo že v letih 1963,64 in 1966 ,67, 68, ko ga tudi ni bilo zaradi različnih vzrokov. Začetek festivala sega v leto 1961, ko so študentje zbrani ob časopisu Katedra organizirali prireditev, ki pa ni imela tekmovalnega značaja.Mladi glasbeni zanesenjaki s severovzhodne Slovenije so kasneje s pomočjo Katedre 62 postavili prvi festival,ki je bil nekak predhodnik Slovenske popevke.Slednji seje z leti spremenil v festival narečne popevke in se dostikrat imenoval kar Vesela jesen. Do sedaj se jih je zvrstilo že 31,menjavali pa so se organizatorji in to od Turistične zveze Maribor, Zavoda Stadion, Društva glasbenih delavcev Harmonija in Radia Maribor z Agencijo Videoton in zadnjega v organizaciji agencije Bertissimo. Festivali so se odvijali vse od Unionske dvorane,dvoran B in C Mariborskega sejmišča ter v dvorani Tabor. Prijavljenih je bilo različno število del od 29 leta 62 do 86 v letu 89, med katerimi omenimo imena iz Zasavja: nagrajeni Mladi upi (1984) s skladbo Naš ata, večkratni nastopi Aleksandra Ježa (1990,1991,1993 zlati klopotec, 1 .nagrada občinstva, 1994 tretja nagrada občinstva) skupine Veter (1986,1987, 1990) in Veter s Heleno Blagne (1985), Zasavci (1995, 1996, 1997), Andrej Grabar (1971) in Marko Mrežar(1975) oba iz Radeč. Festival seje vsaj po nekaterih mnenjih glasbenih strokovnjakov nagibal vse bolj na narodno -zabavno stran, a je vseeno privabil veliko obiskovalcev, na oder pa zveneča imena kot Edvin Fliser, Irena Vrčkovnik, Simona Weiss, Meri Avsenak, Karli Arhar, Nace Junkar, Ivek Baranja, Janko Ropret, Alfi Nipič, Marjeta Falk, Oto Pestner, Braco Koren, Irena Kohont, Lado Leskovar, Ivo Mojzer, New Swing Quartet in ne nazadnje ansambel Štajerskih 7.Žal pa kot smo že rekli Štajerskih 7 na Zagorski noči '99 bomo letos prikrajšani za glasbeno jesen v Mariboru. Festival je bil nekakšna glasbena vez slovenske zabavne glasbe, kije bila blizu širšim množicam.Ko smo po prvi in ponovljeni prijavi IS.junija še imeli upanje da festival vseeno bo, je včeraj prišlo obvestilo s strani organizatorja Bertissimo-Engelberta Rodoška. Povzemamo ga dobesedno: Obveščam,da letošnjega festivala Popevka Vesele Jeseni '99 ne bo.Vzrok za takšno odločitev je nepredvidljiva finančna realizacija projekta, pogojena z DDV, ki zajema tudi sponzoriranje in oglaševanje, nezainteresiranost potencialnih sponzorjev, lokalne sredine in medijev. Avtorjem bodo vrnjeni prispevki in kotizacija. In to je vse. Tako se letos ne bomo pozabavali in prepevali pesmi kot so bile Štajerc, P’je si loj,Toni ‘ma pa lepo kapo,Mi obrtniki,Ko toti Štajerc v Dravo pade,Na Štajerskem,Pr’jatu pij pučas’ idr.Svoj komentar bom o ozadju zadržal zase, vi pa si to lahko predstavljate vsak po svoje, vendar festivala kljub temu ne bo.Morda bo v letu 2000? Rudi Špan ZE IX. SLIKARSKI EX TEMPORE ART KUM '99 V nedeljo, 25 julija, seje iztekel tridnevni slikarski EX tempore Art Kum 99. Potekal je v planinskem domu na Kumu in njegovi okolici. Organizatorja sta v imenu umetniškega društva Kum (Janez in Mišo Knez, oba akademska slikarja), povabila na to delovno srečanje naslednje akademske slikarje: Nikolaj Beer, Marijan Skumavc, Tone Seifert, Goce Kalajdžiski, Milan Rijavec, Aleš Nežmah, Stane Jarm, Jože Benko, Andrej Pavlič, Izak Horvat, Jože Meglič, Jože Marinč, Rado Jerič, Peter Vernik in Ervin Kralj. Čeprav je bilo v času srečanja vreme zelo slabo, deževno, so udeleženci izdelali 30 slik v olju in akrilu z motivi s Kuma in Kumljanskega. Zadnji dan pa so pripravili priložnostno razstavo v cerkvi sv.Neže na Kumu, vseh del, ki so jih tokrat ustvarili. Ob tem je pripravil orgelski koncert trboveljski orglar Filip Križnik. IL GRAŠKA GORA BO OŽIVELA V nedeljo IS.avgusta bo že 24.Graška gora poje in igra, prireditev narodno -zabavne glasbe. Na razpis so se lahko prijavili tisti, ki imajo arhivske posnetke na Radiu Slovenija, da so posnetki bili izdani pri eni od priznanih založb s tem,da je vsak ansambel posnel eno novo skladbo za Graško goro.Nastopilo bol7 ansamblov in ti bodo Štajerski objem, Drofenik, Pušnik, Izvir, Mlade frajle, Goličnik, Robert Goter, Dan in noč,Simon Plazi s prijatelji, Fantje z Graške gore, Bobri, Šaleški fantje, Sredenšek sekstet,Vesna, Mikola, Veseli planšarji in Robert Zupan. Najboljši ansambli na tej prireditvi se bodo lahko predstavili v oddaji Po domače.Trem najboljšim pa bodo podelili nagrade,ki jih bodo podelile tri občine,saj je Graška gora na stičišču mestnih občin Velenje in Slovenj Gradec in občine Mislinja. Program bosta letos povezovala Natalija Ver-boten in Jože Galič. Pri založbi Igor in Zlati zvoki bo izšla festivalska kaseta. Do rezultatov glasovanja bodo prišli z razdelitvijo med pet do šest tisoč, kolikor letos pričakujejo obiskovalcev, razdelili 3000 glasovalnih lističev.Kot zanimivost še povejmo dve stvari in to ,da je na Graški gori do sedaj bil največkrat predstavljen in tudi najbolj uspešen ansambel Šaleški fantje.Da se bo glasovanje dobro končalo in bo zaključek prireditve na zabaven način pa bodo poskrbeli Dolenjci,ki letos praznujejo 35.let delovanja, to je ansambel Lojzeta Slaka. Rudi Špan ii t . i t n Ta n 12. VELSRPNA 1999 ZAZURAJTE S COCTAIL-BANDOM Če gledate televizijo, ste jo gotovo videli. Špelo, namreč. Pa ne katerokoli, marveč videospot za skladbo Špela, katerega je režiral Zlatko Benko v izvedbi Coctail-banda iz Zagorja. In če jih kaj dosti poslušate, potem že veste, da so pravkar izdali prvo kaseto: OTROCI SVETA, ki jo je finančno sponzorirala tudi Občina Zagorje ob Savi. Na kaseti so zbrali devet skladb. Od tega so naslovno. Otroci sveta, prepevali že leta 1990, ko so se udeležili Slovenskega festivala zabavne glasbe v Velenju in prejeli nagrado žirije za najboljšo interpretacijo in še nagrado za brezplačno snemanje nove skladbe. Pravijo, da se od skladbe do skladbe razlikujejo, ter da včasih prej napišejo besedilo; mnogokrat pa najprej nastane glasba in potem šele ob glasbi dovajajo besedilo. In zadovoljni so pravzaprav bolj redko, saj se smatrajo za ljubitelje v glasbi in znova ugotavljajo, kaj vse bi pri določenih skladbah lahko izboljšali. A kaj jim pomeni glasba? Menda največ stvari povedo skozi glasbo, zato je med njihovimi napevi najti ljubezenske, socialne, zagledane v naravo, zasanjane in tudi poskočne ter navdihnjene z modernimi glasbenimi smernicami. V njihovi glasbi je zaznati marsikaj tipično zasavskega in pravijo, da je delček tega zabeležil tudi videospot za skladbo Špela. Na osvajanje deklet se itak vsi spoznajo, ampak Špela je bolj provokativen videospot, ki "zgodovinsko" niti ni tako oddaljen, saj se tudi "sodobni" zaljubljenci kdaj znajdejo v podobnih težavah, kot jih prikazuje videospot. In do glasbe obstaja tudi neka "kemija", ki jih vleče, da ustvarjajo in pokažejo, kaj znajo. Radi imajo kritike, četudi te niso le pohvalne. Večinoma igrajo pop-glasbo, čeprav pravijo, da še niso izoblikovani, prepoznavni z glasbo, ki jo izvajajo. Pevec Vlado Bučar ima sicer prepoznaven glas in je povedal, da mu je vzor Oto Pestner. "Glasba je stil življenja, stalno odkrivaš nove stvari in je neizčrpna, zato je privlačna glede tehnik igranja kot tudi drugače," pravijo člani Coctail-banda. Tudi treme, ko nastopajo, imajo vse manj, čeprav se ta zmeraj spet pojavi, kadar nastopajo z novo skladbo. In vsaka glasba jih po svoje prevzame, zato na svojih nastopih izvajajo tudi narodnozabavno in rock glasbo. "Ne moreš narediti in dobro izvajati zahtevne skladbe, ne da bi se trudil in vložil čas, da to zvadiš in lahko potlej skladbo dobro odigraš," so dejali. Pravijo pa tudi, da če se sami ne zabavajo na nastopih, se tudi publika ne bo. In kadar so slučajno slabe volje, ta Irec v središču Loke V petek, 23. julija ob 20.30 so organizatorji KUD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu, ZKD Sevnica in Gostišča Trubarjev hram Loka pri Zidanem Mostu prijetno presenetili obiskovalce v Loki pri Zidanem Mostu z zanimivim koncertom irskega glasbenika Eugene-a Brosnana. Koncert izvajalca, ki je znan po igranju v gledališčih, svojo glasbo izvaja v intimnem okolju od galerij do kavarn in je bil v času njegove turneje po Evropi, edini v Sloveniji se je pričel kar na trgu v središču Loke. Njegov program skladb je obsegal pesmi z njegovega prvenca pod naslovom Well he said he'd be here in nekaj novih skladb z albuma, ki bo izšel v toku dveh mesecev. Kot je povedal, je njegova pozitivna stran predvsem poezija, kar kaže z nekaterimi pesmimi kot: I can’t imagine in What a fool. Poleg svojih, pa je po svoje predstavil tudi pesmi znanih avtor- jev kot npr. Toma Waitsa. Takoj na začetku pa je povedal, da ne prepeva pijanskih oziroma pub pesmi in se prav zaradi tega odmika od tradicionalne oziroma folk glasbe. Zanj je poezija vredna toliko, kot jo ljudje pišejo iz sebe in kolikor jo kasneje poslušalci sprejmejo za svojo. Poezija, ki jo Eugene piše in nosi s seboj iz irske porkajine West Cork, poje ne samo o življenju Ircev na tujem, ampak o življenju in duhovnosti. Poslušalci njegovega koncerta so ga v času njegovega igranja na trgu in kasneje v gostišču, ko je prisedel mednje, pozdravljali s komentarji pesmi. Brosnan je s tem svojim nastopom popestril dogajanje v zasavskih krajih in morda nadaljeval z novim vetrom v slovenski podobi zabave. Tako Loka vse bolj hoče postati središče zasavskega in novodobno-slovenskega jazz središča. Rudi Špan ponavadi izgine že takoj, ko stopijo na oder in zabrenkajo na prve strune. Za kaseto OTROCI SVETA, ki so jo večidel posneli v studiu Zlati zvoki Zagorje, so besedila za skladbe prispevali: Nedžo Hadžič, Vlado Bučar in Domen Janc. Zahvaljujejo pa se tudi sodelavcem: Janji Ribič, Karmen Ostrožnik, Branki Ocepek, Viliju Groboljšku, Kristini Vozelj, Nataši Kramžar, Ivu Vidrgarju in Marinki Vračevič, ki so bodisi glasovno bodisi instrumentalno pripomogli k izvedbi določenih skladb. In kdo so člani ansambla Coctail-band? Nedžo Hadžič - klaviature, Vlado Bučar -vokal, Ciprijan Brkovič - kitara, Vladimir Ajdič-Panda - bas kitara, vokal. Zatorej če si želite balad kot so Izgubljena ljubezen. Moja si. Ko te ni ali bolj disco napeva Panda, jih boste našli na novi kaseti OTROCI SVETA Coctail-banda in morda vas kot najbolj zvesto publiko povabijo še na kakšen koktajl. Petra Radovič S®PICW1 RAHIA GECSS IN ZASAVCA Roku Ferengji iz Rok'n'banda tudi v Zasavju ne manjka oboževalk, ozrite se tudi po preostalih bandih. Glasujte in predlagajte še naprej; nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja pa tokrat dobi: SANJA MUJIČ, KERŠIČEVA 22A, TRBOVLJE. 1. NIKA - ROK N BAND 2. PORNO POLKA - ORLEK 3. MOJA MALA ZAGORJANKA -ZASAVCI 4. LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN 5. ZATE ŽIVIM - AURORA 6. LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA 7. DRAVSKI MOST - NECA FALK 8. UJEMI RITEM - FOXY TEENS 9. TETA ESTERA - MI2 10. (predlog) OTROCI SVETA -COCTAIL BAND Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO NEDELJO OB 17.30 URI NA RADIU GEOSS! S=PICKH RADIA GECSS IN ZASAVCA Glasujem za: Glasoval sem: K)® 77. jj c Jr, g ff g j? r? Jr. r; BODO NAJKRAJŠO POTEGNILI UPOKOJENCI? Da, prav ste prebrali. Slovenija trenutno doživlja škandal, kakršnega še ni doživela. Na bojni nogi sta se znašla Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) kot izdajatelja revije Vzajemnost na eni strani, na drugi pa podjetje Bistra, d.o.o., iz Parmove ulice v Ljubljani. In kdo seje znašel vmes. Tisti, ki lahko potegnejo najkrajši konec - upokojenci. In za kaj pravzaprav gre? Omenjeni društvo in zavod sta od leta 1974 začela izdajati revijo Vzajemnost, kije bila in je še med starejšimi prebivalci zelo priljubljena. Problem se je začel leta 1997, ko sta se tako ZPIZ kot ZDUS hotela poglobiti nad finančnim delovanjem revije, torej odhodke in prihodke. In to zaradi povsem preprostega razloga, ker je podjetje Bistra, d.o.o., od leta 1992, ko je bila podpisana pogodba o medsebojnem sodelovanju (Bistra d.o.o. je zaVzajemnost opravljal tehnična, finančna in naročniška dela), na vsake pol leta prikazovalo dvig poslovnih stroškov in s tem je poravnalni odbor vsake pol leta na zahtevo Bistre d.o.o. poviševal naročnino za Vzajemnost. Ta "revizija" pa podjetju Bistra ni bila povšeči, saj so v ZDUS-u poostrili zahtevo glede nadzora finančnega stanja. "Po naših ocenah se je del naročnine in oglasov prelival iz upokojenskih žepov v privatni žep Borisa Korsika (direktor Bistre, d.o.o., op.a.), kajti samo v drugi polovici leta 1998 je v naročnini Vzajemnosti bilo predvideno 3 milijone tolarjev za nabavo računalnikov in za tehnične izboljšave," je v glasilu Zveze društev upokojencev Slovenije, v Obveščevalcu, zapisal predsednik ZDUS-a Vinko Gobec. Zato je ZDUS na svoji seji 26.novembra lani sklenil, da ustanovi družbo ZAUP d.o.o., ki je v lasti upokojencev in ima širok predmet poslovanja. Kar pa je najpomembneje - ta družba naj bi urejala finančne tokove revije Vzajemnost. "Boris Korsika zavaja javnost in straši upokojence, da bodo večji stroški za Vzajemnost šli na račun pokojnin. G.Korsika očitno ne ve, da je pokojnina individualna socialna ekonomska kategorija, ki je določena z zakonom, zakon pa sprejema državni zbor. ZPIZ samo izračunava pokojnine na zakonski osnovi," še dodaja Vinko Gobec. Najbolj nesramno pa je dejstvo, da je podjetje Bistra d.o.o., ko se je oklicalo za izdajatelja Vzajemnosti, pri tem uporabila podatke o naročnikih, ki sta mu jih posredovala ZPIZ in ZDUS, pri čemer gre nedvomno za hudo kršenje medsebojne pogodbe. Nekaj dejstev, ki je že ugotovljenih, je nedvomno na strani "pravih" izdajateljev Vzajemnosti, ZPIZ-a in ZDUS-a. Njuno glasilo je namreč skladno z Zakonom o javnih glasilih vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo. Bistra d.o.o. ni vpisana v to evidenco. Dejstvo tudi je, da se podjetje Bistra d.o.o. v javnosti predstavlja kot založnik Vzajemnosti, kar nikoli ni bilo. Po pogodbi je namreč določeno, da je Bistra d.o.o.le tehnični izvajalec nekaterih storitev, nikakor pa ne edini, saj je drugi tehnični izvajalec Delo TČR, d.d., ki revijo tiska. Morebiti edina napaka ZPIZ-a in ZDUS-a je v tem, da logotip in ime revije ni registrirala, kar je storilo v tem letu podjetje Bistra d.o.o. in po besedah ZPIZ-a in ZDUS-a pri tej registraciji grdo izkoristila zaupanje izdajateljev. • Jasno je, da je revija Vzajemnost strokovno naravnana, saj so v njej članki strokovne vsebine, članki o delu raznih organov obeh izdajateljev. Še več, jasno je, da so članki strogo specifični in jih pripravljajo zlasti strokovnjaki. Ne gre dvomiti, da bi takšne strokovnjake podjetje Bistra d.o.o. lahko privabila k sodelovanju, toda vedeti je treba, da jih je potrebno tudi plačati, ne le venomer poviševati naročnino ob predpostavki, da se revija ne bi še bolj strokovno in vsebinsko izboljšala. Izbrana je bila pač najlažja (in tudi najcenejša) pot, če pa je pot prava, bodo odločili pristojni organi. Vsekakor pa ni odveč opozorilo, ki gaje posebej za bralce Zasavca izrekel predsednik ZDUS-a Vinko Gobec, ki bo zaradi vseh žalitev s strani g.Korsike na njegov račun, na račun direktorja ZPIZ-a g.Prijatelja in odgovorne urednice Vzajemnosti Marinke Levičar zoper njega tudi ustrezno pravno ukrepal: "Našim prijateljem, predvsem pa naročnikom v Zasavju sporočamo, da bomo storili vse, da našo revijo Vzajemnost povečamo in izboljšamo. Vzajemnost, ki jo pošilja Bistra d.o.o. vračajte, ker je niste naročili in ste bili zavedeni. Prav tako vračajte položnice Bistre d.o.o., če pa ste jo že plačali, zahtevajte povračilo." Sicer pa smo hoteli slišati tudi mnenje Bistre d.o.o., oziroma njegovega direktorja Borisa Korzika, a nam ga nikakor ni uspelo priklicati, tako, da vam njegovo "plat medalje" v tej zgodbi ne moremo posredovati, vsekakor pa bomo to poskušali storiti v naslednji številki. Kljub vsemu pa lahko že tokrat zapišemo, da upamo, da bo prevladala bistrost in vzajemnost na poti k sporazumu, in da najkrajšo ne bodo potegnili upokojenci, bodisi s plačevanjem dvojne naročnine, bodisi s tem, da bi revija Vzajemnost izgubila svoje sodelavce, ali bog ne daj, da bi celo nehala izhajati. Peter Molnikar DRŽAVNA ŠPORTNATEKMOVANJA UPOKOJENCEV Državna športna zekmovanja upokojencev v posameznih športnih panogah bodo v letošnjem letu potekala takole: v balinanju 14.9. na Fužinah v Ljubljani, v kegljanju 22.9. v Slovenj Gradcu, v streljanju z zračno puško 3.9. na strelišču v Rečici pri Laškem, v šahu 11.9. v Mariboru in v športnem ribolovu 4.9. v Škalski jami v Velenju. IL. LETALO ZASILNO PRISTALO Na dokaj strmem travniku naPodmeji, nad Dolom pri Hrastniku je 4.8. pristalo ultralahko letalo. Med preletom za državno prvenstvo je moralo zasilno pristati zaradi odpovedi motorja. Pristanek je bil čisto jadralno letenje, za kar pa mora biti pilot velik mojster. Letalo so razstavili in Edi Juvan, znani zagorski letalec, gaje naložil na za to prirejeno prikolico in odpeljal v hangar na letališče Ruardi, kjer so odstranili motor in ga dali v popravilo. Tekst in foto: MM n? m PRAZNIK SKOKOV V KISOVSKEM SKAKALNEM CENTRU Več kot dvesto skakalcev iz Slovenije se je od petka do nedelje pomerilo v smučarskih skokih za pokal MIP. Razveseljiv je podatek, da se poleg fantov, za skakalni šport odloča vse več deklet, ki so v teh treh dneh dokazale, da lahko v prihodnosti računamo tudi na močno slovensko žensko skakalno ekipo. Seveda, če bodo vztrajale. Tekmovanje so vse tri dni organizatorji, SK Zagorje-SZS Kisovec speljali na visoki ravni, kot že tolikokrat doslej. Predvsem je bilo s strani trenerjev posameznih ekip in samih skakalcev slišati veliko pohvalnih besed na resnično lepo urejen skakalni center, na lepo okolico, posebno pa je bila vsem všeč sedežnica, ki bi si jo tudi v drugih centrih po Sloveniji želeli imeti. Po besedah predsednika SK Zagorje-SZS Kisovec, Stanislava Krajnika, že drugo leto pričakujejo, da bodo posamezni klubi večdnevno kampirali ob vznožju skakalnic, tako domači klubi, kot tudi iz tujine. V ta namen so v klubu že začeli z izravnavo prostora v izmeri ROKOMETAŠI DOL ZAČELI SEZONO Rokometaši Dola TKI Hrastnik, ki nastopajo v drugi državni ligi, so prejšnji teden začeli s treningi dvakrat dnevno in tako bo vse do konca avgusta, ko bodo treninge imeli še v hrastniški dvorani. V dopoldanskem času bo vodil kondicijske vaje Robert Halzer, popoldne pa bo imel treninge novi trener iz Celja Vito Selčan. Vseh igralcev je 22, od tega so trije novinci, ki so prišli iz Gorenja Velenja in sicer Boštjan Tome, Sandi Krejan in Marko Cvetko. Od 26. do 31.avgusta se bodo rokometaši tudi odpravili na krajše priprave v Krajnsko Goro. ______________________________________Fnnžl Moljk RIBIČI OKUPIRALI ZAGORSKI RIBNIK Kar 63 ribičev iz cele Slovenije (rekord tekmovanja v zagorskem ribniku), se je v nedeljo udeležilo meddružinskega tekmovanja v ribolovu s plovcem. Organizatorje je potrebno pohvaliti, kajti ni »ribji kašelj« tako zgledno izpeljati tekmovanje s tako množično udeležbo. Prireditelji so s pomočjo pokroviteljev, od občine Zagorje do podjetij, kot so 1GM, Tapi, Kumplast, Elektroprom itd., pripravili nagrade kar za 25 najvišje uvrščenih ribičev. Poleg priznanj je prvouvrščeni dobil barvno televizijo, drugi ribiško palico, tretji daljnogled ter četrti električni kamin, če naštejemo le tiste najbolj mikavne nagrade. Rezultati najboljših: 1. Damjan Jelševar, RD Zagorje, teža ujetih rib 11.600 gramov 2. Igor Trošt, RD Radeče, teža ujetih rib 11.300 gramov 3. Jože Detelbach, RD Šoštanj, teža ujetih rib 8.400 gramov 4. Jože Sehur , RD Zagorje, teža ujetih rib 7.700 gramov Damjan Jelševar, ki je lani zmagal v lovu na največjega krapa, je povedal, daje bila za njegov največji ribiški tekmovalni uspeh odločilna pravilno izbrana vaba, srečno izžrebano mesto ter nenazadnje tudi znanje (kot je prav na koncu skromno dejal). Damjan, ki je dopolnil 18 let, ribari že od drugega razreda OŠ. Navdušil ga je oče, ki je tudi sam ribič.Državni reprezentant Igor Trošt, udeleženec evropskih prvenstev, lani je bil na Portugalskem trinajsti, prihodnje leto se bo, tudi na Portugalskem, preizkusil še na svetovnem prvenstvu je povedal, da je z uvrstitvijo zadovoljen, tistih manjkajočih 300 gramov, kolikor ga je ločilo do prvega mesta, pa gre na račun že ujetega krapa, ki se ni pustil vreči v ribiško mrežo. Tekst Igor Goste Foto Mojmir Maček 50 krat 20 metrov, ki bo namenjen za »suhe« treninge, pa tudi za postavitev šotorov. Na njem naj bi v kratkem postavili tudi otroška igrala. Poleg tega so v klubu dokončali z izgradnjo zbiralnika vode (za 30 kub.metrov), ki jim je ob teh vročih dneh še kako prav prišla pri močenju plastične mase na skakalnicah. Dokončujejo pa tudi z izgradnjo sodniškega stolpa in z odvodnjavanjem. Klubu je nekoliko nevšečnosti povzročilo zadnje neurje, škode je bilo za 400.000 SIT, a so pridne roke skakalnih zanesenjakov, poplavljeno okolico že dodobra sanirali. Po besedah predsednika kluba, pa bi marsikatero delo stalo, če ne bi bilo vsa ta leta izdatne finančne in moralne pomoči občine Zagorje in župana Matjaža Švagana. Rezultati skakalcev do 8 let- za pokal MIP: Tekmovanja na skakalnici K-15 se je udeležilo 15 skakalcev in 1 skakalka iz šestih klubov. I .Leon Grobljar, SK Zagorje-SZS, 14 in 14 m-197,6 t 2. Urban Javoršek, SK Zagorje-SZS, 13.50 in 13.75 m - 195,71 3. Matevž Pogladič, SK Mislinja, 13.25 in 13.25 m-192,81 9. Dejan Žujič, SK Zagorje-SZS, 10.75 in 11.50 m-164.7 t 8.Katarina Kosmač, SSK Stol Žirovnica, 10.75 in 11.75 m (deklica)- 168,9 t Rezultati skakalcev do 10 let-Meddruštveno tekmovanje: Tekmovanja na skakalnici K-28 se je udeležilo 39 fantov in 1 deklica iz 13 klubov 1. Andraž Jurca, SSK Alpina, 25 in 24.50 m-183,9 t 2. Janez Guna-Močnik, SK Zagorje SZS, 24 in 23.50 m-175,6 t 3. Grega Skok, SSK Mengeš, 23 in 22.50 m-173,3 t 7. Andraž Pograjc, SK Zagorje-szs, 23 in 22 m-1621 10. Klemen Bravec, SK Zagorje-SZS, 20.50 in 22 m-158.1 t II .Aljaž Smolič, SK Zagorje-SZS, 20.50 in 21m m- 138.71 12.Dejan Judež, SK Zagorje-SZS, 19.50 in 20.50 m-137.6 t 15.Rok Krivic, SK Zagorje-SZS, 19.50 in 20 m-130.4 t 37.Eva Logar, ŠD Zabrdje, 16.50 in 16m Rezultati skakalcev do 12 let- za pokal MIP Tekmovanja na skakalnici K-28 se je udeležilo 82 dečkov in 3 deklice iz 15 klubov 1 Jurij Tepeš, ŠD Dolomiti, 25.50 in 25.50 m - 205,5 t 2.Tadej Slemenik, SK Mislinja, 26 in 26.50 m-200,1 t 2.Nejc Kokolj, SSK Velenje, 26.50 in 26 m-200,1 t 4.Primož Roglič, SK Zagorje-SZS, 26.50 in 25 m-199,7 t 7.Miran Zupančič, SK Zagorje-SZS, 25.50 in 24.50 m-195.1 t lO.Nino Razpotnik, SK Zagorje-SZS, 24 in 24.50 m-184.5 t 12.Rok Klopčič, SK Zagorje-SZS, 23.50 in 24 m - 179.1 t 15.Janez Guna-Močnik, SK Zagorje-SZS, 24 in 23.50 m-175.6 t 30.Megi Kravanja, SSK Ponikve, 21.50 in 22 m (najboljša deklica) 78.Urban Javoršek (najmlajši skakalec-tri let mlajši od zmagovalca), 19.50 in 19.50 m Rezultati skakalcev do 14 let - za pokal MIP Tekmovanja na skakalnici K-50 se je udeležilo 45 fantov in 2 deklici iz 11 klubov 1 .Rok Benkovič, SSK Mengeš, 49 in 50 m-225,2 t 2. Jaka Oblak, SSK Alpina Žiri, 48.50 in 48.50 m-216,1 t 3. PeterŽibert, SK Triglav Kranj, 48 in 48 m - 208,1 t 4. Mitja Oranič, SK Tržič, 47.50 in 49 m - 208,7 t 5. Anže Obreza, SK Mislinja, 46.50 in 47.50m - 203,7 t 12. Miha Aškerc, SK Zagorje- SZS ,43.50 in 46 m - 189.6 t 32.Alja Derstvenšek, SK Zagorje SZS, 39.50 in 40.50 m -1581 (najboljša deklica) Rezultati skakalcev meddruštvene tekme za pokal občine Zagorje Tekmovanja na skakalnici K-50 se je udeležilo 37 skakalcev iz šestih klubov in predstavnik Slovenske vojske. 1. Rok Benkovič, SSK Mengeš, 49.50 in 51.50 m (pol metra manj od rekorda skakalnice) - 236,8 t 2. Primož Pikel (rekorder skakalnice), SK Ljubno BTC, 49 in 50.50 m -225.1 t 3. Luka Ograjenšek, Slovenska vojska, 48.50 in 51 m-221.1 t 13. Miha Aškerc, SK Zagorje- SZS, 43.50 in44.50 m-187.4 t Tekst Igor Goste, foto Peter Ravnikar 12. VELSRPNA 1999 -r. ir TRETJI LOKOSTRELSKI TURNIR V ZAGORJU V ZNAMENJU REKORDOV Lokostrelski klub Valvasor iz Zagorja, je v soboto, 31 julija, organiziral tretji turnir za pokal J.V.Valvasorja. Turnirja se je udeležilo kar 65 lokostrelcev iz Slovenije in Hrvaške. Štel je za reprezentanco Slovenije in Hrvaške, ki sta nastopili tudi na pravkar končanem Svetovnem prvenstvu v Franciji. Tako kot v Franciji, je bila tudi tokrat naša reprezentanca uspešnejša. Lokostrelci na strelni črti (foto MM) slovenski pokal, prav tako pa je bil prijavljen pri evropski (EMAU) in svetovni lokostrelski organizaciji (F1TA). Odločitev, da se turnir prijavi pri mednarodnih organizacijah (s tem je turnir v koledarju mednarodne lokostrelske Rezultati turnirja v Zagorju: V disciplini FITA 70 m olympic round, kjer se streljata dva kroga s šestimi serijami po šest puščic (skupaj 72 puščic), je Dejan Sitar iz LK Kranj s 699 krogi (od 720 možnih) za šest krogov Pokali čakajo (foto MM) za slovenski pokal, so bile uvrstitve najboljših v stilu compound (sestavljeni lok) v kategoriji članov sledeče: 1. Dejan Sitar LK Kranj 2. Štefan Ošep LK Mozirje 3. David Rebec LK Valvasor d.Alojz Pavlovič LK Valvasor Povsem enaka je tudi trenutna skupna razvrstitev v slovenskem pokalu. V finalno tekmovanje za pokal Valvasorja in denarne nagrade seje uvrstilo prvih 16 tekmovalcev po absolutnih rezultatih ne glede na spol in kategorijo. Razen pri mlajših od 12 let, katerim so tudi pripravili finalno tekmovanje, vanj neodločenih izidov, je o zmagovalcu odločala dodatna puščica. V primeru, da sta tekmovalca po dveh strelih še vedno izenačena, o zmagovalcu odloča zadnja, tretja puščica. Zmaga tisti, ki zadene bliže sredini tarče. Veliki pokal J.V.Valvasorja in denarno nagrado 30.000 SIT je osvojil Dušan Perhač, ki je bil v finalu boljši od Štefana Ošlepa, ki sije pristreljal 20.000 SIT, tretjo nagrado 10.000 SIT pa je dobil Dejan Sitar. Mali pokal J.V.Valvasorja (tekmovalci do 12 let) in 5.000 SIT je osvojila Janja Perhač. Zaradi visoke ocene sodnikov za Prerešetana tarča po prvem krogu (foto MM) pa so se uvrstili najboljši štirje. V finalu se tekmuje L proti 16., 2. proti 15, itd., tako da poraženi v dvobojih izpadejo. V vsakem krogu jih izpade polovica. Vse do prvega mesta. Ker je bilo tudi nekaj organizacijo in izvedbo tekmovanja, v klubu LK Valvasor upajo, da jim bo prihodnjo leto zaupana organizacija Državnega prvenstva. Igor Goste 'l 99 organizacije)je bila pravilna, saj sta bila postavljena dva nova svetovna rekorda, ki v nasprotnem ne bi bila uradno priznana. Kot smo že omenili, so se turnirja, katerega izvedba je bila ocenjena z naj večjo oceno, udeležili vsi najboljši slovenski lokostrelci, vključno z izboljšal svetovni rekord. V ženski konkurenci seje izkazala Bernarda Zamljak-Perhač iz LK Mozirje, ki je prav tako postavila svetovni rekord s 684 krogi. Dušan Perhač pa je s 686 krogi postavil nov veteranski državni rekord. V rednem delu turnirja, ki je štel za naj športnika/športnico meseca avgusta GLASUJEM ZA______________________________ OBRAZLOŽITEV____________________________ fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico -------------------------------------------------------^ 3T) D? M/SS FeRfifR! '99 V nedeljo, 1 .avgusta, se je v Ilirski Bistrici na Šembijah odvijala mednarodna gorsko cestna hitrostna avtomobilistična dirka. Za vzpodbudo dirkačem so poskrbele znane slovenske lepotice na startu in ob progi; Janja Zupan, Miss Slovenije 94, Katja Kori, Osrednji dogodek programaje bil prav gotovo izbor najlepše izmed lepih in podelitev laskavega naziva Miss Ferari '99. Zanj se je potegovalo 10 lepotic iz različnih krajev Slovenije. Po mnenju strokovne žirije je postala Miss 17-letna Nina Musič Strokovna žirija si je pasla oči... (Foto Matej Sešlar) najlepša Slovenka '94, Tjaša Vidic, Miss Ferari '97, Vesna Musič, Miss Ferari '90, Nina Musič, Miss Ferari '99. Že četrto leto zaporedoma je v organizaciji Janje Zupan, nekdanje Miss Slovenije, po podelitvi pokalov najhitrejšim potekal zabavni program. iz Velenja (sestra nekdanje Miss Slovenije Vesne Musič iz leta '90). Prva spremljevalka letošnje Miss je 17-letna Manca Miklavčič iz Ljubljane ter druga spremljevalka 16 in pol-letna Marinka Krmac iz Lucije. Dekleta so bila tudi bogato nagrajena. Prve tri so poleg laskavih nazivov, lent in šopkov prejele tudi Ej, stari, kva so dobre mrhe, pardon, missice! (foto Igor Gajič) Ferrari 99 p Najlepše tri - če bi Michael Schumacher videl, kakšno lepoto premoremo v Sloveniji in če bi vedel, da se zraven omenja ime Ferrari, potem bi bila noga takoj dobra... (foto M.Sešlar) PLAVANJE - TRBOVELJČANI Z DOBRIMI REZULTATI Od petka do nedelje (30.7 - 1.8.99) je bilo kopališče TAM prizorišče državnega prvenstva v plavanju za kadete in kadetinje. Nastopilo je 150 plavalcev in plavalk iz 16-ih slovenskih klubov. Trboveljčani so nastopili solidno, posebej to velja za Davorja Gregorčiča, kije presenetil celo svoje trenerje, slabše pa je tokrat šlo Iztoku Požunu, ki je vsekakor sposoben več, kot je pokazal. Vidnejši rezultati: 50m prosto: 2.Jure Bola, 100 m prosto: 3.Jure Bola, 100 m delfin: Davor Gregorčič, 200 m delfin: 3.Davor Gregorčič. Od 6. do S.avgusta pa seje z odprtim prvenstvom Slovenije končala letošnja sezona za slovenske plavalce in seveda s tem tudi za plavalce trboveljskega Rudarja. Izredno dolga in naporna sezona je postregla z velikim uspehom slovenskega plavanja v Istambulu. Imena, kot so Katja Agrež, Ina Šparenblek, Matjaž Ličar, Miha Štendler, Anja Vajdič, Aljoša Seiko, Davor Gregorčič in Jure Bola, bodo v prihajajočih sezonah krojila vrh slovenskega plavanja. Na žalost trboveljskim plavalcem manjka odličje iz članskega državnega prvenstva zato upajo, da bodo omenjeni plavalci vztrajali pri plavanju in pri PK Rudar vsaj do članske konkurence. Sicer pa sta na odprtem prvenstvu Slovenije nastopili Anja Gregorčič (800 m prosto: 6.mesto, 200 m hrbtno: 8.mesto, 400 m delfin: 13.mesto) in Katarina Piki (200 m delfin: 8.mesto, 200 m mešano: lO.mesto, 100 m delfin: ll.mesto, 100 m hrbtno: 10.mesto). Darko Raušl naslednje: - ure Grafexa iz Ljubljane, - torbice podjetja ININI iz Ljubljane, - kozmetiko Deborah, ki jo je podarilo podjetje ALF Commerce iz Slovenske Bistrice. Zmagovalka, Miss Ferrari '99 Nina Musič, je prejela tudi 3-litrski šampanjec podjetja Goriška Brda. Vrhunska vina je to podjetje naklonilo tudi vsem drugi dekletom. Podjetje ITT Belca d.o.o., ki v Sloveniji zastopa blagovno znamko Angel jeans pa je dekletom podarilo hlače.Je pač tako! Najhitrejši in najlepši sodijo skupaj. Matej Sešlar MDMDJTOH SPIN Zagorje GSM 041-779-383 12. VELSRPNA 1999 ČjjGjTu Zagorski nogometaši so bili na pripravah v BiH-u ŠPORTNIKI BOUŠI AMBASADORJI OD POLITIKOV Nogomtaši zagorskega drugoligaša so se v drugi polovici julija udeležili mini priprav v mestu Breza, ki je 20 km oddaljen od Sarajeva in so poleg vsakdanjih treningov odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Izkupiček je bil polovičen, saj so domačega drugoligaša FK Rudarja premagali s 3:1 (strelca Poglajen 2 in Zgonjanin 1) ter izgubili z Mladostjo iz Župče z 1:2 (Poglajen 1). Priprave so bile dobrodošle pred napornim prvenstvom, v teku pa so že pogovori, da naj bi v prihodnosti bosanski nogometaši gostovali v Zagorju. EM. JP"-' Darila so si izmenjevali kot po tekočem traku predsednik NK Zagorje Iztok Živko predaja darilo gostiteljem... Gostitelji predajajo darilo Sandiju Grčarju ČLANSKO MOŠTVO SVOBODE PRIČELO S PRIPRAVAMI Kdor je spremljal potek tekmovanja v 1 .MNZ Ljubljana, kjer tekmuje tudi kisovška Svoboda, se je lahko prepričal kako zanimivo je lahko tekmovanje v nižjih slovenskih ligah. Kisovčani, ki so pod vodstvom trenerja Ocepka v jesenskem delu pristali na dnu prvenstvene lestvice, z minimalnimi možnostmi za obstanek v ligi, so v nadaljevanju dobili novega trenerja (Eduarda Navratila) ter dve veliki okrepitvi: izkušenega vratarja Franceta Haceta in napadalca Aleksandra Kosa. Z resnim in kvalitetnim delom, tudi z nekaj sreče, je članom prvega moštva prav v zadnjem krogu proti neposrednemu konkurentu (NK Jezero) za izpad uspelo in bodo tudi na pragu novega tisočletja nastopili v tej ligi. Kljub temu, daje člansko moštvo zapustil vratar Hace, ki je spomladi nosil levji delež pri obstanku v ligi, v klubu napovedujejo korak naprej. Torej uvrstitev na sredino lestvice. Razveseljivo je, da seje v klub vrnil in pričel s pripravami Bojan Šink ter Ekrem Omerhodžič, iz vojske pa sta se vrnila Jani Uranič in Srečko Borštner. Priključili so se tudi nekateri nogometaši iz mladinskih vrst in nenazadnje je zvestobo klubu še za nekaj časa podpisal napadalec Kos. Igor GoSte Zasavska liga malega nogometa ŽIVAHEN PRESTOPNI ROK V teh dneh seje sestala tekmovalna komisija Zasavske lige malega nogometa, kije pregledala prijave ekip za novo sezono in prestope igralcev. Za novo sezono je prijavljenih 50 ekip, s tem, daje možnost za prijavo novih ekip v četrto ligo do 23.8.1999. Edini novinec je ekipa Evrokremi - Avtoservis Poropatič (Izlake), od lanskih ekip pa ni več El.Domadenika. Nekaj igralcev te ekipe (J. in R.Gačnik.Tesko, Fele,...) je okrepilo novega prvoligaša - Pekarno Leniči, ki bo letos nastopala pod imenom Prijatelji. Z novim imenom bo nastopal tudi prvak sezone 98/99 in sicer - Pizzerija Kukuca. V omenjeni ekipi je prišlo do velikih sprememb, saj je ekipo zapustilo 6 igralcev (Škofca, Isič, Drečnik, Pavlin...), zato ke ekipa registrirala tudi 6 novih igralcev (golgeter Smajlovič, Dornik, Florjane, sponzor Pekarna Leniči, poleg treh igralcev iz bivše ekipe Pekarna Leniči pa sta ekipo okrepila še Škofca in Isič, računajo pa še na najatraktivnejšega igralca malega nogometa v Sloveniji - Mita Kosa. Očitno je, da bo Amaco potem, ko seje odpovedal nastopu v l.SLMN, vse moči usmeril v tekmovanju na področju Zasavja, kjer mu še ni uspelo poseči po samem vrhu ligaškega tekmovanja. Omeniti velja še, da so se zaradi obojestranskega pomanjkanja igralcev združili ekipi ŠD Mlinše I in Mlinše III ter trboveljski ekipi Atletiko in Panterji. Določeni so tudi pari prvega kroga novega prvenstva, ki se bo začelo v ponedeljek, 30.avgusta. Nekateri zanimivejši pari so: Trgovina Wit boy - Planinski dom Sv.Gora, ŠD Izlake -ŠD Mlinše, Amaco/Pekarna Leniči -Kovinostrugarstvo Gobove, Pizzeria Kukuca -KMN L'Muhy in v drugi ligi E.S. Potočnik/Pizz. Ašič - Mexico Pancho ter Šentlambert - Ni da ni. ŠAHOVSKE NOVICE Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec avgust je sodelovalo 21 Še ena gasilska ljubiteljev kraljeve igre. Turnir je bil odigran 5.avgusta in gaje vodil sodnik Rudi Komlanc. Rezultati: 1. Bojan Kuzmič 10 točk, 2. Nebojša Milinkovič 8,5 točke, 3. Hinko Jazbec,... Naslednji turnir bo v četrtek, 12.aprila ob 17.uri v prostorih šahovskega kluba Rudar. Štefan Kovač D0BR0S0SENAIGRALI V počastitev občinskega praznika Zagorja so na Izlakah v soboto, 7.avgusta, organizirali teniški turnir odprtega tipa, na katerem je sodelovalo 22 tenisačev iz Celega Zasavja in Ivančne Gorice. Borbe so bile zares ogorčene in lepe za ogled, po končanem turnirju pa so se igralci med sabo še poveselili. Rezultati - polfinale: David Otopal (Trbovlje) -Aljoša Ule (Izlake), 6:7, 6:4, 6:1; Marjan Čuk (Trbovlje) - Peter Golob (Trbovlje) 6:4 2:6,6:2; finale: David Otopal - Marjan Čuk 6:1,6:3. Turnir so omogočili Občina Zagorje, KS Izlake, Integral Zagorje, Mehanika Trbovlje in Frangeš Bojan s.p. P.M. Oba finalista turnirja na Izlakah (foto PRAV) 12. VELSPRNA 1999 3 pnlTL.iTn plirinTn. piše: Primož Kostajnšek AKUSTIKA V AVTOMOBILU, Avtoradio je danes že pravzaprav nujen del opreme vsakega avtomobila. Življenje se odvija vse hitreje, ljudje pa v avtomobilu preživimo vse več časa, zato je dobrodošlo, da med vožnjo izvemo sveže novice, sezaradi pravočasne informacije izognemo zastojem na cesti, ali pa si vožnjo le popestrimo z glasbo. Pri prispevku so nam z nasveti pomagali v podjetju Zalokar, kjer prodajajo vrhunsko avtoakustiko znamk Kenwood, Sony, Panasonic, JBL in Jensen, vse kar kupite, pa vam po čelji tudi vgradijo. Osnovna enota vsake avtoakustike je ponavadi radijski sprejemnik. Radijski sprejemnik nam prinaša sveže novice in raznoliko glasbo. Njegova poglavitna naloga je, da nudi dober sprejem radijskih postaj, po možnosti brez motenj. Prav tako pomembna sta tudi čist zvok in enostavna uporaba. V zadnjih letih so proizvajalci tovrstne opreme naredili velik korak naprej na področju ločljivosti in občutljivosti sprejemnika. Sprejemnik z dobro občutljivostjo bo ujel željeno postajo ter jo s pomočjo dobre ločljivosti ubranil pred motnjami sosednjih postaj in drugih šumov, ki potujejo po zraku. Zelo priporočljivo je, da ima sprejemnik vgrajen RDS (Radio Data Sistem). Veliko radijskih postaj oddaja na več različnih frekvencah, vendar voznik navadno ne ve, katere so te frekvence, še manj pa se mu ljubi ukvarjati z njimi. Tu nastopi RDS, ki samodejno išče najbolj optimalno frekvenco postaje, ki ste jo določili. Poleg tega na zaslonu lahko preberete ime postaje ter druge informacije. EON skrbi za to, da boste slišali prometne informacije, saj samodejno preklopi sprejemnik na postajo, kjer predvajajo informacije, po informacijah pa preklopi nazaj na poslušano postajo. Večina novejših sprejemnikov ima vgrajeno tudi samodejno shranjevanje spominov (auto store,travel store,auto memo), ki nam omogoča shranjevanje nekaj najmočnejših postaj. Predvajalnik kaset je najbolj razširjen predvajalnik v avtoradiu in tudi cenovno najbolj ugoden. Dober predvajalnik kaset naj ima možnost preklapljanja med radijskim delom in predvajalnikom kasete brez izmeta kasete, torej možnost, da ostane kaseta tudi med poslušanjem radijskega sprejemnika v svojem ležišču. Prav tako je skoraj nujna možnost tako imenovani auto reverse, kar pomeni, da kasete ni treba obračati, temveč jo kasetnik obrne sam. Na predvajalniku kaset najdemo še nekaj zanimivih možnosti: blank-skip, pri katerem predvajalnik zazna tišino in samodejno previje trak do naslednjega posnetka; mušic sensor previje trak do naslednje pesmi; repeat ponovi isto pesem; mušic scan predvaja del vsake pesmi na kaseti; radio monitor vklopi radijski sprejemnik med previjanjem traku. Te možnosti imajo pri nekaterih proizvajalcih tudi drugačna imena, vendar funkcija ostaja enaka. V škatli, ki jo imenujemo avtoradio, je ponavadi skrit, poleg že omenjenih radijskega sprejemnika in predvajalnika kaset, tudi ojačevalnik. Novejši modeli ojačevalnikov imajo štiri kanale, kar pomeni, da lahko priklopimo in kontroliramo štiri zvočnike. Maksimalna moč je 20 do 55 wattov za posamezen kanal, večina pa ima med 35 in 40 wattov maksimalne moči. Bolj uporaben podatek za poznavalce je RMS moč, kije med 7 in 26 watti. Razlika med maksimalno in RMS močjo nastane zaradi različnih normativov merjenja moči, saj je dovoljeno popačenje zvoka pri meritvi maksimalne moči precej večje. Kljub temu se bolj uporablja podatek o maksimalni moči, saj je komercialno bolj zveneč. Ojačevalnik naj ima čim večjo moč, saj nam to omogoča, daje zvok pri nižji jakosti, ki jo ponavadi uporabljamo, čist in kvaliteten. Ojačevalniki kot posebne enote so primerni za močnejše sisteme oziroma za dograditve obstoječih sistemov. Moči so večje kot pri vgrajenih ojačevalcih in tudi izbira kanalovje večja. Število ojačevalcev je odvisno od sistema, ki ga želimo zgraditi. Lahko sestavimo "potujočo diskoteko", ali pa samo izboljšamo kvaliteto zvoka pri normalni jakosti. ZALOKAR AVTOAKUSTIKA GSM Trbovlje 30 600 Hrastnik 46 333 i^Litija 884 614 DOBER ZVOK! vi bas'- « KENW001), JBL, JENSEN MAGNAT, BOSTON ACUSTICS Pooblaščeni prodajalec in monter ZASAVSKI FRKER SREČAV NESREČI Hrastnik, 30.7. ob 13.14 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ko seje osemletni fantič s kolesom peljal proti Steklarni po pločniku ob parkirnem prostoru TKI Hrastnik. Pri hiši št.26 je zapeljal na regionalno cesto, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori. Pri tem je trčil v bok osebnega avtomobila, ki gaje vozil E.P. iz Hrastnika, na katerem je nastalo za cca. 10.000 SIT škode. Otrok je po trčenju padel, vendar se ni poškodoval. TRČIL IN POBEGNIL Hrastnik, 31.7. ob 21.40 uri so obravnavali poškodovanje vozila clio, last A.A. iz Trbovelj. Med 19.15 in 21.35 uro je neznani voznik trčil v zadnji levi del vozila in odpeljal ne da bi oškodovancu nudil svoje podatke. OTROK POŠKODOVAN V NESREČI Trbovlje, 31.7. je na cesti Trbovlje-Podmeja voznica osebnega avtomobila P. N. zaradi vožnje po levi strani vozišča trčila v avto G. M., ki je pripeljal nasproti. Ob trčenju seje poškodoval otrok, sopotnik v avtu G. M. NEPRILAGOJENA HITROST MOTORISTA Trbovlje, 1.8. je na Keršičevi cesti malo pred polnočjo zaradi neprilagojene hitrosti po vozišču padel voznik motornega kolesa P. M. in se lažje poškodoval. Z rešilcem so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico, NI SE STRINJAL S POLICISTOM Trbovlje, 7.8. ob enih zjutraj so policisti pri kontroli prometa ustavili voznika M.L, kije vozil pod vplivom alkohola. Prepovedali so mu nadaljno vožnjo, s čimer se M. I. ni strinjal in zato grozil policistom. Pridržali so ga do iztreznitve. POLICISTA NI UBOGAL Trbovlje, 7.8. je ob pol desetih zvečer pri kontroli prometa Z. K. odklonil preizkus alkoholiziranosti in nadaljeval z vožnjo. Policisti so ga ponovno ustavili in pridržali do iztreznitve. S0P0TNIKS POŠKODOVANO HRBTENICO Zagorje, 9.8. Voznik Z. M. je v naselju Jasenovo pri Zagorju vozil vzvratno po vozišču. Zapeljal je preblizu roba vozišča, zato je vozilo po večkratnem prevračanju pristalo 15 metrov globoko in sicer v manjšem potoku. Njegovega sopotnika, ki je bil ukleščen v pločevino, so morali iz avta rešiti gasilci. Pri nesreči si je sopotnik poškodoval hrbtenico. Zoper voznika so policisti podali kazensko ovadbo. S PREVEČ "ŽIVIM" AVTOM V ŽIVO MEJO Zagorje, 31.7. je K.I. zaradi neprilagojene hitrosti na Lokah trčil v živo mejo. Proti njemu je podan predlog sodniku za prekrške. POLDRUGI MILIJON ŠKODE Zagorje, 3.8. je voznik osebnega avtomobila B. M. vozil iz smeri Trbovelj proti Zagoiju. Takrat se je iz smeri Podkuma na prednostno cesto pripeljala voznica M. D. B. M. je v avto M. D. z neprilagojeno hitrostjo trčil, ko je ta že bila na svojem voznem pasu. Voznica se je lažje poškodovala, na vozilih pa je nastalo za 1,5 milijona tolarjev škode. TRČIL V TRI PARKIRANA VOZILA Izlake, 5.8. je voznik tovornega avtomobila S. C., kije vozil iz smeri Trojan proti hotelu Medijske toplice, pri bazenu zavil levo in trčil v tri parkirana osebna vozila. Na vozilih je nastala materialna škoda v višini 1.5 milijona tolarjev. S. C. so izdali plačilni nalog. BREZ VOZNIŠKEGA D0V0UENJA Litija, 29.7. na Rozmanovem trgu seje K. A. brez vozniškega dovoljenja in neupoštevanja prometnega znaka zaletel v Š.A., ki je vozil Aufbiks ^ Šmartno, 28.7. Pred blokom na Litijski cesti je obležal pijan Š.T. Da bi preživel, so ga odpeljali na pumpanje želodca. £ Litija, 29.7. je K.R. prišel do stanovanja Š.M. Najprej gaje ozmerjal, nato pa gaje še s pestjo udaril po obrazu. Prijavili so ga. Dole pri Litiji, 30.7. je Z.J. zaradi objestnosti in starih sporov s T.K.-jem vrgel večji kamen v njegov osebni avto, tako daje razbil zadnje steklo. Kazensko so ga ovadili. £ Trbovlje, 31.7. je pod vplivom alkohola na Trgu svobode razgrajala in z nožem grozila možu I. V. Policisti sojo pridržali do iztreznitve in napisali predlog sodniku za prekrške. Hrastnik, prav tako 31.7. ob 00.40 uri so policisti intervenirali pri ANAS postaji za OŠ Hrastnik zaradi preglasne glasbe. Na kraju so ugotovili, daje glasbo iz avtomobila navijal D.B. iz Hrastnika, kateremu so policisti izdali plačilni nalog pa tudi glasbo je moral utišati. ^jVače, 1.8. ob 0:21 so se sosedje lovske koče pritožili zaradi glasne glasbe. Družbo so policisti umirili. £ Litija, istega dne sta se J.T. in M.F. z vlakom peljala proti Litiji brez vozne karte. Prišlo je do spora med njima in sprevodnikom. Grozila sta mu z nožem. Sledi predlog. ^ Litija, 3.8. ob 03.15 uri sta se V.P. in Ž.A. pred blokom stepla zaradi dekleta. Dekle Z.J. ju je hotelo pomiriti, pa jih je dobila še ona, tako daje iskala zdravniško pomoč. Kaj sta hotela doseči, bosta razlagala sodniku. £ Šmartno, 3.8. je preko vikenda na OŠ Šmartno neznanec s kamnom razbil tri termopan okna. ^ Trbovlje, 5.8. so policisti posredovali pri pretepu na igrišču na Trgu Franca Fakina. V pretep med mladoletnikoma seje vključil še oče enega izmed njiju. Odnesel jo je z zlomljenim nosom. £ Trbovlje, 5.8. je M. A. kršil javni red in mir v gostinskem lokalu Palma bar. Kljub opozorilom policistov je nadaljeval z razgrajanjem, zato so ga pridržali do iztreznitve. | Litija, 6.8. so se G. A., B.M. in B.R. doma v pijanem stanju stepli. Prijavili sojih. £ Zagorje, 1.8. seje okoli tretje ure popoldan na policijskem oddelku zglasil M. S. in prijavil, da gaje pred nekaj urami na Podvinah pretepel neznanec in mu poškodoval nos, pomoč pa je moral poiskati v trboveljski bolnišnici. Policisti so ugotivili, daje pretepal S. D., zoper katerega je bila podana kazenska ovadba. £ Zagorje, 4.8. je E. D. obvestil policijo, da gaje pretepel B. J. Proti B. J. je podan predlog sodniku za prekrške. ^ Hrastnik, 6.8. so policisti intervenirali v lokalu Point 21, kjer je razbijal kozarce G.U. iz Hrastnika. Napotili so ga iz lokala in zanj napisali predlog SP-ju. ^Litija, 5.8. ob 15.30 seje dan prehitro končal zaM.S.-ja, kije zaradi pijanosti obležal na savskem mostu. Odpeljali so ga v ZD. £ Litija, 9.8. Občanko, sosedo župnišča, je motila preglasna glasba iz litijskega župnišča. Patrulja jih je obiskala in umirili so se. pravilno. Sledi predlog. PBA BOSTA PRiJAVUENA Moravska Gora, 30.7. je D.M. izsiljeval prednost v križišču, L.G. pa je pravilno, vendar z nepravilno hitrostjo pripeljal po klancu navzgor. Oba so prijavili, škode je za 200.000 SIT. NI UPOŠTEVALA PROMETNEGA ZNAKA Zgornja Jablanica, 2.8. voznica K.M. ni upoštevala znaka in zapeljala na prednostno cesto ter trčila v osebni avto, kije vozil pravilno. Škode je za 300.000 SIT. POPOLNOMA UNIČIL AVTO Trebeljevo, 7.8. se je M.B. s svojim avtom prehitro peljal proti Trebeljevem in pri tem trčil v zaščitno ograjo, popolnoma uničil avto in si zlomil peto. DELOVNA NEZGODA Trbovlje, 29.7. dopoldan seje v rudniku Trbovlje zaradi delovne nezgode hudo poškodoval delavec. Druga delovna nezgoda se je zgodila 6.8. ob naletu rudarskega vozička do lokomotive, kjer je delavcu zlomilo golenico in mu potrgalo leve kolenske vezi. RAVBAJO KOT SRAKE Trbovlje, 28.7. je nekdo vlomil v kombinirano vozilo na Kolodvorski ulici. Razbil je steklo na desnih vratih in odnesel CD postajo. Trbovlje, 29.7. je bilo na Trgu svobode ukradeno gorsko kolo Douglas rumene barve. Zagorje, 29.7. je C.I. obvestila policiste, da ji je neznanec iz odklenjenega osebnega avtomobila ukradel denarnico. Za neznancem še poizvedujejo. Zagorje, 5.8. je P.N. prijavila tatvino ženskega gorskega kolesa, ki gaje iz skupnih prostorov v bloku na ulici Talcev med 3.7. in 5.8. odtujil neznanec. Hrastnik, 5.8. v večernem času so neznanci v trgovini Zalokar v Hrastniku odtujili par zvočnikov Kentvood in lastnika oškodovali za 9.500 SIT. Policisti storilca še iščejo. Zagorje, 6.8. je neznanec iz blagovnice Živa odnesel videorekorder Panasonic. Storilca po opisu še iščejo. Hrastnik, 7.8. ob 03.30 so policisti ugotovili, da je neznani storilec razbil zunanje steklo na bifeju Metuljček na Cesti l.maja. Storilcem so že na sledi in bodo zoper njih podali kazensko ovadbo. Litija, 29.7. je v lokalu Lokvanj neznani moški natakarici M.A. vzel denarnico in pobegnil. Storilca iščejo, naglasa pa ni imel domačega. Šmartno, 4.8. je T.C. ugotovil, da mu je neznanec z odklenjenega golfa odnesel tolarjev in deviz v skupni vrednosti 140.000 SIT. Litija, 5.8. je K.B. pustil motor pred občino v Litiji in v času odsotnosti mu je neznanec ukradel črno zaščitno čelado. Naslednji dan pa jo je storilec prinesel nazaj na dom. Očitno mu ni bila prav. Bogenšperk, 8.8.jenajemnicalokala v lokalu opazila luč, zato je lokal zaklenila in skrila kolo z motorjem. Pred prihodom patrulje je storilec skočil skozi edino okno, ki nima rešetk. Motorno kolo je na policijski postaji, vendar še ni prišel po njega. Litija, 9.8. je S. A. zalotil v svojem stanovanju mlajšega moškega, ki mu je rekel, da išče RTV servis. Ko gaje iz stanovanja izpustil, je ugotovil, da mu manjka 9.000 SIT. Iznajdljivca še iščejo. Jevnica, 9.8. je preko noči neznanec vstopil skozi podstrešno okno stavbe ŠD Jevnica in odnesel cigarete ter drobnarije v vrednosti 15.000 SIT. PONAREJENI BANKOVCI NA ZAGORSKI NOČI Zagorje, 7.8. je med dvajseto in četrto uro potekala prireditev ob občinskem prazniku. Pri tem so policisti zabeležili eno kršitev javnega reda in miru, en poskus vnovčitve ponarejenih bankovcev za pet in tisoč tolarjev (storilca so prijeli) in poškodovanje telefonske govorilnice na avtobusni postaji (storilca so našli). Drugih posebnosti kljub velikemu številu ljudi ni bilo. ZASILNI PRISTANEK LETALA Dne 7.8. so bili hrastniški policisti obveščeni o prisilnem pristanku letala. Na kraju dogodka so ugotovili, da je H.V. s Ptuja sodeloval na državnem tekmovanju z ultralahkim letalom Storch. Nad Mamim mu je odpovedal motor, zato sta s kopilotom PD. iz Ljubljane prisilno pristala na travniku. Pilota in letalo so ostali nepoškodovani. GROZIL S (PLASTIČNO) PIŠTOLO Dne 8.8. ob 02.35 uri je S.B. iz Radeč iz vozečega osebnega vozila grozil skupini oseb, ki je stala na avtobusnem postajališču na savskem mostu v Zagorju, da jih bo ubil s pištolo, ki jo je imel v roki. Policisti PO Hrastnik so na savskem mostu v Hrastniku vozilo ustavili in v postopku s potniki ugotovili, da je S.B. imel plastično pištolo. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. NASELJE MRTVEGA Strmec, 1.8. je M.J. v hlevu našel mrtvega D. A. Zdravnik je ugotovil naravno smrt, kap. MUČENJE ŽIVALI? Tepe, 2.8. je Z. J. v hlevu poginila krava. Videti je bila shirana, tako da sumijo na mučenje živali. Obvestili so veterinarskega inšpektorja. Če je sum upravičen, bo šel lasrnik k sodniku za prekrške. ZMEDLA GA JE Litija, 6.8. se je na Graški cesti neznanec predstavljal za zdravnika in tako vstopal v stanovanja. Zanimalo gaje gmotno stanje starejših ljudi. Pri tem početju mu je P.J. postavila nekaj vprašanj in ga tako zmedla, da je odšel proti Ljubljani. BREZVESTNEŽ Z BMW-JEM Gobnik, 28.7. Na parceli H.B. je neznanec pustil temno moder BMW zato, da bi ostal tam kot odpadni material. Patrulja je lastnika opozorila, naj ga odstrani. ONESNAŽEVAL JE Gradiške Laze, 8.8. je voznik tovornega avta rdeče barve v potok stresel kup odpadnega gradbenega materiala. Komunalni inšpektor bo ukrepal. N POLICIJA OPOZARJA V zadnjem času se je zgodilo več prometnih nesreč, v katerih so bila udeležena enosledna vozila (motorna kolesa in kolesa z motorjem), pri čemer so se vozniki le-teh huje poškodovali. V prometnih nesrečah je udeleženo tudi več voznikov osebnih avtomobilov. Najpogostejši vzroki nesreč so prekomerna hitrost, izsiljevanje prednosti, napačna stran in smer vožnje, pogost vzrok pa je tudi alkoholiziranost voznikov. Zato policija voznike opozarja, da naj spoštujejo prometne predpise, saj bodo zoper kršitelje dosledno ukrepali. r I I I k -------------------------------------------------------------^ — — — — — — — ^ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. “ Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. TELM:060l/28242 0601/35140 Ulica 1. junija 7 NEPREMIČNINE I420 TMLIE ZAGORJE; ob glavni cesti, samostojna hiša, 95 m2, lokal z izložbami v pritličju, prostori za pisarne ali stanovanje v nadstropju, vse urejeno in na novo adaptirano, takoj vseljivo, cena: 6.000.000 SIT oz. 60.000 DEM TRBOVLJE - CENTER; enoinpolsobno stanovanje, 43 m2, 1 .nadstropje, CK, balkon, telefon, zelo lepo urejeno, takoj vseljivo, cena: 4.400.000 SIT oziroma 44.000 DEM. STANOVANJA, PARCELE ODDAMO 2-sobno opremljeno stanovanje, TV, CK, TF, študentom, od 1.9.99 dalje (4-5 študentov) v Luciji pri Portorožu, tel.: 066/771-417 PRODAM ALI ZAMENJAM vikend z vinogradom v Podčetrtku, tel.:41-271 KUPIM stanovanje do 55 m2 v Zagorju ali Trbovljah, tel.: 66-479 AVTOMOBILI, DELI PRODAM R 5 bye bye, 1.4, letnik 96,41.000 km, 1 .lastnik, neka-ramboliran, odl.ohr., reg. do oktobra 99, možen kredit, cena 830.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM opel astra 1.6i, letnik 92, 107.000 km, Plastnica, nek., odl.ohr, možen kredit, 1.050.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM volvo 340 gl, letnik 86, 210.000 km, lepo ohranjen, možen kredit, 360.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM škodo favorit 136 1, letnik 91,84.000 km, 1 .lastnik lepo ohr., možen kredit, 300.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM mazdo 323 f l,5i, letnik 97, 37.000 km, dodatna oprema, 1.lastnik, možen kredit, '2.100.000, tel.: 64-729 PRODAM mazdo 626 2.0i karavan, letnik 98, 30.000 km, dodatna oprema, 1.lastnik, reg do 2/2000, odlično ohranjen, možen kredit, cena 3.300.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM mazdo B2500 D 4x4 lux, letnik 97, 80.000 km, dodatna oprema, nekaramboliran, možen kredit, cena 2.500.000 SIT. tel.: 64-729 PRODAM zastavo 128, skala 55, letnik 89, modre barve, 82.000 km, zelo lepo ohranjena, reg. do 6/ 2000, cena 130.000 SIT, tel.: 61-254 ali 041/569-801 PRODAM rahlo zaleten rover 416 GSi, tel.: 66-099 PRODAM BMW 320, 6 cilindrov (bencin + plin, cena po dog., tel.: 041/806-047 PRODAM VVVjetta 1.6 B, letnik 1987, dobro ohranjen + zimske gume, tel.: 29-485 (zvečer) ali 041/ 667-607 RAZNO PRODAM vino pinot po 200 SIT, vino mešano po 170 SIT, tel.: 065/642-578 ali 041/810-421 PRODAM sablji - samurajski -na podstavku, tel.: 041/806-047 PRODAM volno, za ročno ali strojno pletenje, tel.: 61 -204 KUPIM rabljene knjige za 2.letnik ekonomske šole, tel.: 041/ 839/120 PRODAM okroglo mizo 110 cm, raztegljivo in 6 stolov v temni barvi, tel.: 24-797 PRODAM avtoradio Kenwood s Cd menjalcem, ugodno, tel.: 61-632 (zvečer) ŽIVALI DOBRIM LJUDEM podarimo psičke mešančke med škotskim in nemškim ovčarem, inf. na tel.: 73-626 PRODAM kozo in mladiče plemenske srnaste pasme, tel.: 48-332 POČITNICE NA OTOKU VIRU ODDAM APARTMAJA ZA 5 OSEB, 20 METROV OD MORJA, KLIČITE NA TELEFON: 041/550-785 ALI 0601/66-099 EKSKLUZIVNO! ODDAM APARTMA V ZALIV TELAŠČICA NA DUGEM OTOKU, POKLIČITE 041/550-785, 0601/66-099 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM poslovno matematiko in računovodstvo za srednjo šolo, tel.: 28-274 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge, tel.: 28-274 INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tel.: 64-425 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskega jezika, tel.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 48-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tel.: 041/553-217 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge z osebnim računalnikom - lepo, hitro in brez napak, tel.: 71-323 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 -364. DELO IŠČEMO varstvo za fantka (eno leto) od jeseni dalje v Zagorju, tel.: 68-550 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 063/ 715/735 TRBOVLJE za brezplačni mali oglas m I Tekst: SO O ....... Z U ....... tj S Moj naslov: c N fcTal nT)i7c5 3 niln 12. VELSRPNA 1999 Športno društvo Suzana Zagorje VPISUJE nove člane - igralce pikada za sezono 1999/2000. Vse informacije dobite na sedežu ŠD Suzana na Cesti 9.avgusta 106, Zagorje ali na telefon 63-315. Atletski klub Rudar VABI na pionirsko atletsko šolo - PAŠ, ki poteka na stadionu AK Rudar Trbovlje vsak delavnik od 9.ure dalje. Ob atletskih aktivnostih se udeleženci udeležujejo še kopanja. Prijavite se lahko pred začetkom vadbe ali popoldne od 19.ure dalje na stadionu. Prijavnina znaša 2000 SIT, varstvo na bazenu do 12.ure. Dodatne informacije na tel.: 21-036 do 15.ure. Vabljeni! Foto klub Hrastnik VABI na razstavo njihovih članov, ki je na ogled v ZD Hrastnik do 15.avgusta 1999. Vabljeni! Občina Litija Podjetniški center VABI na prireditve Poletje '99: * 12.8. ob lO.uri: Oblikovanje gline v Matični knjižnici Litija, * 15.8. ob lO.uri: Veliki Šmaren - farni praznik v cerkvi Sv.Lurške Matere Božje v Polšniku, * 17.8. ob lO.uri: Osnove interneta v Matični kjnižnici Litija, * 19.8. ob 18.uri: Ustvarjalne delavnice - radioamaterji v parku pri Trgu na Stavbah, * 20.8.: Nogometni turnir na igrišču Koprivnik v Polšniku, * 24.8. ob 11 .uri: Kumska nedelja na Kumu, * 26.8. ob 18.uri: Streetball na igrišču na Rozmanovem trgu. Vljudno vabljeni! Matična knjižnica Litija OBVEŠČA, da lahko v čitalnici prebirate časnike in časopise. V seznam vseh razpolagajočih časopisov so zajete tudi želje in potrebe, ki sojih izrazili anketiranci. Skupaj je na razpolago 145 časopisov oziroma revij. Slednje lahko uporabljajo le člani knjižnice, ki imajo za tekoče leto plačano članarino. Uporabniki, ki želijo le brati v čitalnici (drugih uslug knjižnice ne uporabljajo), dobijo posebno čitalniško izkaznico, kije brezplačna. PRISILNI MOBILIZIRANCI, POZOR! Državni zbor RS je sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja, katerega največja sprememba je ta, da zakon sedaj določa tudi, da "je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, kije imela ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno bivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep dejansko izveden.” Zaradi spremembe zakona lahko vsi prizadeti mobiliziranci na pristojno upravno enoto vložijo zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, vendar morajo to storiti najkasneje do 19.decembra 1999. OBČINA ZAGORJE OB SAVI IN DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ZAGORJE OB SAVI VABITA K SODELOVANJU! Ponedeljek, 16. avgust ob 7.30 uri na avtobusni postaji pred OŠ Ivana Kavčiča Izlake: IZLET NA ZASAVSKO SVETO GORO; torek, 17. avgust ob 9.00 uri na avtobusni postaji Zagorje ob Savi: IZLET V ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA; torek, 17. avgust ob 17. uri v zagorski knjižnici: PONOVIMO ANGLEŠKO SLOVNICO; sreda, 18. avgust ob 9.00 uri pri DD Zagorje: USTVARJALNA DELAVNICA - OBLIKUJEMO GLINO; četrtek, 19. avgust ob 10.00 uri v KC DD Zagorje: brezplačen ogled am. filma ZORRO MAŠČEVALEC; ponedeljek, 23. avgust ob 10.00 uri na OŠ Toneta Okrogarja: MLADINSKE DELAVNICE; torek, 24. avgust ob 9.00 uri na OŠ Toneta Okrogarja: TEČAJ UČINKOVITEGA UČENJA; torek, 24. avgust ob 9.00 uri na avtobusni postaji Zagorje: IZLET V NEZNANO; sreda, 25. avgust ob 10.00 uri na OŠ Toneta Okrogarja: LIKOVNA DELAVNICA; sreda, 25. avgust ob 10.00 uri na OŠ Toneta Okrogarja: ŠPORTNA DELAVNICA. [p E (D [R £\ M a m ® KINO HRASTNIK 12.8.15.8. SESUTI HARRV (komedija), čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 13.8. -15.8. ANALIZA PA TAKA (komedija), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 16.8. - 17.8. NI KINO PREDSTAVE; 18.8. - 22.8. MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC (ZF komedija), sre., čet. in ned. ob 20.00, pet. ob 18.00; 20.8. - 22.8. TAXI (dakcijska komedija), pet. ob 20.00, ned. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 23.8. - 24.8. NI KINO PREDSTAVE; 25.8. GENIJ (komedija) ob 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 14.8. SESUTI HARRV (komedija) ob 19.00, 21.8. MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC (zf komedija) ob 19.00 KINO TRBOVLJE DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI PROGRAMA ZA MESEC AVGUST! ^ KINO ZAGORJE 12.8. -15.8. PODLE IGRE (ljubezenski), čet., pet. in ned. ob 19.00; 14.8. -17.8. VRNITEV OBISKOVALCEV (komedija) sob., pon. in tor. ob 19.00; 18.8. - 22.8. BENEŠKA KURTIZANA (ljubezenska drama), sre., čet. in ned. ob 19.00; 19.8. ZORRO MAŠČEVALEC (pustolovski), ob 10.00, VSTOP PROST! 20.8. - 24.8. ANALIZA PA TAKA (komedija), pet., sob., pon. in tor. ob 19.00; 25.8. SIMON BIRCH (drama) ob 19.00; KINO IZLAKE 15.8. VRNITEV OBISKOVALCEV (komedija), ob 20.15 uri; 22.8. ANALIZA PA TAKA (komedija), ob 20.15; TRGOVINA d.o.o. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 ■ itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev ■ topli podi širine 2, Sin 4m ■ karnise vseh vrst • zavese domačih in tujih proizvajalcev ■ šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 19®, ob sobotah 7® do 13® - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetotoni, vzalkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA 200 MAR-KET KAN P vse za male živali Ulica 1. jturdja 7,TRBOVX.JE Tel.: 041-531 791 Delovni čas: 8.00 - 12.CJO 16.00-19.00 »ofc»ota: 8.00 - 12.00 PNEUIVIATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje. GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. 1. naslov za zlate zadeve Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12li inl6h-19h sob.: 9h-12h tel • 0601 71 675 ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn Trg svobode 2 1270 Litijo tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665 Gotovinsko posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, motor, tehnični predmeti, zlato, poplačila starih posojil in urejanje novih. Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 1 6h, INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55100fax:68 0t0 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si Skladno z določbo 14.člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Ur.l.št. 72/94, 48/98) objavljamo Registracijo nespremenjenih oz. spremenjenih voznih redov: Nespremenjene medkrajevne linije: Ljubijana-Sneberje-Noravče-ZagorjeO/S Ljubljana-Celje-Dobovecpri Rogatcu G Zagorje O/S-Moravče-Črnuče-Ljubljana Spremenjena medkrajevna linija: Zagorje O/S-Trojane-Ljubljana; spremeni se le oznaka režima linije v stolpcih 2 in 3 iz Š v D*, časi odhoda oziroma prihoda avtobusa pa ostajajo nespremenjeni. Nespremenjene primestne linije: Dobrljevo-Limovce-Zagorje O/S Čemšenik-Jesenovo-Zagorje O/S Kandrše-Zagorje O/S Zagorje O/S-Trbovlje Iskra Zagorje O/S-Litija Predilnica Spremenjene primestne linije: Zagorje O/S-Trbovlje Komunala a. ) spremeni se čas odhoda avtobusa iz AP Zagorje pod oznako 1 in 2 in je tako čas odhoda namesto ob 5:30 oz. 13:30 po novem 5:25 oz. 13:25; b. ) spremeni se čas odhoda s postajališča Komunala Trbovlje pod oznako 3 in 4 in je tako čas odhoda namesto 6:30 oz 14:00 po novem 6:25 in 13:50. Temu ustrezno se spremenijo tudi odhodi in prihodi na vmesnih postajališčih. Podklanec/Orehovici-Zagorje O/S-Zagorje O/S Železniška postaja Spremenijo se le oznake režimov v posameznih stolpcih, časi odhodov oz. prihodov pa ostanejo nespremenjeni. Medija-Kolovrat-Zagorje O/S Črta se 5 stolpec voznega reda, čas odhodov in prihodov avtobusa pa ostanejo nespremenjeni. Podkum-Zagorje O/S spremeni se le oznaka režima linije v stolpcih 2 in 5 iz D* v Š, časi odhodov oz. prihodov avtobusov pa ostanejo isti. Vozni red velja od 1.9.1999 do 31.8.2000 TRBOVLJE "ID D z"L D tVTL D 3V m r Čeprav boste imeli občutek, da so se vam prijatelj i izneverili, ker vas niso 22.3. -20.4. pripravljeni poslušati, vedite, da ste glede na to, koliko sami napravite zanje, pričakovali preveč. Ohranili boste dobro voljo in optimizem. Št.: 15. Ne zamerite prijateljem, ker vam niso nenehno na voljo in se ne ukvarjajo z vašimi težavami. Morda 21.4. -21.5. pa so vas že prevečkrat videli takšne in vedo, da vam skoraj ni mogoče ustreči. Št.: 23. Ne prenašajte bremen svojih težav na druge in ne pričakujte, da j ih bodo reševali namesto vas. Če se ljudje niso kar na- 22.5. -21.6. prej pripravljeni ukvarjati z vami, to še ne pomini, da j im je vseeno, kaj se z vami dogaja. Št.: 4. Življenje skušajte jemati drugače in prepričali se boste, da ni . '*■' tako črno, kot se [jfa vam zdi. “Osredotočite se na lepe strani in ne iščite pomanjkljivosti za vsako ceno. Potrudite se ohraniti nova poznanstva. Št.: 10. Veliko vam bo do tega, da se uveljavite. Opirajte se na lastne moči, saj boste v tem primeru res zadovoljni z doseženim uspehom. Kar vas je na ljubezenskem področju v preteklosti vznemirjalo, se bo tokrat razrešilo. Št.: 5. Nikar ne ravnajte s sabo v rokavicah. Stvari, ki jih boste morali spremeniti, so nujne, sicer ne morete 24.8.-23.9. pričakovati napredka na nobenem pod-ročju. Bodite odločnejši in ne dvomite o vsem, kar zraste v vaši glavi. Št.: 18. 22.6.-23.7. dogodkov 24.7.-23.8. /Vača bodočnost čina.zaht&v-a./i k nixsi/-e,tilol ne,pa. na. v-ztpčedi^ Je, sHalia o-zpoja. V dneh od 27.7. do 8.8.1999 smo postali bogatejši za osemnajst malčkov, enajst deklic in sedem fantkov. 27.7.1999 Ajša Gromulič, Vodenska 47, Trbovlje - hči Ajla 28.7.1999 Petra Kovač, Hohkrautova 15, Trbovlje - sin Žan Lipovšek Mateja Macuh, Nazorjeva 25, Celje - hči Tamara Fahrije Bytyqi, Kešetovo 11, Trbovlje - hči Elira 29.7.1999 Mojca Kač, Gregorčičeva 11, Brežice - sin Peter Nataša Ulčar, Žabjek 25, Trbovlje - sin Timotej Zakonjšek 31.7.1999 Vesna Rezar, Drapšinova 7 - sin in hči Matevž in Zala 2.8.1999 Jasna Butkovič, Trg svobode 29, Trbovlje - sin Valentin 3.8.1999 Smilja Goljuf, Pod gozdom 3, Trbovlje - hči Špela 4.8.1999 Saška Pistotnik, C.Tončke Čeč 15, Trbovlje - hči Kristiane Marjeta Vozel, Partizanska 22, Trbovlje - hči Lara Cesar Darinka Mijailovič, Celjska 35, Šmarje pri Jelšah - hči Julija 5.8.1999 Saša Šibakovski, Bevkova 8, Žalec - sin Jan Melita Ljubešek, Račiča 34, Loka pri Zidanem mostu - sin Tadej Ferdih Zijadeta Mujčinovič, Polje 23, Zagorje - hči Melisa 7.8.1999 Cvetka Vodeb, Frankolovskih žrtev 32, Celje - hči Maja Mitevski 8.8.1999 Arza Bečič, Šesta M.Debelaka 4, Hrastnik - hči trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 r m? 24.9.-23.10. V nekaterih stvareh boste dokazali, da ste močni, druge pa vas bodo spravile na tla. Nikar ne tekmujte z namišljenimi nasprotniki, ker se boste prehitro utrudili. Deležni boste pozornosti in naklonjensti nasprotnega spola. Št.: 24. Na nekatere dogodke in ljudi pač ne boste mogli vplivati, kar pa še ne pomeni, da ste nesposobni. Dobro bi bilo, da svojih sposobnosti ne dokazujete tako, da pri tem tlačite druge, saj vam to ne bo prineslo nič dobrega. Št.: 27. Do določene 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. 23.12.-20.1. stopnje so vaša prizadevanja za to, da bi bil samostojnejši in neodvisni, upravičena in razum Ij i va. Pomembno pa j e, da pri tem pazite na postopnost in se ne spravljate v položaj, ki jim zaenkrat še niste kos. Št.: 19. Pomembno je, da se umirite in si razjasnite, kaj vas žene -v takšen način življenja. Nečemu se hočete izogniti, a se boste verjetno prav s tem prisiljeni soočiti. Z odkritosrčnostjo bi lahko rešili kar nekaj stvari. Št.: 3. V osebnem življenju boste našli veliko zadovoljstva. Ne dovolite, da bi ga kaj skalilo. Za živčnost in zoprne obveznosti bo še veliko časa. Pred sabo imate tudi precej razburljivo ljubezensko življenje. Št.: 9. Najpomembnejša vam bo zabava, ostalo bo moralo nekoliko počakati. Če imate od-20-2-21-3' govorno delovno mesto, bi bilo dobro, da razmišljate tudi o obveznostih. Samske Ribe boste priljubljene in obdane z oboževalci. Št.: 20. 21.1.-19.2. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: CVETO ERMAN PODLAGA, TEMELJ SPOMENIKA NORVEŠKI PISATELJ ('LJUDJE Z JUVIKE') NAJDALJŠA REKA NA SVETU VRSTA VRBE AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC DOUGLAS ŽILA, KI DOVAJA KRIK SRCU KENIJSKI POLITIK DANIEL ....MOI Jjpl w P0NIK0- VALNICA, PONOR /i ANGLEŠKI IGRALEC IN REŽISER LAURENCE) : y HRIBOVITA GOZDNA POKRAJINA NA ŠVEDSKEM NADA VIDMAR NAČRTO- VANO DELO, OPRAVILO NENADNA SMRT, TUDI. NAPUSC ROK ARIH ZADNJA 3RAZDA NA ZGORNJEM KONCU NJIVE ZAPRTA OMARICA Z REZO ZA ODDAJANJE PISEM KRAJŠE PISANO BESEDILO ČASOPISU ILJA ERENBURG M i $ i j SLOVENSKI PESNIK,KI JE PISAL ZA OTROKE (OTON) GIUSEPPE UNGARETTI BRATUZ- KACJAN (EDVVARD) ŽipOVSK! (URIEL) NEKDANJI DINARSKI TISOČAK PREOBČUT. 'JA D0L0CE- RUDI MATEMATIČNI IZRAZ ZA ENAJST DVEH KOLIČIN PRIPRAVA ZA NOŠENJE PUSCIC EVGEN BERGANT $ V PRVOTNO BESEDILO VRINJENE BESEDE MESTO NA JUGU FINSKE POGON NA DIVJAD PREBIVALEC NASELJA SUHOR PRI DOLENJSKIH TOPLICAH KEMIJSKI ZNAK ZA SELEN POPRAVA BILANCE ŠVEDSKA REŽISERKA ZETTERLING ZVEZNA DEŽELA REPUBLIKE AVSTRIJE VRSTE UŽITNE GOBE, ŠAMPI- NJON SESTAV DEVETIH PEVCEV AM.IGRALEC (CHUCK III* OLIVER HARDV ANČKA LEVAR MESTO V S. ITALIJI VRSTA TEŽKE ITALIJAN STROJNICE OSEBA KI POVZROČA TEŽAVE LITERARNI JUNAK DANIELA DEPOJA INDIJSKO STRUNSKO GLASBILO GERMAN- »O6 RODNA RASTLINA ANGLEŠKI NOBELOVEC ZA MIR (JOHN B0YD) LAHKOT- NOST SL OBRAM. MINISTER TURNŠEK II iniii IZDELOVALEC ALI PRODAJALEC SCETK miSen TREFALT MUSLIMANSKI SODNIK PO KORANU UČITELJ TELESNE VZGOJE PAPEŽEV LETNI DOHODEK DANSKA ZVEZDNICA NEMEGA FILMA NIFI SFN DUARPFK- NONET: sestav devetih pevcev GIMNAST: učitelj telesne vzgoje MAI: švedska režiserka ' ALERGIJA: preobčutljivost na določeno snov NOVARA: mesto v severni Italiji ISKRENOST "Sinko, zahvali se babici za denar, ki ti gaje poslala v pismu!" "Kar ti se zahvali, saj si mi ga vzela!" NAPAČNO "Dragi, kajne, da boš zaradi mene prenehal piti?" "Kdo pa je rekel, da pijem zaradi tebe?" KRIŽEC IN KROGEC Starejša ženska se je vedno, ko je dobila pokojnino, podpisala s križcem. Nekega dne, ko je spet prišla po pokojnino, pa se je podpisala s krogcem. "Kaj pa sedaj to, doslej ste se menda podpisovali drugače!?" "Ah, pozabila sem vam povedati, nedavno sem se poročila in spremenila priimek!" ŠTUDENT NAJ BO "Ali vaš sin še študira?" "Ne, sedaj študiram jaz!" "????" "Kako in kje bi zaposlil sina!" REKLA JE DA "Končno sem dočakal, daje dekle s katero hodim, rekla da!" "Čestitam! In kdaj bo poroka?" "Poroka? Zakaj pa poroka?" ...da so leta 1850 med gradnjo železniškega mostu preko Niagare, na meji med ZDA in Kanado, za prevoz težkih jeklenih žic z enega brega čez slapove na drugi breg uporabljali posebnega zmaja, ki je bil podoben tem, ki jih uporabljajo za meteorološke raziskave. ...da je bila Izabela Bavarska, francoska kraljica, ki se je poročila s Karlom VI., zelo muhasta ženska. Nekega dne, ko je bila daleč stran od Pariza, si je zaželela videti svoje kanarčke. Zato je dala ukaz, da jih morajo takoj prinesti. Ko so jih prinesli, jim ni naklonila niti enega samega pogleda in še istega dne jih je ukazala odnesti nazaj v Pariz. ...da se v troposferi, najnižjem delu zemeljske atmosfere, temperatura konstantno niža z naraščanjem višine in sicer povprečno 6°C na kilometer. ...da Henry Ford (1863-1947), velikan ameriške avtomobilske industrije, ni blestel pri učenju in se tudi ni nikoli naučil pravilno pisati. M TEMATSKE SKKOVN, IsntU m _____ Iv t X vi Iv ra"! I 12. VELSRPNA 1999 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 25.8. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.16/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius Izžrebanci nagradne križanke 14/'99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake): L: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: UROŠ OCEPEK, Čolnišče 3, Zagorje 2. : Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: NINO MUMELJ, Ribnik 9b, Kisovec 3. : Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: IVANKA MUR, Boben 33, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 2.8.1999 do 10.8. 1999 od 10.00 do 13.00 ure. TRBOVLJE Četrtek, 12.8. in 19.8.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 13.8. in 20.8.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 14.8. in 21.8.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, 15.8. in 22.8.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 16.8. in 23.8.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 17.8. in 24.8.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 18.8. in 25.8.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 dnevni bar -nočni klub Sp. Izlake 9, Izlake, telefon OBOI -71-161 Ponedeljek, 16.8. in 23.8.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 15:00 DOBRO JUTRO- DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE, 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO.21:00 BREZ ŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES(P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI Torek, 17.8. in 24.8.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEK V POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKO VEČ, 17:55 EPP, 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:00 "ZADETEK V POLNO; ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P)", VIDEOSTRANI Sreda, 18.8. in 25.8.1999 VIDEOSTRANI, 10:OODOBROJUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBRO JUTRO-DOBER DAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE. 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:05 GALERIJA PORTRETOV VČASU IN PROSTORU, VIDEOSTRANI Četrtek, 12.8. in 19.8.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI, 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10 EPP, 21:15 BREZ ŠMINKE, 21:45 ZASAVJE DANES(P), 22:05 EPP, 22:15 VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek, 13.8. in 20.8.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO;", 16:25 KAKOBITIZDRAVIN ZMAGOVATI, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJA ZLTV-LOKA TV, 17:30 BINGO BONGO- KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV, ZABAV. GLASBE, 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE, 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI Sobota, 14.8. in 21.8.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:10 ODDAJA ZLTV, 16:40 ZADETEK V POLNO -PONOVITEV ŠPORTNE ODDAJE, 17:00 EPP, 17:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI IZ ARHIVA TV CENTER, 18:00 ZA PIKO VEČ, IZOBRAŽ.ODD., 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00 VIDEOSTRANI Nedelja, 15.8. in 22.8.1999 12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00VIDEOTOP/NAJVIDEO, 13:45 EPP, 14:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:00 FILM, 18:50 EPP 19:00 RESNICA O VINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI 12. VELSRPNA 1999 m J j.Jr.g j7 ... skrivnost življenja je večja od skrivnosti smrti ... Oj! ... Pri vsaki stvari, ki jo napišem, se bojim samo tega, da bi ono, kar napišem, ne bilo dolgočasno, posebno, ker nisem eden onih, ki bi znal peti slavo „junakom„ ampak mi snov daje življenje samo. Zato ti zatrdim, dragi človek, ki bereš te vrste, da bi le tebi rad ustregel. Verjemi mi, da pišem le zato, da nekdo čita, ki me razume in mi morebitno zaletelost prav zavoljo tega odpusti. Kajti, zdi se mi, da mi je dolžnost, napisati ono, kar mi je na srcu, pa ne zato, da bi bilo lepo natisnjeno, temveč zato, da povem. Zato večkrat riskiram. In tudi to pot. Obljubim pa ti, ki boš bral, da so te zgodbe vsaj malo zanimive in da se bom v bodoče potrudil kaj še boljšega še boljše povedati ... ... tista nagraužna tabla za Savo, na kateri piše - DOBRODOŠLI V TRBOVLJAH - pa še kar stoji ... Jaz ne vem, ali nihče od odgovornih na občinski upravi za okolje in prostor, ne bere ZASAVC-a ... ________ Nekateri kar hitro pozabijo na korenine, ko enkrat pridejo do vrha. Tako so se naši vrli poslanci, te, bakle učenosti, leščerbe modrosti, v poslanski menzi veselo redili na račun davkoplačevalcev. Ta menza je edina v tej državi obratovala skora mesec po uvedbi DDV-ja mimo pravil, ki sojih postavili sami ... Medtem, ko s(m)o bili navadni smrtniki (beri: volilci) za mnogo manjše prekrške hudo kaznovani. In potem pričakujejo, da jim verjamemo, kako sedaj, ko so bili na (ne)delu ulovljeni, vse Štirna ... ... boljše je biti en dan petelin, kot leto dni kokoš ... Oj! ■■■ Bo kar držalo, kar so že stari Rimljani zapisali o Balkanu, in ki, kot nam je vsem menda znano, tudi niso bili kar tako, glede na to, da so na tleh stare Evrope izgradili imperij, katerega kulturni, vojaški, filozofski in še kakšni koreni segajo globoko v naš čas. In ena od teh malenkosti je tudi njihovo poimenovanje pokrajine, ki je do nedavna marsikomu na tem planetu v zadnjem času pobelila glavo. Pišem o Balkanu, ki je besedna skovanka latinskega(rimskega) izvora, ip v dobesednem prevodu pomeni BAL kot PLES, ali PLESATI in KANE kot PES ali PASJI. Torej ta skovanka v prevodu pomeni ime za deželo pasjega plesa ... že takrat ... zanimivo, ni kaj ... ...Miloševič ni mrava nije zgazio. Uvek smo ga nosili na rukama... Oj!___________________________ V dneh praznovanja 9. Avgusta, dneva Republike Zagorske, sta protizračni obrambi Republike Hrastniške in Zvezne Republike Trboveljske, ugotavljali večkratne avionske prelete Zagorjanske aviacije nad njunim zračnim prostorom, ter nočni prelet nebroj čudovitih raketnih projektilov neznane izdelave, s čemer so bili grobo kršeni mednarodni sporazumi, katerih sopodpisnice so tudi vse tri Republike Zasavske. V skladu s tem, sta zato obrambna ministra obeh Republik poslala na ZN protestno noto, v katerih raketiranje ter vdore Zagorjanskih zračnih sil v zračni prostor imenovanih zasavskih Republik ostro obsojata!! ______________... „PERKMANDELJCPRESS„ ■■■ Oj! —____________________ Tako. Pa smo ju preživeli!! Nostradamusov vesoljni potop, pa sončni mrk in kar je takših nebeških zadev ... Kar za nas, Slovence, niti ni nič čudnega, glede na to, da smo takšnih, če ne še hujših apokaliptičnih trikov deležni od TV Dnevnika do TV Dnevnika ... ■■■ evriting is ander kontrol ■■■ Oj! ■■■__________ Avtor kolumne „Kako goltamo svinjarije ali domovina dioksinu„(beri ZASAVC, št. 15, letnik 9, cena 250 SIT) podpisan s partizanskim imenom Jože Ovnik, se po tej poti naiskreneje zahvaljuje vsem svinjskim pastirjem, svinjerejcem, klavcem, mesarjem, gospodinjam in pridelovalcem domačih mesnih dobrot, ki so mu v zahvalo za zgoraj omenjeno kolumno darovali!! pravo domačo svinjsko polovico, 120 jetrnic, 35 krvavic, 186,25 m svinjskih črev za klobase, flajšmašino, parklje in rep za kislo župco, 17 pečenic, celo svinjsko ribo, 2,7 /. sveže svinjske krvi, 50 kremenateljcev, 101. čiste svinjske masti, 5 kg. domačih svinjskih ocvirkov, 25 kg mešanega mesa za ražnjiče, čevapčiče, pleskavico in ostale „zasavske„ specialitete. In, še posebej hvala za prečudovito, skorajda že unikatno svinjsko glavo ... Avtor imenovane kolumne resno razmišlja, da bi čimpreje napisal kakšno na temo hladilnikov, zamrzovalnih skrinj, naravnem suženju mesa ... ... preden sem postal kolumnist, sem bil komunist ... Oj! ... ... iz doline zapuščenih, Vas prisrčno pozdavlja ... Oj! ... Trbovlje so iz 2.SNL izpadle v 3.SNL, NK Črnuče ravno tako. V privatnem življenju našega športnega urednika je Trbovlje padlo v "bunkuc" ligo, Črnuče pa v ligo prvakov... (HORUK-PRESS agens) BILA JE SLAVNOSTNA SEJA. Z LEPIM PROGRAMOM. POSLUŠALI SO GA. NEKATERI. NEKATERI GA TUDI NISO MOGLI. SO IZLAŠKI MLADEN'ČI MOPEDE PRIZKUŠALI. ČE POTEGNEJO IN ČE IMAJO ZAVORE. TEHNIČNI PREGLED bp! TURIZEM, LAVOR, INEL/ICI JA ZVEZE Z BOGOM, PRIPNI IN POSLU NI Skoraj ne mine dan, da ne bi naši turistični delavci iz slovenske obale tarnali, da imajo letos manj turistov. Kako naj jih letuje več na slovenski obali, ko pa moraš plačati, v Portorožu npr. 400 SIT, v Strunjanu 600 SIT (po osebi, da ne bo pomote), če se kot turist želiš malo ohladiti v morju ali se na plaži nastaviti soncu. Za štiričlansko družino je to kar izdaten strošek. Če pa se pripelješ do tja z avtomobilom, ti mastno zaračunajo še parkirni prostor. Veste kaj, jaz se grem rajši »turista igrat« na sosednjo hrvaško obalo, kjer mi le malokje zaračunajo kopanje v morju ali parkirni prostor. Pa še sladoled imajo cenejši. Tako je to. Tarnajo, turiste pa dobesedno izganjajo. Fotografija je zgovorna: Mor nima denarja, da se okopa v morju, se doma v lavorju (ali vedru). Evropejci nam napovedujejo zaradi uvedbe DDV inflacijo večjo kot 10%. A mislite, da se bodo naši kar tako dali, kaj? Bodo že, kljub podražitvam (elektrika, nafta, bencin, zdravila,...), naredili (beri-izračunali) tako, da bo inflacija taka, kot so jo napovedali-6,8%. Počasi bom začel verjeti, da ima zagorski župan dobre zveze z onim-i, ki dela-jo vreme. Tudi tokrat je bila Zagorska noč idealna za zabavo in druženje. Pa še jasno je bilo, da so se videle mnogotere zvezde na nebu. Mogoče pa bi s svojimi zvezami lahko v prihodnje izbral na ploščadi »zabaviščno družino« z boljšo glasbo in ozvočenjem. »Ploskajo, ne klepetajo,... Kot se spodobi«, je poročal novinar Radia Trbovlje, profesor Aleš Gulič, s slavnostne seje zagorskega občinskega sveta iz hotela Medijskih toplic. Na rednih sejah dokazano klepetajo. V zagorski občinski upravi je zaposlenih in so na svojih področjih uspešni tudi nekdanji odlični športniki. Naprimer plavalka Tatjana Podbregar, rojena Blažič in košarkar Brane Omahne. Kje ste-smo nogometaši? Smo- so res ob treniranju nogometa pozabili na nenogometno izobrazbo? Bojim se, da je odgovor pritrdilen. Ajda zori. Žal vse manj po poljih. Zorel pa je izlaški ansambel Ajda, ki je na Izlakah promoviral svojo žetev. Igor Goste (Uradni "preizkuševalci" so pa v Kisovcu hitrost merili in kasirali... HOOORUK!) S prenosom lastnine so težave. Težave so tudi s prenosom kategorij zemljišč. Razen, če imaš srečo in si osebni znanec kmetijskega ministra... ( TUDI V PODPOŠTENJAKOVEM TABORU SE GREDO NA HOOORUK!) ČUDI SE NAŠ ŽUPAN O ZAPLETENIH IN POČASNIH BIROKRATSKIH POSTOPKIH. Ja kam pa občina spada? (HORUK-PRESS agens) ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. Varčevanje - odlična Celje - skladišče D-Per 6/1999 5000006898,16 COBISS o t za Vezava sredstev na 3 ali 5 let I Enomesečni tolarski in devizni depoziti z avtomatskim podaljšanjem /oj bankazasavje _Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke