GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE ! 2000 r \ 352(497.4 Ivančna borici 12000011 imrZ00rš£g ^^^^^ j*^. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.0.0. Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica TEL: 061/769-040, GSM1: 041/661-972 IAX: 061769-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Številka 5 letnik 6 junij-juilij 2000 Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas§lamas.si POJO NAJ LJUDJE - Šentviški tabor letos že enaintrideseti. Stran 18 REKA KRKA BO ČISTEJŠA! - Najdaljša slovenska reka potrebna zdravljenja. Stran 12 OBČINSKI PRAZNIK - Proslava, podelitev priznanj in nagrad tokrat v Ambrusu. Stran 3 obvestilo Prijava škode zaradi suše Županstvo Občine Ivančna Gorica zbira prijave o povzročeni škodi zaradi suše, ki so jo utrpela kmetijska gospodarstva. Vse interesente vabimo, da na Županstvu Občine (rele rent /a kmetijstvo) dvignejo obrazce za prijavo škode. Tukaj bodo dobili ludi vse dodatne informacije. Podatke o škodi bomo zbirali do 21.7. do 12. ure. Župan Jernej Lamprel V(7 POSTA SLOVENIJE m. » vsa}*-' 2*1 mi ^i«i'iai 7. občinsko tekmovanje koscev in gospodinj na Luča z znojem prikošene kolajne rjevem Kalu Stran 4 GROSUPLJE PLAVUTKE BAZENI OCAU NAHRBTNIKBPALNE VREČE KRATKE HLAČE KR. MAJICE ROLERJI ŠPORTNI COPATI *%T*\f% EVA UD ADDCftA A V A DC GREMO V OLIMPIC BESEDE UREDNIŠTVA ^ V tokratni številki Klasja boste videli, da so v naše kraje, kljub slabim cestam, radi prišli in še vedno prihajajo gostje iz vse Slovenije in tujine. Pevci so zopet drli v Šentvid, slikarji na Gradišče in v Temenico, vrvež jc zopet v letnem gledališču na Muljavi, v Višnji Gori se ustavljajo vsi, ki so potrebni hladne osvežitve, v Stični rojen oratorij je zableslel v Cankarjevem domu, na Krki se dobro počutijo harmonikarji, v Ivančni Gorici nogometaši, v Ambrusu pa japonska skakalna smetana. Zdi se. kot da se nam cedita med in mleko in /a turiste je prav, da tako izgleda. Probleme bomo že sami reševali. Predlagamo, da se jih lotimo po počitnicah. (KM) 120000103,5 STRAN AKTIVNOSTI ŽUPANSTVA od 20. aprila do 20. junija 2000 24. april - občni zbor Društva upokojencev Ivančna Gorica 26. april - seja občinske volilne komisije, žrebanje vrstnega reda kandidatov za volitve v organe KS Stična - priložnostna prireditev pri spomeniku v Radohovi vasi 28. april - razgovor s predstavniki Gasilske zveze Ivančna Gorica 4. maj - razgovor s predstavniki gradbenega odbora - vodovod Polževska planota - seja odbora za kmetijstvo in gozdarstvo 11. maj - razgovor s predstavniki Petrola Ljubljana o bencinski črpalki v Ivančni Gorici 16. maj - razgovor z vodstvom KS Ambrus - priprave na občinski praznik 17. maj - seja občinskega štaba za civilno zaščito 19. maj - seja občinskega sveta 23. maj - razgovor s podjetjem Telemach - kabelska TV - obisk in razgovor v farmi Stična - obravnava problematike dejavnosti firme in varstva okolja 26. maj - razgovor z generalnim direktorjem Krka Novo mesto - pogovor o programu in aktivnostih projekta Krka 2000 (to je projekt, kako izboljšati stanje dolenjske reke Krke) 2 7. maj - slavnostna seja in podelitev nagrad ob občinskem prazniku - Kulturni dom v Ambrusu 28. maj - podpis dogovora o varovanju reke Krke z župani občin. Dogovora so se udeležili župani občin, ki ležijo ob reki Krki. Podpisa se je udeležilo 16 od 18 županov. Bili pa so prisotni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vodarskih služb. - spust kajakašev po reki Krki, ki se gaje udeležilo več kot 250 kajakašev. 30. maj - razgovor s projektanti - kanalizacija Šentvid 31. maj - udeležba na skupščini družbe Veterina Dobro 1-junij - z DDC - ureditev križišča v Ivančni Gorici ob izvajanju del na AC 4. junij ■ sodelovanje na kolesarskem Pohodu po rimski cesti Ivančna Gorica -Žužemberk 6. junij - razgovor na DDC - stanovanjski objekt Kovačič v Ivančni Gorici 7. jung - sestanek odbora za Jurčičev pohod. Ocena pohoda v letošnjem letu in izhodišča za pripravo pohoda v naslednjem letu. - terenski ogled in razreševanje problemov ter medsosedskih odnosov na Krki 10. junij - tekmovanje enot prve medicinske pomoči na Igu - regijsko tekmovanje. 13. junij - tiskovna konferenca - 31.tabor slovenskih pevskih zborov 15. junij - trasiranje - rekonstrukcija Ceste na Polževo 16. junij -sodelovanje na zaključni prireditvi projekta Stoji učilna zidana v Ambrusu. 17. junij - obisk mladinskega pevskega zbora iz Hirschaida - pobratene občine iz Nemčije 18. junij . 31. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični 8S ■* z — JUŽNA POVEZOVALNA CESTA IVANČNA GORICA IN KRIŽIŠČE OBDELANO V PR0J. ŠT. PNG 133/99 julij 1999. junij 2000 Takšno izvedbo prometne rešitve v Ivančni Gorici smo zahtevali dodatno. Izhajali smo iz dejstva, da je rondo boljša varianta od klasičnega križišča. VRAČANJE PREMOŽENJA AGRARNIM SKUPNOSTIM Na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic - objavljeno v Uradnem listu, RS št. 5/94 - ter spremembah in dopolnitvah Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 38/94, 69/95, 22/97 in 56/99) lahko do 30. 6. 2001 na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje vložijo zahtevek za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti. Zahtevku morajo biti priložena vsa dokazila, ki so sestavni del 9. člena tega zakona. Agrarnim skupnostim, ki v zahtevanem roku ne predložijo dokumentov upravni organ zahtevek zavrne kot nepopoln. 5. odstavek 8. člena zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic določa, da prejšnji člani, dediči, dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice oziroma je ne uvel- javljajo v celoti, in tako ostanejo nepremičnine oziroma del nepremičnin na območju bivše agrarne skupnosti v lasti sedanjega lastnika, to jc občine. Le-ta mora te nepremičnine v šestih mesecih od dneva pridobitve ponuditi v brezplačno rabo in upravljanje vaški oziroma krajevni skupnosti, na območju katere te nepremičnine ležijo. Danijela Virman PRIDOBITEV PRAVICE DO DRŽAVNE POKOJNINE Na podlagi 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 419. člena Zakona o PIZ (Uradni list RS, 106/99) pridobijo pravico do državne pokojnine osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nimajo pravice do pokojnine po tem zakonu in tudi ne prejemajo dajatev oziroma pokojnine iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih, in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do državne pokojnine, če: - so dopolnile 65 let starosti - so med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let prebivale na območju Republike Slovenije. Državna pokojnina po prejšnjem odstavku znaša 33,3 % najnižje pokojninske osnove (to je od 1. 1. 2000), ki znaša 24.445,80 SIT na mesec in je enaka za vse upravičence. Po pridobitvi 1. odst. 419. člena v prehodnem obdobju v letu 2000 do 2005 uveljavljajo pravico do državne pokojnine osebe, ki so dopolnile najmanj 65 let starosti, če izpolnjujejo tudi druge pogoje določene za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja po predpisih o socialnem varstvu. V prehodnem obdobju je starostni pogoj za prido- bitev pravice do državne pokojnine v letu 2001 70 let, ta starost pa se vsako prihodnje leto zniža za eno leto, tako da bo v letu 2005 zahtevana starost 65 let. V letu 2000 so torej upravičene do pridobitve pravice do družinske pokojnine le osebe, ki so dopolnile 65 let starosti, imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji od 15. leta starosti dalje in prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja pri Centru za socialno delo. Osebe, ki niso uživalci denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, morajo k zahtevku za družinsko pokojnino predložiti ustrezno potrdilo Centra za socialno delo o upravičenosti (oz. o izpolnjevanju pogojev) do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja. Dokazila, ki so potrebna za priložitev k zahtevku za družinsko pokojnino, so razvidna iz priložene vloge. OBVESTILO Uživalcem pokojnin, ki poleg pokojnine uživajo tudi varstveni dodatek, v letu 2000 ni potrebno vlagati potrdil o premoženjskem stanju in drugih dokazil za ponovno preverjanje upravičenosti do varstvenega dodatka pri ZPIZ-u. Preverjanje upravičenosti do varstvenega dodatka se po določbi 450. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 106/9) prvič izvede v letu 2001. Za občane Občine Ivančna Gorica pripravila Danijela Pirman v sodelovanju s strokovno sodelavko ZPIZ-a Marto Smole Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenij a Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (Sport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vest-nik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN OBČINSKI PRAZNIK - PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD V LETU 2000 V času javnega razpisa za pridobitev predlogov za Jurčičeve nagrade in priznanja Občine Ivančna Gorica smo prejeli kar nekaj vlog, ki jih je Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja obravnavala na seji 8. 5. 2000. Nato je pripravila predlog prejemnikov občinskih nagrad in priznanj in ga poslala občinskemu svetu Občine Ivančna Gorica v obravnavo in potrditev. Občinski svet je nato na seji 19. 5. 2000 obravnaval predlog omenjene komisije in sprejel Odlok o podelitvi občinskih priznanj in nagrad za leto 2000. Ta jc objavljen v občinskem glasilu Klasje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 3/00). Na podlagi sprejetega odloka se v letošnjem letu podelijo priznanja in nagrade naslednjim: ZLATI GRB OBČINE IVANČNA GORICA Podeljuje Občina Ivančna Gorica SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA, ENOTI GIMNAZIJA Obrazložitev: Gimnazija, ki deluje danes v sestavi Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, praznuje letos častitljivo 50-letnico svojega obstoja. To je Čas, ko je ta ustanova zapolnjevala vzgojo in izobraževanje v prostoru med Ljubljano in Novim mestom. Svoje poslanstvo jc Gimnazija v najrazličnejših organizacijskih oblikah uspešno opravljala, prav tako pa uspešno deluje tudi danes. V slovenskem merilu jc podobnih institucij veliko, vendar si je naša gimnazija v vsem času delovanja postavila pomembno mesto in raven na vzgojno-izobraževalnem področju. Številne generacije, ki so jo obiskovale in tiste, ki jo obiskujejo danes, uspešno nadaljujejo svojo izobraževalno pot na višjih in visokih šolah. Kar nekaj imen nekdanjih dijakov danes najdemo na odgovornih vodstvenih in vodilnih funkcijah, kjer uspešno kreirajo razvoj tako na gospodarskem, novinarskem, športnem kot tudi na drugih področjih. Ne da bi omenjali imena, pa je treba reči, da jc Gimnazija Stična, danes del in enota Srednje šole, znana po svojem uspešnem vzgojnem in izobraževalnem delu, pa tudi povezovanju s krajem in okoljem, kjer živi in dela. Nedvomno gre tu za odgovorno delo zaposlenih v tem kolektivu, nekdanjim profesorjem in današnjemu vodstvu. Tako postaja gimnazija ne samo vzgojno-izobražcvalno središče, ampak je tudi pogosta nosilka kulturnih in športnih prireditev ter povezo-valka izobraževalnih, vzgojnih in drugih hotenj. Prav je, da zaželimo jubilantu in prejemniku najvišjega priznanja Občine Ivančna Gorica še uspešno nadaljnje delo, podeljeno priznanje in nagrada pa naj pomeni gimnaziji in vsem, ki so v njej sodelovali in sodelujejo, našo skupno zahvalo. JURČIČEVE NAGRADE PREJMEJO DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA IVANČNA GORICA Obrazložitev: Društvo podeželskih žena je začelo delovati že v letu 1970. Kmalu je preraslo prvotno namero druženja in se organiziralo v institucijo, ki deluje na različnih področjih organiziranosti ljudi, ki sc ukvarjajo s kmetijstvom v najširšem pomenu besede. Društvo podeželskih žena tesno deluje s kmetijsko svetovalno službo, ki je njihov mentor, skupaj sooblikujejo programe, ki obsegajo izobraževanje nosilk kmetijskih gospodarstev in kmečkih družin ter si posredno prizadevajo, da bi slovenske podeželske žene in dekleta postavili na ustrezno mesto. Njihovi programi segajo tudi na področje izobraževanja, zdravstva, družine, medsebojnih odnosov, spodbujajo dejavnosti in razvoj podeželja in vasi in seveda sodelujejo s sorodnimi organizacijami znotraj občine, pa tudi izven nje. Na številnih razstavah, udeležbi na sejmih in drugih oblikah izobraževanja si pridobivajo nova znanja, izkušnje, predvsem pa to pomeni pomemben korak k dograjevanju razvoja in odnosov tudi na tem področju. Članstvu še kako uspeva s svojim delom in strokovnostjo vdihniti dušo podeželju in posameznim kmetijam. MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ AMBRUSA Ti t „\\ 1 1 i i Obrazložitev: Prav posebej naših pevcev iz Ambrusa ni treba predstavljati. Danes so med nami in soustvarjajo današnji kulturni program ob slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku. Trenutna zasedba glasov v zboru in pevcev jc mlajša. Pevski zbor je bil ustanovljen leta 1991. Nadaljuje pa delo nekdanjega ambruškega okteta Vse tc naše fante in može druži ljubezen do petja, slovenske narodne in umetne pesmi, seveda pa je njihovo petje prepleteno z veseljem in voljo do sodelovanja tako v kraju kot širše. Sodelu- jejo na najrazličnejših koncertih, so pa tudi stalni gost Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. V sicer kratkem času uspešnega delovanja so pripravili že nekaj koncertov, seveda pa so želje in hotenja pevcev še večja. Ker je sestava kar pomlajena, lahko pričakujemo in upamo, da bo aktivnost in volja do petja med našimi današnjimi slavljenci ostala še dolgo. To je vsekakor želja vseh nas, posebej pa krajevne skupnosti, kjer so pevci doma. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VIŠNJA GORA Obrazložitev: Organiziranost gasilske dejavnosti v občini jc izjemno široka in združuje številno članstvo, gasilce in gasilke, posebej pa naj omenimo skrb za vključevanje mladine. In eno od takšnih društev, kjer je doma dolgoletna gasilska tradicija, je Prostovoljno gasilsko društvo Višnja Gora. Je eno najstarejših društev v občini, sodi pa tudi med najstarejše v državi. V dejavnosti, kamor sicer sodi gasilstvo, to je področje zaščite in reševanja, je omenjeno društvo doseglo pomembne rezultate. Člani tega društva so nesebično, pravočasno in strokovno odpravljali posledice požarov in drugih nesreč, ki so sestavni del vsakodnevnega življenja. Na ta način so pomagali ljudem v stiski in nesrečah. Opravljali so in še vedno opravljajo naloge in aktivnosti, pri katerih mora biti delo dobro organizirano, strokovno in usklajeno. Društvo posebej skrbi za izobraževanje in vključevanje mlajših, za tehnične popolnitve, pa tudi ustrezne prostorske pogoje dela. V društvu prevladuje skupno sodelovanje in pripravljenost, da se v času, ki ga imamo, pripravimo tudi za primere, ki jih je težko predvideti. Hvala, gasilci, in uspešno naprej! A STRAN 7. občinsko tekmovanje koscev in gospodinj na Lučarjevem Kalu Z ZNOJEM PRIKOŠENE KOLAJNE Sonce je žgalo, da ti je bilo tisto nedeljo popoldne, 2. junija, še v senci vroče. To pa ni preveč motilo za košnjo navdušenih tekmovalcev in navijačev. Prišli so iz mnogih krajev občine. Pa tudi iz sosednjih občin. Tekmovanje v košnji na Lučarjevem Kalu je res postalo tradicionalno. Zanimanje zanj pa je iz leta v leto večje Letos je bilo še veliko več radovednežev, saj jih je večina že mnogo prej doma pospravila seno. Letos je vse dozorelo prej. Za tekmovalce pa to ni bilo dobro, saj je bila trava velika in že malce poležana. Ker so se organizatorji odločili, da bodo tekmovanje sekačev pripravili v jeseni, so se lahko vsi posvetili le košnji. • Kot vsako leto je bilo največ tekmovalcev iz Kitnega Vrha. Kar 22 jih je tekmovalo. Pa tudi najboljši so bili, saj so večino kolajn odnesli prav oni. Že njihov prihod je naznanjal da tekmovanje v košnji jemljejo resno. Zastava, transparent in zelo glasni navijači pa so spominjali na nogometno tekmo. Tekmovanje se je začelo s tem krajem značilno zamudo, je pa nato potekalo brez zastojev. Tudi izračunavanje rezultatov je šlo letos hitre- je, saj sta nova vaščana Lučarjevega Kala, Barbara in Jure, za tekmovanje pripravila računalniški program. Rezultati so bili tako znani praktično takoj in brez možnosti napak. Kot lani sta tudi letos med župani tekmovala le dva. Jernej Lamprct kot domačin in grosupeljski, Janez Lesjak. Po tradiciji je zmagal Jernej Lampret. In kdo so bili najboljši? Med ženskami do 50 let je bila najboljša Marica Černivcc, Kitni Vrh, nad 50 let pa Marija Kraljic, prav tako s Kitnega Vrha. Med moškimi do 40 let jc zmagal Lojze Černivec iz Kitnega Vrha, od 40 do 60 let Slavko Blatnik, Kitni Vrh, in nad 60 let Avgust Kuhelj, seveda tudi Kitni Vrh. V ekipnem seštevku je bil rezultat pričakovan. Med ženskimi in moškimi ekipami so seveda slavili Kitenčani. No, pa tudi ostali tekmovalci in obiskovalci so bili vsaj z vremenom in organizacijo zadovoljni. Tudi oba župana, še posebej Jernej Lamprct, sta pohvalila organizatorje in zagotovila, da naslednje leto spet prideta. Za kosce dobro poskrbljeno Šele drugega tekmovanje gospodinj v pripravi malice za kosce, ki jc bilo tudi letos organizirano v okviru občinskega tekmovanja v košnji, pa se je v primerjavi s prvim udeležilo precej večje število gospodinj. Zasluga za tako udeležbo gre predvsem aktivu podeželskih žena Ivančna Gorica. Gospodinje so lično in originalno predstavile malico za kosce, ki jih sedaj ni več, in tako bodo tudi jedi, ki so se pripravljale v ta namen, ostale za spomin na podobnih tekmovanjih. Razstava jedi jc bila v turističnem domu Grča in sta si jo med drugimi ogledala tudi župan naše in sosednje občine Jernej Lamprct in Janez Lesjak ter predsednik občinske turistične zveze Ivančna Gorica Avgust Likovnik. Malica, ki so jo pripravili na velikem gruntu, kjer je bilo veliko taberharjev, jc bila temu primerno "razkošna". V jerbasu za malico in likof so bili poparjeni štruklji s cvrtjem, žganci, hruškovna, zoc (črna kava) in mleko, črn kruh, pa klobase, špeh, salama, vino, kruh, ocvirkova potica, trdo kuhana jajca, sveža čebula, suha svinjska krača... Dober je občutek, da dandanašnji, za vsak primer, še obstajajo gospodinje, ki vedo, kako se tej reči streže. 1. mesto v pripravi malice za kosce sta osvojili Mari Černivec in Beti Blatnik iz Kitnega vrha, ki malice nista pripravili le za razstavo in tekmovanje, temveč za kosce iz njihove vasi, ki so si vse dobrote, po zaključenem tekmovanju koscev, v živo privoščili; 2. mesto je pripadlo Mariji Hab-jan, Turistična kmetija Habjan, Vrh nad Višnjo Goro in 3. mesto Marti Okom, Turistična kmetija Pristava nad Stično. Ob tako izvirnih malicah, ki so zelo vabljivo dišale, jc bilo obiskovalcem in marsikomu žal, da take malice ni mogel naročiti, saj bi si raje privoščil tako kot pa na primer čevapčiče, kotlete... Na tekmovanju so sodelovale še: Ani Brcgar, Bojan-ji Vrh, Ivanka Štrubelj, Pristava nad Stično, Maja Vrhovec, Turistična kmetija Grofija nad Stično, Karolina Meglic , Mekinje in Sonja Boh, DPŽ Grosuplje. L občinsko tekmovanje v žetvi na Kitnem Vrhu pri Zagradcu PŠENICA JE PADALA POD SRPI Vasica Kitni Vrh leži severno nad Zagradcem, odmaknjena od pomembnejših prometnih poti. Pravzaprav je na koncu asfaltne ceste. Leži pa ob stari rimski cesti, ki je nekdaj vodila po dolini Krke, od Ivančne Gorice do Novega mesta in naprej. Zadnja leta so Kitenci znani kot odlični kosci, saj na občinskih tekmovanjih na Lučarjevem Kalu v vseh kategorijah dosegajo najboljša mesta. Imajo pa tudi dobre organizatorje in smisel za oživljanje starih običajev. Letos so se odločili in v okviru turističnega društva Zagradec odlično pripravili prvo občinsko tekmovanje v žetvi. Seveda na star način. S srpom. Redki so še, ki znajo žeti na tak "zastarel" način. V nedeljo, 2. julija, so brez posebne reklame in v hudi vročini zbrali kar presenetljivo število ljudi. Res je bilo bistveno več gledalcev kot pa tistih, ki so bili pripravljeni tudi pokazati svojo spretnost v žetvi, vendar je bilo tudi teh za prvič kar dovolj. Žensk je bilo tako pogumnih kar 19, v glavnem domačink in nekaterih iz bližnjih vasi. Kar neverjetno pa je, da so se opogumili in pokazali svojo spretnost tudi štirje moški, čeprav je bila včasih žetev le žensko opravilo. Tekmovalci so morali požeti parcelo 2x8 metrov. Tričlanska komisija je ocenjevala: čas žetve, trdnost snopa, poravnanost snopa in čistost njive po žetvi. Med ženskami so bile na vrhu: 1. Jožefa Mohorčič, Kitni Vrh 2. Marija Erjavec, Kitni Vrh 3. Marija Legan, Korita Najboljši med moškimi 1. Alojz Rogelj, Kitni Vrh 2. Alojz Ferlin, Gabrovka 3. Franc Lckan, Tolčane Najstarejša žanjica je bila Angela Hrovat iz Korit, stara 74 let, najmlajša pa Darja Germ z Brega pri Zagradcu, stara 31 let. Izbrali so tudi "naj žanjico". Ta častni naslov in originalno darilo je dobila Marija Turk z Lučarjevega Kala. "Naj žanjec" pa je postal Franc Lekan iz Tolčan. Tekmovalci in obiskovalci so prvo občinsko tekmovanje v žetvi primerno proslavili na veselici sredi vasi. Prijava škode zaradi suše Županstvo Občine Ivančna Gorica zbira prijave o povzročeni škodi zaradi suše, ki sojo utrpela kmetijska gospodarstva. Vse interesente vabimo, da na Županstvu Občine (referent za kmetijstvo) dvignejo obrazec za prijavo škode. Tukaj bodo dobili tudi vse dodatne informacije. Podatke o škodi bomo zbirali do 21.7. do 12. ure. Župan Jernej Lampici občina ..'■i:n OBRAZEC I: .\irTI_ro*AMt/Mt Ocena Škode na tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suSe v letu jooo A.: Ime Id priimek lastnika: B: Naslov stalnega bivališča <".': Davčna številka zavezam a ijl. pmrcele trni) luaii 1'rl/arirUitl kulturt Up.aO.a (v sit) a sit)_ SKCPAJ xxxxx xxxx Xxxxxx xxxxx xxxxxxx xxxxxx PODPIS LASTNTKA OBČINSKA KOMISIJA ( Čitljivo Ime in priimek Članov komiiije ler njihovi podpui) — STRAN DELO DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA V SPOMLADANSKEM ČASU Maja smo si skupaj s članicami dobrepoljskega društva ogledale Pekarno Grosuplje. Doživele smo prisrčen sprejem. Pogostili so nas s številnimi dobrotami, zlasti iz njihovega programa zamrznjenih peciv. Gospod Cilcnšck nam je ob predvajanju filma o proizvodnem procesu predstavil delo in načrte, ki jih imajo. Za vse to in za hlebec dobrega kruha, ki ga je vsaka izmed nas prejela, se kolektivu Pekarne Grosuplje najlepše zahvaljujemo. Kmečke gospodinje ne slovimo le po dobri kuhi in peki, ampak tudi kot velike ljubiteljice cvetja, zato smo se namesto sestanka drugi ponedeljek v maju odpravile k naši stanovski kolegici Sonji Boh iz Zgornje Slivnice pri Grosuplju na ogled rastlinjaka in njene zelen-jadarske kmetije. Nakupile smo sadike tako okrasnih rož kot tudi zelenjave. Ugotovile smo, da mora biti človek pri pridelovanju zelenjave še posebno marljiv. In Sonja s svojo družino to vsekakor je! Zaželele smo ji zdravja in še dosti delovnih uspehov. V dneh od 14. do 18. maja je na Bledu potekal 32. mednarodni kongres IKAR (mednarodna organizacija za kontrolo proizvodnje v živinoreji). Na njem je bilo do sedaj največje število udeležencev, kar 460 iz 59 držav. Kongres IKAR je vsakič organiziran v drugi državi in Slovenija jc prva izmed držav zunaj EU, ki ji jc pripadla čast organizatorja. Članice našega društva smo sodelovale pri tako imenovanem coffc-breaku (beri kofi-breiku) s ponudbo peciva. V posebnem šotoru pred vhodom v kongresno dvorano so imela svojo sponzorsko ponudbo razna slovenska podjetja - Fructal, Droga, MIP... Med temi giganti pa smo bile tudi članice društev podeželskih žena vseh slovenskih regij. Razporejene smo bile po dnevih in pripravile pecivo značilno /a svoj kraj. Ob raznovrstni ponudbi v tem šotoru so si udeleženci kongresa med dopoldanskim in popoldanskim . odmorom za kavo lahko potešili lakoto in žejo. V prostorih Kmetijske svetovalne službe v Ivančni Gorici je bilo maja zelo živahno in tudi naporno, zaradi izpolnjevanja obrazcev /a uveljavitev državnih podpor v kmetijstvu. Težo birokracije smo občutili tako svetovalke, ki so marljivo pomagale pri izpolnjevanju obrazcev, kot tudi mi kmetje, ki smo se pošteno načakali in napotili pri zbiranju potrebnih dokumentov. Icksi in fotografij* Man l:rja\rc OD FUŠARJA DO OBRTNIKA UMETNO SONČENJE V FRIZERSKIH SALONIH Vprašanje: Opravljam frizersko dejavnost in sem pred kratkim nabavila aparaturo za solar-iziranje. Zanima me, kaj moram storiti, da bom izpolnjevala pogoj za razširitev dejavnosti. Odgovor: Dejavnost, ki jo želite dodatno opravljati v svojem salonu, spada med obrti podobne dejavnosti in se imenuje "druge storitve za nego telesa", kamor spadajo tudi storitve s solarijem. Izobrazba, ki se zahteva za opravljanje navedene dejavnosti, je: kozmetičar, kozmetični tehnik, zdravstveni tehnik... Če se boste odločili za preizkus pred strokovno komisijo, bo ta od vas zahtevala naslednja znanja: postopek pred prvim sončenjem v solariju, kakšne podatke moramo dobiti od stranke ob prvem obisku v solariju, kdaj je sončenje zdravo, primerjava naravnega sončen- ja in sončenja v solariju, kako zagotovimo varnost pri uporabi solarija, kakšne zaščitne ukrepe uporabljamo za stranke, poznati boste morali bolezni in stanja, pri katerih se uporaba solarija odsvetuje, vrste UV-žarkov, procese v koži, ki nastanejo kot posledica delovanja UV-žarkov, zgradbo kože, reakcijo kože na sončenje, sončenje otrok v solariju itd. Naštela sem vam nekaj vprašanj, na katera bi morali poznati odgovor, če boste želeli uspešno opraviti preizkus znanja. Literaturo lahko dobite tudi na Zavodu za tehnično izobraževanje Ljubljana. Inšpekcijske službe pa zahtevajo za opravljanje dejavnosti atestiran aparat za solariziranje, ločen prostor, pregrado za preoblačenje, možnost mokrega čiščenja prostora in še kaj. Jelka Božič SE NEKAJ O MOJSTRSKIH IZPITIH Naj vas na kratko spomnim, da smo v prejšnjih številkah Klasja lahko prebrali, da bo tisti, ki bo uspešno opravil mojstrski i/pit, s tem izpolnjeval pogoje vodenja obrtne delavnice in lahko uporabljal tudi naziv "obrtni mojster", istočasno pa bo v predhodno verificirani delavnici izobraževal vajence. Po zakonu potrebuje mojstrski izpit vsakdo, ki želi opravljati katero izmed obrtnih dejavnosti, določeno v listi A. Za prehodno obdobje, ki traja do uveljavitve mojstrskih izpitov, velja le končana ustrezna poklicna šola in najmanj tri leta delovne prakse. Po uveljavitvi mojstrih izpitov (najpozneje do 28. julija 2000) pa bo potrebno imeti poleg ostalega tudi mojstrski izpit. Pri vsem tem pa ni pomembno, ali ima ustrezno izobrazbo in po novem tudi mojstrski izpit lastnik obrata ali njegov zaposleni; pomembno je le, da pogojem ustreza nekdo v obratovalnici. Za obstoječe obrtnike si velja zapomniti, da za nadaljevanje obratovanja z liste A mojstrski izpit ni potreben, seveda pa ga bodo lahko opravljali, če bodo to želeli. Z mojstrskim izpitom se bo dokazalo, da pri svojem delu kandidati obvladajo široko paleto znanj, in sicer, da: - imajo vsa potrebna znanja za vodenje samostojnega obrata ali izpolnjujejo pogoje za nosilca obrtne dejavnosti po določilih Obrtnega zakona, - znajo in zmorejo strokovno delo opravljati mojstrsko, - poznajo zakonodajo, vezano na opravljanje obrtnih dejavnosti (finančno-ekonomsko poslovanje, pravna področja), - imajo potrebna znanja za organizacijo lastnega dela in dela drugih v obratovalnici, - imajo potrebna znanja in spretnosti, da jih lahko prenašajo na vajenec, - imajo znanja za pripravo poslovnega načrta in analizo rezultatov dela, - imajo znanja za zagotavljanje kakovosti ter poznajo tehnologijo, ki zagotavlja višjo produktivnost in optimiranje stroškov ter varovanje okolja, - imajo znanja za zagotavljanje delovne klime v obratovalnici, - imajo znanja za učinkovito pisno in ustno komunikacijo. Vsa ta zahtevana znanja so razporejena v štirih delih mojstrskega izpita. Prvi se imenuje praktični del in zajema praktično delo v stroki, v obliki mojstrskoizpitnega dela ali storitve, zraven pa bo potreben tudi delovni preizkus. Delovni preizkus bo trajal največ 8 ur. Drugemu delu pravimo strokovnoteo-retični del. Tu so opredeljena znanja, ki se nanašajo na posamezno stroko, za katero se bo opravljal izpit. Ta del bo trajal največ 8 šolskih ur. Tretji del je takoimenovani poslovno-ekonomski del. Obsegal bo preverjanje znanj s področja poslovanja, ki zavzema ekonomiko, trženje, vodenje, področja prava gospodarskih družb, specialnih zakonov, kot na primer v obrti, prometu, gostinstvu, trgovini, nadalje delovno pravo, obligacije, varstvo potrošnikov, finančno poslovanje, računovodstvo, sestavljanje bilanc, davek na dodano vrednost, temelje ekologije in varstvo okolja. Tretji del izpita bo potekal v pisni obliki in bo trajal največ 4 šolske ure. Četrti del se imenuje pedagoško-andragoški del. Kandidat bo moral obvladati pedagoško-andragoška znanja, ki so potrebna za praktično učenje vajencev v obratovalnici. To pomeni, da bo potrebno poznati izobraževalni sistem, osnove pedagogike in andragogike, osnove psihologije, didaktike in specialne didaktike. Ta del izpita se bo opravljalo ustno, pisno in potreben bo tudi praktični nastop. Ustni izpit bo trajal največ 30 minut, pisni ne sme biti daljši kot 4 šolske ure, praktični izpit pa največ eno šolsko |iro. Prva dva dela mojstrskega izpita bosta vezana na posamezni poklic, tretji in četrti pa bosta enotna za vse poklice. Še kaj več o mojstrskih izpitih pa v naslednji številki Klasja. Mladim bralcem mojih člankov želim lepe in brezskrbne počitnice, vsem ostalim pa miren in zdrav dopust. Za vas poizveduje Majdu Može STRAN ŠOFERJI IN AVTO ME HAN I KI PRAZNOVALI V Sloveniji obstaja veliko različnih združenj ljudi z enakimi interesi in predvsem dolgoletno tradicijo. Zelo številčne so vsekakor tudi stanovske organizacije Združenja šoferjev in avtomehanikov, saj v Sloveniji obstaja kar 48 regionalnih združenj z več kot 12000 člani. Zveza združenja šoferjev in avtomehanikov izdaja tudi svojo revijo Prometni vestnik, v kateri predstavljajo novosti in pridobitve v industriji motornih prevoznih sredstev, delo regionalnih združenj in njihovo sodelovanje pri strokovnem izobraževanju bodočih šoferjev in avtomehanikov. Eno teh združenj jc tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, ki je v soboto, 8. junija 2000, praznovalo štirideseto obletnico ustanovitve. Pripravili so parado, sestavljeno iz dveh delov. V prvem so se predstavili uniformirani člani in članice, mažoretke in godba na pihala. Drugi del pa so sestavljali konjenica in vozila članov združenja: starodobni motorji in avtomobili oldtimerji, tovorna, gasilska, gradbena vozila, traktorji in kmetijska mehanizacija, avtobusi in reševalna vozila. Hkrati s praznovanjem 40. obletnice ustanovitve združenja pa so šoferji in avtomehaniki iz Ivančnc Gorice obeležili tudi 13. julij -praznik šoferjev. Tega dne leta 1943 so namreč ravno šoferji s soborci osvobodili Žužemberk. Združenje v Ivančni Gorici ima 246 članov, od tega 11 žensk. Med temeljne dejavnosti in funkcije združenja spadajo predvsem širjenje prometne kulture v cestnem prometu, strokovno izobraževanje in usposabljanje pa tudi pomoč policiji pri organizaciji različnih prireditev. Saša NOSAN Maja se je v Marinči vasi izgubil muc rdečkas-torjave barve, mešanček z daljšo dlako in košatim repom. Imel je dve ovratnici, rdečo in roza. Je zelo plašen. Če gaje kdo kje videl oziroma če se je kam zatekel, prosim sporočite na tel. 061/7806-513 ali 061/7886-181. Možna je širša lokacija (npr. od Muljave do Šmihela). Za najditelja nagrada. Eli R I NA DOBRO-CROSUPLJE o.o. Ljubljanska c. nh., Ivanina Gorica TELEFON: vsak dan od 7.00 do 14.00: 061/7877-111; DEŽURNA SLUŽBA: 041/327-716, 061/268-543 Strokovni delavci Veterine Dobro-GrosupUc d.o.o.. Ivančna Gorica, ?4 ur dnevno skrbijo za zdravljenje bolnih živali, preprečevanje kužnih bolezni, osemenjevanje govejih plemenic in izdajo zdravstvenih spričeval. Poleg teh osnovnih uslug nudijo še: - Umetno osemenovanje plemenskih svinj - pregled plodnostnih motenj z ultrazvokom - pregled na brejost z ultrazvokom - korekcija parkljev s sodobno stojnico mmmmmii Kastracija in sterilizacija malih živali. Izvajamo preventivno cepljenje kužnih bolezni pri malih živalih. Pregledi z ultrazvokom. Delovni čas ambulante malih živali: vsak dan od ponedeljka do sobote: dopoldan: od 7.00 do 8.30, popoldan: od 17.00 - 18.00. __sreda od 16.30 do 18.00 SPOROČILO ZA JAVNOST Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvešča zavarovane osebe o novi možnosti elektronskega naročanja konvencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja med začasnim bivanjem v tujini preko Zavodove spletne strani http://www.zzzs.si. V okviru celovite akcije Urejanje zdravstvenega zavarovanja pred odhodom v tujino v letu 2000, Zavod od 26. 6. 2000 dalje omogoča osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, elektronsko naročanje potrdil, ki so določena z meddržavno pogodbo (konvencijo), in sicer za državo Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko in Romunijo. Naročnik potrebuje za uspešno elektronsko naročanje konvencijskih potrdil poleg veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja dostop do interneta ter spletni brskalnik Mikrosoft Internet Explorer ali Netscape Communicator, različico 4.0 ali novejšo. Zaželeno je, da ima naročnik tudi naslov za prejemanje elektronske pošte. Postopek naročanja je preprost in prilagojen Internetu. Konvencijska potrdila naroči naročnik na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si) zase ali za večjo skupino zavarovanih oseb (skupno največ 7), in sicer na podlagi vnosa podatkov, izpisanih na kartici zdravstvenega zavarovanja. Pristojne službe Zavoda z elektronsko pošto naročniku v roku 24 ur potrdijo sprejem naročila, obdelajo naročilo in v primeru, da ni ovir za izdajo konvencijskih potrdil (npr. neuspešna identifikacija osebe, neurejen status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovan- ju idr.) pošljejo konvencijska potrdila naročniku z navadno poštno pošiljko v roku 3 delovnih dni. Zavarovane osebe opozarjamo, daje posamezno naročilo lahko vezano le na eno državo in da se konvencijsko potrdilo izda za obdobje največ 90 dni. Zavarovanim osebam priporočamo, da opravijo naročilo vsaj 4 delovne dni pred odhodom v tujino, in sicer zaradi časa, potrebnega za obdelavo naročil in pošiljanja po pošti. Nova elektronska storitev jc brezplačna, saj Zavod na ta način pomembno znižuje stroške lastnega poslovanja, promovira sodobno elektronsko poslovanje in dosega boljše organizacijske pogoje za delo oddelkov oz. služb za mednarodno zavarovanje v času turistične sezone. Nova elektronska storitev se jc v obdobju testiranja izkazala za varno. Informacijski sistem, ki podpira elektronsko naročanje, zagotavlja varen prenos osebnih podatkov, saj omogoča kriptiranje podatkov, celovitost prenosa podatkov in skrbi, da so podatki naročnika zagotovo posredovani na strežnik Zavoda in ne na katerikoli drugi strežnik. Zavod bo, tako kot to velja tudi za celotno dejavnost Zavoda, vse podatke varoval v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Dodatne informacije dobijo zavarovane osebe na spletnih straneh Zavoda in na oddelkih oz. službah za mednarodno zavarovanje v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije NOVE POSTNE ZNAMKE Rdeče češnje rada jem... ...črne pa še rajši,... Takole se prične ljudska pesmica, ki smo jo kot otroci radi prepevali. Seveda pri tem zagotovo niso manjkali niti doma narejeni uhančki iz sočnih, debelih, rdečih češenj, ki so nato končale v naših želodčkih. Češnje so bile in so še vedno ena najpopularnejših in najprivlačne-jših sadnih vrst. V juniju, ki nas vsako leto razveseli s tem čudovitim in slastnim darilom narave, smo v tokratni izdaji znamk namenili prostor tudi češnjam. Seriji znamk Sadne vrste na Slovenskem se bodo 23. junija pridružile tri nove z nazivno vrednostjo 5 SIT, kijih je oblikoval Matjaž Učakar: Cvet češnje, Češnjeva muha, Vigred. Ob izdaji nove serije znamk Grajske stavbe na Slovenskem smo se z uvedbo t.i. črkovnih oznak pridružili tistim državam, ki že nekaj časa izdajajo znamke brez številčne nazivne vrednosti. Odločili smo se, da bodo slovenske znamke v vrednosti poštnine za standardizirano pismo v notranjem prometu nosile oznako A, znamke v vrednosti poštnine za prvi težnostni razred v notranjem prometu za nestandardizirano pismo pa oznako B. Ob spremembah poštnine tako ne bo več potrebno znamk pretiskati z novo vrednostjo oziroma na pošiljke lepiti dodatne znamke za razliko v ceni. Novost pa bo bržkone zanimiva tudi za zbiralce; znamki z motivom ptujskega gradu in Otočca nosita nazivno vrednost A, z nazivno vrednostjo B pa sta opremljeni znamki z motivom gradu Žužemberk in Turjak. Za jesensko izdajo pripravljamo štiri nove znamke z motivi sort vinske trte: zele, ranfol, žametovka, rumeni plaveč, in dve novi znamki, ki prikazujeta umetniško ustvarjanje Toneta Kralja: Avtoportret in nevihta ter Avtoportret in Judita. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o. STRAN FUNAKI JE "SKOČIL" DO AMBRUSA Naslov, je skoraj neverjeten, vendar resničen. Japonski smučarski skskalci so se pred kratkim po končanih treningih udeležili tudi nogometnega srečanja z ekipo v Ambrusu. Obe japonski ekipi (v njih je nekaj zelo znanih imen, kot so Funaki, Kasai in drugi) sta se udeležili tudi tekmovanja za celinski pokal, ki je bil v Velenju. Poleg japonskih skakalcev pa so v Ambrus prišli tudi nekateri naši znani skakalci, kot sta Bogdan Norčič in Primož Ulaga ter drugi. Rezultat nogometne tekme ni toliko važen, čeprav je bil lesen. Pomembneje je, da so se skakalni junaki oglasili v naši občini in kraju Ambrus, kar je svojevrsten dogodek. Poleg trenerjev japonskih ekip pa so goste predstavniki skakalnega športa Slovenije. Avtor fotografij, ki so nastale ob tem obisku, je Metod Muhič, ki je bil sotvorec organizacije obiska. Na koncu pa je treba zapisati, da je bilo vzdušje po končani tekmi prijetno, ob vsem, kar znajo v Ambrusu ob takih priložnostih postaviti na mizo in naliti v kozarce. Vinko Blatnik (lani A reprezentance Japonske (spredaj A ekipa, zadaj B ekipa) OPOZORILO VSEM LASTNIKOM GOZDOV Letošnje leto je zelo toplo in sušno, zato lastnike gozdov opozarjamo na nevarnost smrekovega lubadarja. Prosimo vse, da pregledajo svoje gozdove enkrat mesečno. Znaki napadenosti smrek s smrekovim lubadarjem so: - majhne okrogle luknjice na deblu in vejah, dobro vidne le na gladkem lubju, sicer skrite pod luskami lubja, - rjava črvina, dobro vidna na lubju, lišajih in mahu, ki porašča deblo, in na koreninskem vratu, - smola, ki se nabira okoli luknjice, včasih se celo cedi po deblu; iglice odpadajo. V pomladanskem času pa se kmalu po napadu pokažejo spremembe barve krošnje: osip iglic, po osipu odstopi in odpade lubje z debla. Če opazite napadena drevesa iglavcev, POKLIČITE svojega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije. Nudil vam bo vso potrebno strokovno pomoč. Zavod za gozdove Slovenije Revirni gozdar Roman Crnič Skupščina podjetja IMP LIVAR DELNIČARJI PODPRLI POSLOVNO IN EKOLOŠKO USMERJENOST PODJETJA IMP LIVAR 6. julija jc v prostorih družbe IMP Livar d.d. Ivančna Gorica potekala peta skupščina delničarjev. Delničarji so Z večino glasov podprli poročilo o poslovanju in delitvi dobička za leto 1999 ter s leni izkazali zaupanje upravi in nadzornemu svetu. Na skupščini so obravnavali poročilo 0 poslovanju za leto 1999, predlog O delitvi dobička ter spremembe statuta. Direktor družbe Stane Oslciman jc predstavil poročilo o poslovanju Za leto 1999 in poudaril, daje IMP Livar poslovno leto 1999 zaključil s čistini dobičkom 115 milijonov tolarjev. Ustvarjeni dobiček predstavlja sedem odstotni donos na kapital. Poudaril je, daje to izjemen rezultat, saj je bilo podjetje še do pred enim letom v prisilni poravnavi; ko je prevzel njegovo krmilo, je bila revalorizirana izguba 481 milijonov tolarjev. Od lani ustvarjenega dobička bo ostalo nerazporejenih 44 milijonov tolarjev, ki jih bodo namenili za nadaljno ekološko in poslovno sanacijo podjetja, 70,8 milijonov pa je uprava namenila oblikovanju dodatnih rezerv pO IS. členu Zakona o finančnem poslovanju. Direktor IMP Livar je poudaril, da so doseženi rezultati dobro izhodišče za prihodnji razvoj podjetja in ob tem predstavil rezultate poslovanja v prvi polovici leta 200(1. Prodaja v pivih petih mesecih letošnjega leta jc v primerjavi z enakim obdobjem lani večja za 22 odstotkov. Podjetje IMP Livar izvozi dve tretjini svojih izdelkov na zahtevne trge Evropske unije. Direktor Stane Osterman je pojasnil tudi tehnološko in ekološko naravnanost podjetja. V proizvodnih obratih v Ivančni Gorici in Črnomlju so konec junija zaključili ekološko investicijo v nova čistilna filtra na kupolnih pečeh v skupni vrednosti 150 milijonov tolarjev. Sicer pa je IMP Livar lani namenil za čistejše okolje 42,06 odstotka od 94 milijonov tolarjev, kolikor so znašale vse investicije v podjetju. Podjetje bo nadaljevalo s posodabljanjem tehnoloških procesov, trenutno pa jc v teku nabava vrhunskih strojev za obdelavo ulitkov v vrednosti 105 milijonov tolarjev. Predlaganih sprememb statuta o tem, da sta uprava in nadzorni svet lahko udeležena pri dobičku, če tako sklene skupščina, delničarji niso podprli. LIVAR POSTAVIL NOV ČISTILNI FILTER Po meritvah sodeč v Ivančni Gorici dihami čist zrak Konec junija je podjetje IMP Livar zaključilo eno izmed svojih letošnjih večjih ekoloških naložb. Na kupolni peči v proizvodnem obratu v Ivančni Gorici, kjer je tudi sedež podjetja so postavili nov čistilni filter priznanega izdelovalca, podjetja Air Ecosvstem iz Italije. Filter je poskusno deloval že ves junij in dvig kvalitete zraka ter bistveno zmanjšanje onesnaževanja je bilo močno opazno v neposredni bližini livarne in v njeni širši okolici. Meritve Centra za ekologijo, toksikologijo in varstvo pred sevanji ljubljanskega Zavoda za varstvo pri delu so pokazale, da gre za bistveno zmanjšanje onesnaževanja zraka. Meritve pokazale izjemno čistilno učinkovitost filtra Omenjena strokovna institucija je meritve opravila predzadnji dan v maju, koje kupolna peč obratovala s polno močjo. Izpuste so ocenili na podlagi veljavne Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za izdelavo sive litine, ferozlitine in jekla, v rezultate meritev pa so zajeli emisije snovi v zrak iz kupolke. ki prehajajo skozi nov vrečasti-čistilni filter. Ugotovili so, da je filter izjemno učinkovit, saj so koncentracije skupnega prahu precej nižje od predpisanih mejnih vrednosti. Mejna dopustna koncentracija izpustov skupnega prahu v zrak po tej uredbi je 20 mg/m3, izmerjena pri novem filtru pa je približno 9 krat manjša od predpisanih vrednosti in je 2,3 mg/m3. Strokovnjaki ugotavljajo tudi, da je odsesovanje zelo učinkovito, saj razpršenih emisij iz kupolke niso opazili. Nov filter je tudi energetsko varčna naložba Stroški obratvanja novega čistilnega filtra so kar za polovico manjši od filtrov podjetij, ki so konkurirala na razpisu IMP Livar. Poleg tega filter omogoča racionalno izrabo odpadne toplotne energije, s katero bodo najverjetneje že v začetku prihodnjega leta, ko bodo končali dodatna dela na centralni napeljavi, ogrevali celotno podjetje. Temperatura dimnih plinov, ki prihajajo iz kupolne peči je nekje od 250 do 500 stopinj Celzija. Izpusti se v hladilniku ohladijo na od 150 do 400 stopinj Celzija, s čimer je mogoče ogrevati celotno livarno. Življenjska doba filtra je od 20 do 25 let. Dnevno ujame od štiri do pet cm3 prahu, filtrske vreče pa se povprečno menjajo na vsake tri leta. Delovanje filtra je računalniško nadzorovano, sicer pa njegovo obratovanje nenehno spremljajo tudi operaterji kupolni peči. Vrednost celotne investicije v čistilni filter je 92 milijonov tolarjev, od tega je podjetje IMP Livar pridobilo kredit Ekološkega sklada v višini 59 milijonov, ostalo pa je prispevalo samo. S postavitvijo podobnega filtra na kupolni peči v Črnomaljskem obratu je IMP Livar letos za naložbe v ekologijo namenilo že 150 milijonov tolarjev. Eden glavnih ciljev podjetja je, da postane okolju prijazno, zato bodo nadaljevali s sanacijo brusilnice in čistilnice, že v začetku prihodnjega leta pa pričakujejo prvo presojo "okoljevarstvenega" certifikata kakovosti ISO 14001. Mojca Pinterie _ 8 si Ivančna Gorica junij-julij 2000 V Zagradcu odprli nov gasilski dom LE S POMOČJO KRAJANOV JIM JE USPELO Dne 23. junija so v Zagradcu slovesno odprli nov, lep in velik gasilski dom, na katerega so vsi izjemno ponosni. Slovesnosti so prisostvovali predstavniki gasilske organizacije ter člani gasilskih društev iz bližnje in daljne okolice in seveda domačini. Na paradi, ki je bila pred slovesnostjo otvoritve doma, je sodelovalo več kot sto gasilcev, tudi gasilski podmladek in gasilska vozila. Med govorniki je bil tudi župan občine Jernej Lampret, ki je pohvalil prizadevnost krajanov in jim čestital ob tako lepi pridobitvi. V Zagradcu je bilo prvo gasilsko društvo ustanovljeno daljnjega leta 1925. Takoj so pričeli zbirati sredstva za izgradnjo gasilskega doma, ki je bil dokončan dve leti po ustanovitvi društva. V letu 1998 so spet pričeli razmišljati ouresničitvi večletne želje po novem gasilskem domu. Saj je bil obstoječi, čeprav lepo vzdrževan, že dolgo neuporaben za sodobna vozila in opremo. Gradnja novega doma je terjala petkrat več denarja, kot so prvotno načrtovali, zato so gasilci mnogokrat potrkali na vrata krajanov s prošnjo za sodelovanje in pomoč. Gasilci so pri gradnji opravili preko 15 tisoč ur prostovoljnega dela. Mnogi posamezniki in donatorji so poleg svojega dela brezplačno prispevali tudi potreben material za obrtniška dela in med njimi niso bili le gasilci ampak tudi nekateri drugi krajani in posamezniki iz širše Slovenije. Gasilski dom v Zagradcu je dokaz volje, poguma, trdega dela in odpovedi gasilcev ter dobrote in pripadnosti vseh krajanov. Zahvala je bila izrečena Gasilski zvezi in občini Ivančna Gorica, ki sta investicijo finančno podprli. Na koncu svojega nagovora je predsednik dodal: "želim, da bo dom zares služil svojemu namenu in pozivam gasilce, kakor tudi ostale krajane, da ga uporabljate v čim večji meri, kajti le tako bo dom živel in združeval ljudi in ne bo le mrtva zgradba ter skladišče gasilske opreme v Zagrad- TRADICIONALNO SREČANJE "RUPLJANOV" Že tretjič so se na prvo soboto v juniju zbrali na "vaškem pikniku" domačini iz stiškega zaselka Rupe in njihovi najbližnji. Za dobrote z ražnja je poskrbel Miha iz Marketa Marinka, za sladice nekatere gospodinje, za pijačo pa Miloš iz Pivovarne Laško. Na prijetnem dvorišču domačije Demčeve Olge so najmlajši našli veselje v igri, srednji v košarki, starejši pa v kramljanju. S SPOŠTOVANI Leto je spet naokrog. Želim vas obvestiti, da lahko pri nas tudi letos dobite svežo papriko, sladke in pekoče feferone, paradižnik in zelje za vaše gospodinjstvo ali drugo dejavnost. Priporoča se Jože Ostanek, Male Pece 5, Šentvid pri Stični, telefon 774-632, mobitel 041-359-440, 041-229-736. V. S. JAVNA RAZSVETLJAVA NA POTOKU Vaščani Potoka pri Muljavi so pričeli s skupnimi delovnimi akcijami lani, ko jc bilo treba očistiti bankine in jaške ob cesti, ki pelje v vas. Potem so organizirali pluženje poti med hišami. Prej je delal to vsak /ase. Letos konec junija pa so zasvetile luči ob vaških poteh. Ob izdatni pomoči krajevne skupnosti Muljava, z lastnim prispevkom v denarju (300.000 SIT) in seveda vloženim delom je Potok, ki šteje 17 hiš, od katerih je 5 počitniških, pridobil 8 luči, ki so razporejene po vasi. Naslednja akcija, ki jo načrtuje vaški odbor, je ureditev 1.200 metrov ceste Oslica-Potok-Znojilc-Krka, ki je bila včasih glavna in edina povezava med temi kraji. SOSEDI ZA DEVETDESETLETNICO 31. maja letos je Ivana Podržaj iz Višnje Gore praznovala svoj visoki jubilej. Še ni dve leti, kar meje kakšno lepo sončno popoldne rada obiskala, čeprav v zadnjih letih ni več lahko hodila, a dobro se je zavedala, da sc je zdravo gibati. Lanska gripa ji je precej škodovala in tako sedaj poseda le doma ali pa na klopi pred domačo hišo. Rodila se je leta 1910 v /.ajčevem kmečkem domu v Krški vasi, v številni družini. O, kako zna opisovati svoj ljubi dom, koliko pogovorov napletavu okrog njega: kako so ob poznih večerih vsi domači skupaj peli, kako so radi brali in spoštovali vsako knjigo, kako so pri njih vasovali sosedje. Živeli so še po starem, po običajih svojih prednikov. Na sveti kresni večer so šli vsi v hosto po steljo in jo nastlali v hiši; kdor je zjutraj prvi vstal, jo je moral pospraviti. Nekdaj so bili v vseh slovenskih krajih taki ali podobni običaji (zatikanje praproti ali gozdnih kresnic na vratih, oknih, na njivah itd.), vse v znamenju najvišje ljudske ljubezni in priprošnjc sv. Janezu Krstniku. "Sedaj sem pa zadnja i/, naše nekdanje družine šc na svetu", večkrat potarna, pa jo brž spravim v boljšo voljo, ko jo prosim, da šc kaj pripoveduje o svojem domačem kraju. Je neizčrpna pripovedovalka. Posebno rada pripoveduje, kako je bilo nekdaj na Krki, kakšna velika romanja so bila in kako so imeli tam o sv. treh kraljih semenj za ženine in neveste (v Višnji Gori o sv. Neži). Pri cerkvi so morali mladi, ki so bili "naprodaj", nogo gori držat, v gostilni Pri Žingarju so pa glihali in v roke pokali - mladi so večkrat jokali. Ali pa, kako so prišli na ohcet našemljeni "švercarji" tobak prodajat, našemljeni financarji pa so jih lovili in streljali. Meniva se, kako je bilo lepo, ko smo se pred štirimi desetletji peljali z vozom gledat Krško vas in njen doni, Gorenjo vas (tam smo imeli skupne znance Skrunovc, Konci na), Muljavo in Krko, Jurčičev dom in Kravjck, Gradiček, cerkvico sv. Janeza Krst-nika s pokopališčem, obiskali smo izvir Krke in lepi dom s teraso njenega brata Janeza nad Krko. Tudi to rada pripoveduje, kako je bilo v njenem domačem kraju med vojno in po njej hudo, čeprav sc v Krški vasi niso ova-jali med seboj. Bilo je mnogo zelo težavnih odločitev, dogodkov in smrti. Po vojni je poročila domačina Janeza Podržaja iz Gradička. Kmečko življenje je bilo takrat zelo trdo, naporno zaradi neprestanih sprememb, s sinom Janezom so se ustavili v Višnji Gori v poslopju, kjer so bili bratje Podržaj solastniki. Tudi v Višnji Gori smo postali takrat nekateri tako srečni, da nas jc presenetila nacionalizacija, agrarna reforma itd. Vse to jc zadelo tudi Podržajevc, pa še mnogo hudega, tudi požar, bolezen, sinova poškodba pri služenju vojske, raznotere krivice (tudi od domačinov) in nato še gradnja avtoceste. Ker pri nas nismo imeli vpre/.ne živine, nam je oče Podržaj večkrat oral in tako smo ostali "v navezi", to pa tudi zato, ker smo bili v obeh družinah močno deležni tedanjih javnih krivic. Naj vdova Ivana Podržaj, draga soseda iz Ciglcrjevc ulice, doživi še dokaj zdravih let in sreče v mladi sinovi družini v skupni novi hiši. Naj sc veseli, daje dala Višnji Gori sina Janeza, ki je pomagal dvignili višenjsko gasilstvo na zavidljivo visoko raven, za njegovo praktično pomoč ob nesrečah (povodnji, ogenj) pa moramo biti mnogi hvaležni. Življenje naše juhilantke je bilo neprestano delo, trud in skrb. Sedaj pa ji želimo počitek in potrpljenje v tej solzni dolini. Mihaela Zaje STRAN EKOLOŠKO OSVESCANJE V ŠENTPAVLU V petek, 9. 6. 2000, so zabrneli stroji in udarno SO se začela dela za izgradnjo nove lakirnice avtomobilov v Sentpavlu blizu Šentvida pri Stični. Vsi, ki te kraje poznate, veste, da je to strnjeno naselje hiš z vrtovi in urejeno okolico. No, in sedaj bo Sredi naših hiš stala nova pridobitev - lakirnica! Seveda, seveda: bo najbolj ekološka, najboljša, opremljena z dragimi filtri, ki jih bodo zelo pogosto menjavali, tako kot to zahtevajo predpisi, in bodo nas, okoliške stanovalce, dobrohotno varovali pred strupenimi hlapi in prahom, ki nastaja pri barvanju avtomobilov. Kdo bo varoval naše ozke ceste pred povečanim prometom in naša dvorišča pred pogostim obračanjem in motenjem številnih gostov lakirnice, še ni znano, vendar smo krajani zelo potrpežljivi in imamo debelo kožo. Bo že kako. Menda je peč že preizkušena (beri rabljena), in ker v njenem prejšnjem okolju ni bilo posluha zanjo, jo bomo prijazno, z odprtimi rokami sprejeli v Sentpavlu. V osveščenih okoljih podobne lakirnice za avtomobile postavljajo zunaj naseljenih območij, v indrus-trijskih conah, pri tem pa morajo zadostiti strogim predpisom. Vendar pa ne pri nas, v Šentvidu. Še soglasja vseh okoliških prebivalcev niso potrebna, le od nekaterih so jih dobili - ključ izbora mi ni znan. Mi smo namreč tako ekološki) zavedni in osveščeni, da nam je malo mar, če bo strupeni prah letel po naših glavah, solati in paradižniku. Saj zaupamo filtrom, sodobnemu napredku tehnologije in pogosti kontroli inšpektorjev, da bo vse, kot bi moralo biti. Da bo število avtomobilov v našem kotičku Šentvida močno naraslo in preobremenilo ozke ceste okoli delavnice in sosednjih hiš ter stanovalcem povzročalo težave pri dostopu do lastnih stanovanj, tudi ni omembe vredno. Da se le dela in obrača denar. Denar je važen, dobri medsosedski odnosi, poštenost, prijazna beseda in razumevanje drug drugega pa danes očitno ne šteje dosti. Važno je poskrbeti zase. pa čeprav na škodo drugih. Šentpavel, 20. 6. 2000 Breda Zaje 1 "*■ .tj** Naša kultura se vsak teden znova kaže okrog smetnjakov. Le kakšno mnenje o nas si ustva. d naših krajev'. AKCIJA KOSOVNEGA ODVOZA Javno komunalno podjetje Grosuplje jc po dveh letih organiziralo odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v občini Ivančna Gorica. Sistem odvoza je potekal tako, da so sc kosovni odpadki na izvoru sortirali na tiste, ki sodijo na deponijo komunalnih odpadkov, in tiste, ki so primerni za nadaljnjo predelavo. Komunalne odpadke smo odpeljali na komunalno deponijo v Špaji dolini, odpadke, primerne za nadaljnjo predelavo, pa na Dinos v Ljubljano. Za tak način dela je bila predvidena ekipa Za kosovni odvoz s sledečo mehanizacijo: - eno hidravlično dvigalo in - dve vozili kipci s posebej prilagojenim kasonom. Ko smo S. 5. 2000 začeli z odvozom kosovnih odpadkov, smo ugotovili, da SO bile očiščevalne akcije, ki so jih organizirali pO posameznih KS, in s tem količine zbranih kosovnih odpadkov, večje, kot smo načrtovali, zato smo ekipo za kosovni odvoz okrepili z dodatnimi vozili in podaljšali rok odvoza. Akcijo smo zaključili 16. 6. 2000, torej je vključno s sobotami potekala 30 dni. Vključena so bila štiri vozila kapacitete 30 m3 in štirje delavci, ki so delali v povprečju 11 ur na dan. V tem času smo odpeljali 2540 m3 kosovnih odpadkov na komunalno deponijo v Špaji dolini, 3170 m3 odpadkov, primernih za predelavo, na Dinos, 197 starih avtomobilskih školjk pa smo prav tako odpeljali v Ljubljano. Ob zaključku ugotavljamo, da moramo v bodoče za nemoten potek akcije odvoza kosovnih odpadkov čiščenje črnih odlagališč organizirati ločeno od rednega odvoza kosovnih odpadkov. Izkazalo se je namreč, v primerjavi s količinami kosovnih odpadkov iz občine Grosuplje, daje približno 70 % odpadkov zbranih na očiščevalnih akcijah. Javno komunalno podjetje Grosuplje PONESREČENCI SO PREŽIVELI V soboto. K), junija 2000 je na Igu pri Ljubljani potekalo peto regijsko tekmovanje pripadnikov Civilne zaščite, katerega se je letos že tretjič udeležila tudi ekipa Ivančne Gorice v sestavi: Mateja Brčan, Alenka Kastelic, Nuša Matjan, Tone Zaje, Jožica Zupane, Marinka Dežman in Saša Nosan pod mentorstvom gospe Jožice Lavrih. Na tekmovanju jc sodelovalo 15 ekip občin in delovnih organizacij iz cele Slovenije. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz treh delov. V prvem so morali tekmovalci reševati ponesrečence iz hiše, v kateri je eksplodiral plin. Oskrbeti so morali različne rane, opekline, zlom stegnenice, poškodbo desnega gležnja in ugotoviti vzrok bolečine v prsnici. V drugem delu so morali tekmovalci pokazati svoje znanje v primeru potresa in oskrbeti zaprt zlom desne nadlahtnice, opekline, izvajati umetno dihanje in zunanjo masažo srca ter pravilno umiriti psihotravma-tizirano osebo, ki je reševalcem povzročala še največ težav. V tretjem delu tekmovanja pa so pripadniki Civilne zaščite reševali ponesrečence na tovarniškem železniškem tiru. Poškodbe so zahtevale veliko teoretičnega in praktičnega znanja, saj so predstavljale hudo nevarnost za ponesrečenčevo življenje: globoka rana na trebuhu, poškodba vratne hrbtenice, veliko težav pa je tekmovalcem v tem delu povzročal oškodovanec z cpilcptičnim napadom, katerega oskrba s položajem za nezavestnega je bila za marsikaterega reševalca prava uganka. Ocenjevalci so bili pozorni predvsem na izvajanje triaže (pravilno zaporedje nuđenja prve pomoči), pravilno oskrbo ran, sodelovanje članov z vodjo ekipe in odnos le-teh do poškodovancev, vsi trije deli pa so bili tudi časovno omejeni s časom 10 minut, zato so morali tekmovalci prav razporediti svojo pomoč tistim, ki jim je bila nujno potrebna, in tistim, ki so na nuđenje prve pomoči lahko tudi počakali. Zmaga je pripadla ekipi iz Ljubljane, ekipa občine Ivančna Gorica pa se je uvrstila na osmo mesto. Uspeh ekipe je bil 78-odstoten, kar vsekakor priča o dobri teoretični in praktični usposobljenosti pripadnikov, vsekakor pa je ta uspeh spodbuda za nadaljnja tekmovanja in tudi udejstvovanje v vsakdanjem življenju. Saša NOSAN ZAKAJ TAKO? Pred kratkim je bil zgrajen pločnik za pešce ob cesti Ivančna Gorica - Krka, a le do table, ki označuje začetek naselja Mrzlo Polje oz. do prve hiše v vasi, naprej skozi vas pa ne. Prosim odgovorne na županstvu in samega župana, da nam občanom in vaščanom pojasni, zakaj tako. Saj nismo Butalci, da bi izven naselij gradili površine za pešce, skozi vas pa ne. Ker je ta cesta najbolj frekventna v občini, kar na županstvu prav gotovo vedo, in po njej hodijo otroci iz več vasi na šolski avtobus, mislimo, da strošek za izgradnjo 130 m pločnika za pešce skozi vas ne bi bil prevelik. Pred kratkim sem sc zgrozil, ko je brezvestni voznik skozi naselje z zelo veliko hitrostjo prehiteval kolono vozil, nasproti pa je ob cesti šla skupina treh otrok, in le srečnemu naključju seje treba zahvali- ti, da ni katerega zbil. Ko se bo pa to zgodilo, glavnega krivca, da je otrok bil na cesti, ne bo. Pred kratkim sem se zglasil na županstvu in se pozanimal, zakaj tako, pa so mi odgovorili, da predsednik KS pravi, da ni soglasij za zgraditev pločnika za pešce, sicer bi ga zgradili. To pa verjetno ne drži, ker nas za soglasje še nihče ni vprašal. Prav tako so pločniki za pešce neposredno ob cestišču, cestni svet pa ne sega le do roba asfalta, temveč še nekaj metrov naprej in ne bi bila potrebna nobena soglasja, ampak le malo dobre volje. Mislim, da nihče ne bi preprečeval izgradnje pločnika za pešce, ker bi to bila le pridobitev za nas vse, strošek pa tudi ne previsok. Jakob Klovar Na 1. seji novoizvoljenega sveta KS Stična, 1. 6. 2000, ki jo je sklical župan ohčine Ivančna Gorica Jernej Lampret, so člani izvolili za predsednika sveta Staneta Okorna, za tajnico Nado Hauptman in za blagajničarko Mileno Kuhelj. 10 STRAN KS STIČNA PONOVNO DELUJE Skrbne priprave na predčasne volitve v svet KS Stična so za nami. Novoizvoljeni svet je sestavljen iz 9 članov. Konstitutivno sejo je sklical župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, v skladu s 62. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99). Župan je poročal o izidu predčasnih volitev v svet KS Stična in predstavil informacijo o delovanju, financiranju in zagotavljanju denarnih sredstev za dela in investicije naše skupnosti. Na tej seji smo člani podprli kandidaturo Staneta Okorna za predsednika sveta; slednji jc prevzel vodilno funkcijo, ostali člani pa določene naloge in zadolžitve, ki jih že uresničujemo. Prva naloga je bila primopredaja dokumentacije KS Stična, ki je bila deponirana na Občini Ivančna Gorica. Svet KS Stična je obravnaval in sprejel načrt investicij in del za leto 2000: - dograditev višinskega vodovoda -Stična visoka cona - ureditev centra Stične - pridobitev projektne dokumentacije za virsko kanalizacijo - določitev odjemnega mesta za javno razsvetljavo - Mala Dobrava - povezave ceste Mala Dobrava -Dobrava nad Višnjo Goro - kanalizacija Muhič - Kuhelj - izračun najemnine grobov za leto 1999 Po potrebi se načrt za leto 2000 lahko spremeni ali dopolni. To je le del planiranih investicij in del, ki jih je mogoče realizirati do konca leta 2000 in za katere so finančna sredstva zagotovljena. Svet KS Stična je na zadnji seji sprejel pobudo, da se na prvo popočitniško sejo povabi vse predstavnike društev, ki delujejo v naši skupnosti, predstavnika stiškega samostana in vse člane Občinskega sveta, ki izhajajo iz KS Stična, da uskladimo želje in potrebe za ponovno oživitev stiškega kraja. Vse že sedaj vzpodbujamo k razmišljanju in predstavitvi kreativnih idej. Dogovorili smo se tudi o posodobitvi poslovanja (gre predvsem za nakup računalnika). Za omenjena osnovna sredstva je Obči- na Ivančna Gorica obljubila pomoč. Od septembra dalje bodo v naši skupnosti enkrat tedensko uradne ure v prostorih KS Stična. Razpored dežurstev bo pravočasno objavljen. Vse informacije sedaj lahko dobite na tel. štev.: 78-77-992, Stane Okorn 78-78-249, Marina Koščak 78-77-377, Nada Hauptman Predvidevamo, da imate krajani Stične večje želje in zahteve in da naš program ni v celoti usklajen z vašimi potrebami, pa vendar zagotavljamo, da smo člani sveta odgovorno prevzeli vodenje KS in z delavnostjo zagotavljamo uspešno dokončanje našega mandata. Želimo vam mirne počitnice, kar se da z morjem ohlajene poletne mesece, počitek in iskanje prijetne sence (če je jc še kje kaj), septembra pa gremo s polno paro skupaj naprej. Marina Koščak, članica sveta KS Stična IMP LIVAR, d.d. Ljubljanska cesta 43 1295 IVANČNA GORICA Iščemo nove sodelavce za delovna mesta RAZVOJNI TEHNOLOG - ELEKTRONIH končana VII. stopnja izobrazbe elektro smeri znanje programiranja na PC in procesnih računalnikih znanje angleškega ali nemškega jezika več ORODJARJEV KV in MIZARJEV KV končana IV. stopnja izobrazbe - smer orodjar oz. mizar več SODELAVCEV ZA DELA V PROIZVODNJI končana osnovna ali poklicna šola starost vsaj 18 let Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje: 1. pod točko 1 za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom 2. pod točko 2 za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja in 3-mesečnim poskusnim delom 3. pod točko 3 za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejemamo na zgoraj navedeni naslov, s pripisom - kadrovska služba, v roku 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku. V. Vlada Republike Slovenije Urad za žensko politiko Ker se je v zadnjem času izredno povečalo število klicev, smo se odločili uvesti posebne ure za odgovarjanje na telefonske klice, številka pa je ostala enaka (080 12 13). Po novem svetovalka Urada za žensko politiko sprejema klice od ponedeljka do četrtkAa od 10. do 12. ure. V TREH LETIH VODOVOD NA POLŽEVSKI PLANOTI Turistično društvo Polževo (TD) in krajani ter lastniki počitniških hiš na polževski planoti so 11. junija 2000 pripravili pogovor s predstavniki Občine Ivančna Gorica: županom Jernejem Lampretom, Janezom Radošem, v občini zadolženim za komunalne zadeve in posebej za projekt vodovoda, Dušanom Strnadom, občinskim svetnikom in predsednikom KS Višnja Gora, in direktorjem Komunalnega podjetja Grosuplje. Tema pogovora je bila Projekt vodovod. Uvodoma je predsednik TD Polževo Miloš Šuštcršič pozdravil vse povabljene, posebej pa krajane in lastnike počitniških hiš, ki so sc dobro organiziranemu povabilu odzvali pol-noštcvilno. Udeležencev je bilo skoraj sto, kar priča o velikem interesu vseh občanov za komunalno urejeno oskrbo s pitno vodo. Po uvodnih nagovorih je g. Grčar, član nekdanjih gradbenih odborov za izgradnjo vodovoda, orisal dosedanje napore, ki jim je zmanjkal le zadnji korak od načrtov do izgradnje. Župan J. Lampret in J. Radoš sta prisotne seznanila z načrti Občine Ivančna Gorica, ki kažejo takšnole perspektivo za skorajšnjo oskrbo s tekočo vodo: polževska planota, razen zaselkov s stalnim prebivalstvom, je bila od nekdaj naselje počitniških hiš in za takšen namen so bila tudi izdana gradbena dovoljenja. Z leti pa se je način bivanja, pa tudi položaj nekaterih družin, tako spremenil, da si ljudje s pomočjo počitniških hiš rešujejo stanovanjske probleme ali pa so se preprosto odločili živeti na podeželju, s tem pa so potrebe po komunalnih storitvah in še zlasti po tekoči vodi zrasle. Od let, ko je projekt vodovoda zastal, seje spremenila tudi tehnologija izgradnje vodovodne mreže, tako da stari projekti zahtevajo posodobitev. Župana je bilo moč razumeti, da potrebe po izgradnji vodovoda nesporno uvršča med projekte občine, ki v letošnjem letu zanj namenja 35 milijonov tolarjev. To pa še zdaleč ni dovolj, saj je groba ocena vrednosti projekta za primarne vode okoli 260 milijonov tolarjev. Za tako velik obseg bo občina poskušala pridobiti tudi državna sredstva, bodisi na Ministrstvu za okolje in prostor bodisi sredstva za demografsko ogrožena področja, a direktor komunalnega podjetja kasneje v svojem nagovoru občanom ni vlil velikega upanja v ta sredstva, rekoč, da so sc zelo skrčila. Realno jc moč pričakovati, da bi projekt vodovoda izpeljali v največ treh letih. Najprej je na vrsti podpora občanov in vseh ostalih interesentov, nato soglasja vseh lastnikov zemljišč za polaganje cevi po njihovi posesti, zatem pa javni razpis in pričetek gradnje, Kolikšen znesek bi moralo prispevati vsako gospodinjstvo za vodovodni priključek, ni bilo mogoče izvedeti, saj je po izjavi občinskih predstavnikov še preveč neznank: število odjemnih mest, spremembe v projektu, načrtovanih trasah in spremenjeni tehnologiji izgradnje vodovoda. Jasno je bilo izraženo le stališče Občine, da nikakor ne more in ne bo privolila v pogojevanje izgradnje vodovoda z raznimi odškodninskimi zahtevki na račun polaganja vodovoda po privatni posesti. Z željo, da sc vsi postopki začnejo čimprej, jc bil na tem pogovoru ustanovljen začasni gradbeni odbor za izgradnjo vodovoda. Ljudje v posameznih zaselkih naj sami izberejo svojega člana za odbor, in to takoj, da bi odbor lahko pričel z delom in načrtoval aktivnosti skupaj s predstavnikom občine. Gradbeni odbor bo sodeloval pri vseh odločitvah in obveščal občane in lastnike počitniških hiš o poteku dejavnosti, finančni konstrukciji, soglasjih ild. Torej, če povzamemo, lahko s skupnimi močmi na polževski planoti zgradimo sodoben vodovod v največ treh letih. Ob tem Turistično društvo Polževo, ki predstavlja obliko združevanja vseh ljudi s tega območja, poziva slehernega, da brez zadržkov in odškodninskih zahtevkov omogoči izgradnjo po njegovi posesti, seveda ob pogoju, da izvajalci vrnejo zemljišče v prvotno stanje, da s skupno akcijo prepričamo slehernega, ki bi morebiti okleval pri odločitvi za vodovod, saj bodo stroški za posanic/no gospodinjstvo manjši, če nas bo več. Hkrati pa za razmislek predstavnikom občine: voda je nuja. Kap-nice na polževski planoti bodo sleherni dan bolj onesnažene že zaradi splošnega onesnaževanja zraka, sedaj pa imamo zelo blizu velikansko smetišče, od koder bo mrčes dodatno, morebiti (ilo mikrobiološko nevarno, okužil kapnice. Če smo prav razumeli direktorja komunalnega podjetja, je občina prejela znatna sredstva na račun smetišča, in prav bi bilo, da del tega nameni tudi izgradnji vodovodnega sistema za zaselke, ki so v neposredni bližini smetišča. In če je bilo med prisotnimi slišati tudi mnenje, da je vodovod politični projekt, da je enkrat že padci v vodo (iz kapnice!), da županstvo nima posebnega interesa do področja z vikendi, češ da lastniki počitniških hiš niso njegovi volivci, bi bilo prav, da te politične igrice Občina zavrže z dejanji. Nenazadnje, lastniki počitniških hiš, čeprav volivci drugje, bodo lahko ponesli dober glas v okolje svojega stalnega prebivališča. Lastne izkušnje so najdragocenejše in najbolj prepričljive. Kozarec cvička smo spili takoj, kozarec vode pa bomo v treh letih! Za Turistično društvo Polževo Miloš ŠušterSič m Dušan Boldin URNIK DELA ZDRAVNIKOV V ZD IVANČNA GORICA 1. OSNOVNA DEJAVNOST - SPLOŠNA AMBULANTA JANEZ ZUPANČIČ, dr. med. - ponedeljek in sreda dopoldne, od 7. do 13. ure - torek in četrtek popoldne, od 13. do 19. ure - petek po razporedu Pacienti sc lahko naročijo vsak dan sproti, na tel. št. 777-039, ali pri sestri na okencu, in sicer: - za dneve, ko delajo dopoldne, od 7. ure do zasedenosti, - za dneve, ko delajo popoldne, od 13. ure do zasedenosti. • METKA ČAMPA - LESJAK, dr. med. - ponedeljek in sreda dopoldne, od 7. do 13. ure - torek in četrtek popoldne, od 13. do 19. ure - petek po razporedu Pacienti pridejo na sprejemno okence in pri sestri dobijo številko, na kateri je zapisano tudi, ob kateri uri bodo predvidoma na vrsti. Vse ostale informacije lahko dobite na tel. št. 778-769. DAVORIN KASTELIC, dr. med. - ponedeljek in sreda popoldne, od 13. do 19. ure - torek in četrtek dopoldne, od 7. do 13. ure - petek po razporedu Pacienti pridejo na sprejemno okence in pri sestri dobijo številko, na kateri je zapisano tudi, ob kateri uri bodo predvidoma na vrsti. Vse ostale informacije lahko dobite na tel, št. 778-769. TONJA GOMZI-HRABAR, dr. med. - ponedeljek popoldne, od 13. do 19. ure - torek in četrtek dopoldne, od 7. do 13. ure - sreda in petek dopoldne v ZD Zagradec, od 7. do 13. ure. Pacienti sc pri dr. Tonji Gomzi-Hrabar ne naročajo in ne dobijo številke, ker so predvidoma kmalu na vrsti. Vse ostale informacije dobite pri sestri, na tel. št. 777-039. Za čas, ko delajo v ZD Zagradec, pa na tel. št. 7806-119. Vse nujne primere, kot so poškodbe, zvišana telesna temperatura, hude bolečine, sestre jemljejo naprej. Za injekcije in preveze se ni treba naročiti oz. ni treba vzeti številke, zato to povejte sestri pri sprejemnem okencu. V primeru, da mora zdravnik med ordinacijskim časom nujno na teren, je razumljivo, da se sistem poruši, zato prosimo za strpnost. Zaradi letnih dopustov v juliju in avgustu bo ambulanta v ZD Zagradec zaprta. Bolniki, ki redno jemljete zdravila, si le-te preskrbite, preden bo vaš osebni zdravnik odšel na letni dopust. 2. OTROŠKI DISPANZER GREGOR CASERMAN, dr. med. pediater - ponedeljek in sreda popoldne, od 13. do 19. ure - torek in četrtek dopoldne, od 7. do 13. ure - petek po razporedu ANA MARIJA KERŠIČ, dr. med. pediater - ponedeljek in sreda dopoldne, od 7. do 13. ure - torek in četrtek popoldne, od 13. do 19. ure - petek po razporedu Pacienti se lahko naročite vsak dan sproti na tel. št. 777-079, in sicer: - za dneve, ko delajo dopoldne, od 7. ure do zasedenosti in - za dneve, ko delajo popoldne, od 13. ure do zasedenosti. Nujne primere, kot so zvišana temperatura, poškodbe in bolečine, sestra jemlje naprej. Ana Marija Kcršič, dr. med., v dopoldanskem času od 8. do 11. ure opravlja sistematske preglede, zato v tem času ne sprejemajo bolnih otrok, razen v nujnih primerih. 3. ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST JANA .IEVNIKAR-LAMPRET, dr. stom. - ponedeljek in četrtek dopoldne, od 7. do 13. ure - sreda popoldne, od 13. do 19. ure JOŽICA SIMONIČ-KUNE.J, dr. stom. - tedensko izmenično dopoldne, od 7. do 13. ure, in popoldne, od 13. do 19. ure. MATEJA TAVČAR, dr. stom., sprejema predvsem otroke, in sicer: - ponedeljek in četrtek popoldne, od 13.30 do 17.30 - sreda dopoldne, od 8. do 12. ure - torek in petek dopoldne, od 8. do 12. ure, v ordinaciji šolskega centra Ivančna Gorica VESNA DŽUBUR, dr. stom., prav tako sprejema predvsem otroke, in sicer: - ponedeljek popoldne, od 13. do 19. Ure, v šolskem centru Ivančna Gorica - sreda in četrtek dopoldne, od 7. do 13. Ure, v šolskem centru Ivančna Gorica - torek popoldne in petek dopoldne, v OŠ Šentvid pri Stični VLADIMIR SANIC, dr. stom. V ZD Zagradec - ponedeljek in četrtek popoldne, od 13. do 19. ure - torek, sreda in petek dopoldne, od 7. do 13. ure Vsi pacienti sc morajo vnaprej naročiti pri sestri ali po tel. 778-577, za ZD Zagradec pa na tel. 7806-119. 4. NUJNA MEDICINSKA POMOČ - DEŽURNA SLUŽBA - vsak delavnik od 19. do 7. ure - ob nedeljah in praznikih pa neprekinjeno 24 ur Ob nedeljah in praznikih je dežurna ambulanta v ZD Ivančna Gorica od 8. do 10. ure, ob sobotah pa od 7. do 19. ure. V tem času lahko pokličete na tel. 777-039, čc pa jc dežurni zdravnik na terenu, pokličite 0609-624-071. Mana Praznik Razvojni forum v Novem mestu IZVIR KRKE - Z NOVIMI USMERJEVALNO-INTERPRETACIJ S KI MI TABLAMI V Novem mestu je gospodarska zbornica v sodelovanju z Ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem, Nacionalno turistično organizacijo in mestno občino Novo mesto organizirala 9. in 10. junija posvet na temo Trajnostni turizem in integralni regionalni pristop. Številnim turističnim delavcem so predavali znani domači in tuji strokovnjaki s področja turizma. Na plenarnem zasedanju je Franci Križan, v.d. direktor Nacionalne turistične organizacije predstavil: Strateške razvojne programe v slovenskem turizmu, trajnostni razvoj turizma in načrtovane aktivnosti za uresničitev strateških razvojnih ciljev. Peter Vcsenjak, direktor Hostinga d.o.o., pa jc predstavil zakonske ovire razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji. O trajnostnem turizmu in regionalnem pristopu je govoril dr. Marko Koščak, vodja projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Zanimivo je bilo predavanje prof. dr. Boštjana Anka o prostoživečih živalih kot neizkoriščenem turističnem viru. Trženjski trendi v industriji trajnostnega turizma in Mednarodni trendi v trajnostnem turizmu pa sta bili temi Petra Nizette, svetovalca, in prof. dr. Harolda Good-wina, predsedujočega foruma z Univcrsitv of Greenvvich. V sklopu delavnice pa so bile obravnavane praktične teme: Razvoj produktov trajnostnega turizma, Trženje produktov trajnostnega turizma. Pristop k trajnejšemu turizmu in Kako organizirati uspešne fotografske satari izlete. Prepričani smo, da bodo vsa predavanja objavljena in dostopna vsem, ki niso imeli priložnosti, da bi sodelovali na tem izredno koristnem razvojnem forumu. V okviru programa foruma je bil v soboto. 10. Junija, za vse udeležence organiziran izlet Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Prva izletniška točka jc bil izvir Krke. Takoj po prihodu je pri Poltarici, pritoku reke Krke, goste pozdravila in nagovorila podžupanja občine Ivančna Gorica Milena Vrhovec. Gostom, med katerimi je bil tudi ambasador Združenega kraljestva Anglije David Loydd, je zaželela veliko prijetnih ur v naši zeleni dolini in tudi plodnega sodelovanja na področju razvoja turizma v okviru projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Ob tej priložnosti je bila tudi majhna slovesnost z odkritjem celostne označitve tretje lokacije (od skupaj 28 lokacij) izvira Krke - Krške jame. Na omenjeni lokaciji jc bilo postavljenih 5 usmerjcvalno-interprctacijskih tabel, kijih tudi financira odbor Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Letos jc predvideno odkritje oz. postavitev tabel še na treh do petih lokacijah, med katerimi je tudi Stična. Poleg tabel je Izvir Krke - Krška jama - dobil prvo zgibanko na osmih straneh z odličnim zgodovinskim besedilom in slikovno opremo. P.K. 12 STRAN Najdaljša slovenska reka potrebna zdravljenja REKA KRKA BO ČISTEJŠA! Z vesel jem, velikimi upi in odločno je minister za okolje in prostor z dvanajstimi župani občin (ostali štirje bodo pismo podpisali naknadno), ki mejijo na Krko ali so z delom okolja (s podtalnicami ali pritoki) vezani nanjo, podpisali PISMO O NAMERI ZA OHRANITEV IN IZBOLJŠANJE STANJA REKE KRKE. To ni bil zgodovinski dan za našo zeleno lepotico: ta bo takrat, ko bodo v reki zaživeli potočni raki. Ta dan pa je še zelo odmaknjen. Po oceni nekaterih strokovnjakov tja do leta 2020. Kljub temu pa je bilo ob podpisu pisma razpoloženje optimistično, za kar sta poskrbela z nagovori župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret in minister za okolje in prostor Pavle Gantar. Oba obžalujeta, da je Krka že pri izviru onesnažena in sodi v II. kakovostni razred. Zato bodo potrebni veliki napori in finančna vlaganja, da vsaj v tem desetletju ustavimo onesnaževanje, v prihodnjem pa stanje izboljšamo in reko pripeljemo v I. kakovostni razred. Vsi podpisniki pisma pa so prepričani, da je reševanje Krke sekundarnega pomena. Važnejše je, da hkrati rešujemo ključno vprašanje zajetij (in zalog) za pitno vodo in pritokov. Zato so pričakovali, da bodo za podpis pisma tako zagnani in pripravljeni vsi, ki lahko že na osnovi dosedanjih zakonov in predpisov storijo za čisto Krko veliko več kot doslej. Za uresničitev namer bo imenovan odbor podpisnikov. Pobudniki so imeli srečno roko, saj so uspeli pregovoriti mag. farm. Miloša Kovačiča, generalnega direktorja tovarne zdravil Krka iz Novega mesta, za vodenje organizacijskega odbora. Nekdo jc v šali dejal, da je za to mesto izbran pravi strokovnjak, saj bo lahko brez problemov našel tudi za ozdravitev Krke pravo zdravilo. In poglejmo vsebino pisma: PISMO O NAMERI ZA OHRANITEV IN IZBOLJŠANJE STANJA REKE KRKE PODPISNIKI TEGA PISMA -ugotavljajo, da je Krka eden najpomembnejših naravnih spomenikov Slovenije in zlasti Dolenjske, - se zavedajo, da Krka kot najdaljša slovenska in po velikosti in lepoti druga kraška reka zasluži dolgoročno in projektno reševanje onesnaženosti ter varstvo pred drugimi posegi, ki ogrožajo njeno neokrnjenost, - so trdnega mnenja, da Krka ne sme postati struga za odpadne vode, - so prepričani, da je mogoče in potrebno s skupnimi močmi prebivalcev v porečju Krke in drugih pristojnih oziroma zainteresiranih oseb ustrezno ukrepati, da bi se stanje izboljšalo. IN SO ZATO - upoštevaje strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, po katerem je Krka najbolj značilna reka z veliko estetsko in krajinsko vrednostjo ogrožena zaradi onesnaževanja že od izvira ter planirane izgradnje vodnih zajetij, - upoštevaje izvid Hidromctere-ološkega zavoda RS, po katerem so v Krki prisotne fckalne bakterije, težke kovine raznih vrst in drugi viri onesnaževanja, - upoštevaje strateške dokumente o varstvu okolja v več obkrških občinah in - upoštevaje pobude, da porečje Krke proglasi za krajinski park. SKLENILI NASLEDNJE PISMO O NAMERI PODPISNIKI SE V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTIH IN MOŽNOSTIH ZAVEZUJEJO, DA BODO: - javno in zelo odločno opozarjali na probleme ohranitve in izboljšanja stanja reke Krke, - pri vseh svojih aktivnostih, zlasti pri sprejemanju programov in prostorskih dokumentov, upoštevali to , - skrbeli za ustrezen nadzor, vključno z okrepitvijo inšpekciskih služb, - organizirali akcije med obkrški-mi prebivalci, zlasti zato, da bi le-ti začutili potrebo po čisti in neokrnjeni Krki, - si prizadevali za pripravo dolgoročnega projekta ohranitve in izboljšanja Krke, ki bo zajemal zlasti ugotovitev dejanskega stanja ter predlog ukrepov s finančnim ovrednotenjem; pri tem si jc treba prizadevati za pridobitev sredstev od RS in iz mednarodnih virov; za izdelavo projekta mora biti izdelan operativni plan z nosilci in roki. Za operacionalizacijo tega pisma se oblikuje odbor podpisnikov, v katerem jc po en predstavnik vsakega podpisnika. Odbor vodi predsednik, ki ga izvolijo ali imenujejo podpisniki pisma. Podpisniki so sporazumni glede tega, da to pismo ne pomeni nobene materialne obveznosti za kateregakoli od njih, razen skupnega dogovora o financiranju določene programske akcije, da pa pomeni obveznost, da sc pri svojem dclovan- GI BANJE - FRANC HEGLER; ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE - LJUBICA ŠTRUKELJ; RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE - STANISLAV BRADEŠKO. Pred podpisom pisma o nameri in pred kajakaškim spustom po Krki, ki je bil v organizaciji KKK Krka, je član org. odbora spusta Tomaž Slana pozval vse krajane Dolenjske k bolj zavzetemu odnosu do voda in Krke, Anica Kozinc pa jc spomnila vse odgovorne za čistejše okolje na večjo odgovornost za reševanje problema onesnaževanja naših voda, šc posebej reke Krke in njenih pritokov. Vse povabljene jc poleg napisa DOBRODOŠLI ob sprejemu pozdravil tudi transparent z napisom ODNOS DO VODE - ODNOS DO ŽIVLJENJA. P.K ju držijo navedenih usmeritev. PODPISNIKI PISMA: PAVLE GANTAR, MINISTER ZA OKOLJE rN PROSTOR; ŽUPANI OBČIN: BREŽICE -VLADISLAV DERŽIČ, DOBREPOLJE - ANTON JAKOPIČ, DOLENJSKE TOPLICE - FRANC VOVK, GROSUPLJE - JANEZ LESJAK, IVANČNA GORICA - JERNEJ LAMPRET, KRŠKO - FRANC BOGOVIČ, NOVO MESTO (podžupan) - MARJAN SOMRAK, RIBNICA - JOŽE TANKO, ŠKOCJAN - JANEZ POVŠIĆ, TREBNJE CIRIL PUNGARTNIK, VELIKE LAŠČE (podžupan) - ANTON ZAKRAJŠEK, ŽUŽEMBERK -FRANC ŠKUFCA; ZDRUŽENJE PROJEKTA "PO POTEH DEDIŠČINE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE" - JANKO GOLEŠ; ZDRUŽENJE SLOVENSKO EKOLOŠKO APEL VSEM KRAJANOM (Prebran pred KAJAKAŠKIM SPUSTOM NA KRKI, 28. 5. 2000) Vem za dolino, ki je lepša od drugih dolin, vem za bregove najbolj zelene, vem za trate dehteče in poznam pesem valov Krke šumeče. Ob tej prelepi Krki smo se zbrali, da bi prisostvovali tradicionalnemu spustu kajakašev in kanuistov po njej. Veseli in ponosni smo, da že 24. zapored gostimo ljubitelje narave, voda, ljubitelje naše in vaše Krke. Toda kljub čudovitemu vremenu, kljub številni udeležbi športnikov, rekreativcev in gostov naše veselje ni popolno. Kot nož se nam zareže v srce dejstvo, daje naša čudovita reka onesnažena že pri izviru in da jc pri izlivu v Savo njeno stanje prav katastrofalno. Spomini mi pohitijo v moje otroštvo. Najlepše trenutke sem preživel na bregovih Krke; bila mi jc druga mati, bogatila meje s svojimi lepotami, me v vročini ohladila in mi pogasila žejo. Naši otroci se šc kopljejo v njej, za pitje ni več primerna. Jo bodo naši vnuki le od daleč gledali: umazano, mrtvo? Bila nam je dana kot čudovit naravni biser, ki ga nismo znali prav ceniti; morda smo sc premalo zavedali njene dragocenosti; zanemarili in onesnažili smo jo. Toda ni šc prepozno! Poglejmo sami vase, vprašajmo se, kaj lahko vsak izmed nas stori, da bo reka Krka živela. Potrudimo sc danes, kajti jutri bo morda prepozno. Ne prikrajšajmo svojih otrok in vnukov za žuborenje Krke in šumenje valčkov, ki si šepetajo, da sta na Zemlji ljubezen in življenje - kljub minljivosti - večna. APEL DRŽAVNIM IN OSTALIM ORGANOM TER ZDRUŽENJEM, ODGOVORNIM ZA VODO (Prebran...kot zgoraj) Živimo v času, ko postaja področje ekologije ena izmed najpomembnejših tem na sejah, razpravah, pa tudi pri pogovorih v vsakdanjem življenju. Številni ministri in svetovalci si prizadevajo za ureditev tega področja- Na drugi strani so posamezniki, ki se prav tako trudijo in iščejo najboljše rešitve; toda skupnega jezika nekako ne najdejo. Vsi pa vemo, daje pot in da obstaja upanje tudi za čisto, neonesnaženo Krko. Pozivamo torej vse, ki imate možnost in moč, da na osnovi obstoječih predpisov in zakonov storite na tem področju več kot doslej: Ne stojmo vsak na svojem bregu in ne opazujmo stisnjenih ustnic Krke, ki umira. Poiščimo skupno rešitev, očistimo in rešimo našo! Ce sc bo rešitev našla, bo oživelo upanje, ki že dolgo tli globoko v meni. Upanje, da bodo čez čas spet zaživeli raki, ki jih je pred mnogimi leti iztrebila kuga. Takrat je Janez Dular napisal roman Krka umira. Morda pa se bo čez leta našel kdo, ki bo zapisal Krka je umirala, pa so ljudje z obeh bregov reke stopili skupaj, si segli v roke - in vrnili so ji življenje. Če bo tako, se bomo še s toliko večjim veseljem vsako leto znova vračali v njeno naročje in kot v tiho zahvalo za vrnjeno življenje nas bo znova in znova radostno spremljala, nas vedno znova bogatila in osrečevala. (napisala g. Tina - Krka) STRAN 13 POZNATE NASE KRAJE? Čc veste, kje stoji ta božji hrani, napišite kraj na črto pod sliko. SALE BREZ ILUSTRACIJ Kar tiho naj bo Oči: "Joj, Katarinca, že v šolo boš šla, pa še ne znaš sama jesti!" Katarinca:"Kar tiho bodi. Mami mi je povedala, da si se ti naučil piti šele po poroki!" Dopust dobro dene Tine: Zares, Miha, sijajno izgledaš. Miha: Da, da. To pa naredi dopust na morju. Tine: Kaj si bil na morju? Miha: Ne jaz, ampak moja žena. Je že pozabil Oči: "Pozno je žc, gremo spat. Prav bi bilo, da bi se tudi Metkin fant žc poslovil" Mami: "Pustiva ju, naj še malo pokramljata. Spomni se, kaj sva delala midva, ko sva bila mlada." Oči: "O hudiča, na to sem pa čisto pozabil. Takoj ga bom zapodil!" KVIZ 1. V nekem letopisu je bil objavljen tale podatek: Triglav (Italija-Nemčija) 2864 m. Katerega leta je izšel ta letopis? a) 1919 b) 1942 c) 1848 2. Kateri vladar nikoli ni vladal na našem ozemlju? a) Jožefi. b) Leopold II. c) Napoleon III. 3. Kateri vrh je najvišji v naši občini? a) Mačkov vrh b) Obolno c) Gradišče 4. Kaj je v mehurčkih, ki izhajajo iz odprte mineralne vode? a) ogljikov dioksid b) kisik c) dušik 5. Kaj so škreblni? a) suho sadje b) glineni lonci c) regratovi listi 6. Kateri svetnik je farni patron v Višnji Gori? a) sv. Kozma b) sv. Bernard c) sv. Ti len KRIŽANKA Z GESLOM V vodoravne vrste vpišite vasi z imenom LESKOVLC, MULJAVA, KAL, SELA, MEKINJE in BAKRC, pa boste v poudarjenem navpičnem stolpcu lahko prebrali irnc znanega časopisa. ************************************ KRIŽANKA Z GESLOM Dodajte manjkajoče črke in boste v poudarjenem navpičnem stolpcu lahko prebrali, kdo je glavni v naši občini. J v \ N A M H A p A i G A T V A K o J DEDIŠČINA VODNIH MLINOV IN ŽAG OB TEMENICI (I) O ZAČETKU MLINARSTVA IN PRVIH MLINIH V TEMENIŠKI DOLINI Po raziskavah zgodovinarjev sodi mlinarstvo med človekove najstarejše dejavnosti. V knjigi Julija Titla z naslovom Vodni mlini in mlinarstvo v slovenski Istri lahko preberemo, da so mletje poznale že neolitske kulture v prazgodovini. Žito so drobili z drsenjem okroglega kamna po večji ravni kamniti plošči ali pa v lesenih, lončenih ali kamnitih možnarjih. Kasneje sc pojavijo ročni mlini ali žrmlje, ki so bili bolj učinkoviti. Za pogon tovrstnih mlinov so bile primerne tudi domače živali. Vodni mlini se pojavijo šele v prvem stoletju pred našim štetjem v Mali Aziji, od tod pa so jih prevzeli Rimljani. Po njihovi zaslugi so se pojavili tudi na slovenskem ozemlju, vendar pa so sc razširili šele od zgodnjega srednjega Najbolj znan slovenski mlin na veter je stal na Koprivniku nad Bohinjem, upodobljen je bil tudi na Rojčevi razglednici okoli leta 1900. veka dalje. Poleg vodne energije se je v vzhodni Perziji od 7. stoletja dalje uporabljala za mletje žit tudi energija vetra. Prvi vetrni mlini so se v Evropi pojavili vil. stoletju v Normandiji, v 13. stoletju so se razširili na Nizozemskem, v Nemčiji in Rusiji. Tudi na Slovenskem smo v preteklosti (od 16. stoletja dalje) poznali mline na veter, zlasti v severovzhodni Sloveniji. Eden zadnjih je deloval še do leta 1957 v vasi Kokolajnšček pri Ljutomeru. Mlini ob Temenici se v zgodovinskih virih posredno omenjajo že od sredine 13. stoletja dalje, kar lahko zasledimo v knjigi Jožeta Mlinarica z naslovom Stiska opatija 1136 - 1784. Na jožefinskem zemljevidu iz 2. polovice 18. stoletja je ob zgornjem toku Temenice (od izvira Temenice pod vasjo Javorje pa do Stranj pri Velikem Gabru) vrisanih kar 11 mlinov, ob njenem pritoku Bukovici pa jc tedaj stal samo Balentinov, nekdaj grajski mlin pod Pristavo. Približno v istem številu so se mlini ob Temenici ohranili vse do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. Od izvira so si sledili: Špančkov, Pintarjev, Malnar-jev, Prbilov, Malenski, Miučev, Hrib-ski, Gršetov, Žagarjev, Razdrejhov, Akorcnčkov, Stranski ter v Stranjah pri Velikem Gabru še Malnarjev in Jcrajev mlin. Pritoka v njenem zgornjem delu pa sta poganjala šest mlinov. Na Jcškcm potoku je deloval eden, ob Bukovici pa jih je bilo kar pet: Balantinov, Rjavčkov, Burščkov, Grilov in Francakov. Po letu 1945 so se zaradi različnih gospodarskih (obvezna oddaja) in družbenih razmer začeli mlini počasi drug za drugim ustavljati. Pojav hitrejših in modernejših valjčnih mli- nov (v Stični in Zagradcu) je vse bolj spodrival majhne in nekonkurenčne mline na kamen, kakršni so bili značilni za zgornji tok Temenice. Zato so manjši mlinarji začeli opuščati obrt in so se raje zaposlili ali pa so se začeli ukvarjati izključno s kmetijstvom. Ob celotnem toku 'lemenice in njenem porečju, od izvira do izliva v Krko, se je do danes v delujočem stanju ohranil samo še Grilov mlin ob Bukovici v Čagoščah. ki še občasno melje samo za lastne potrebe. (Se nadaljuje) Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog ter prof. umet. zgod. O nekdanjih mlinih ob Temenici priča "muzej na prostem" pred nekdanjo osnovno šolo v Temenici, ki je bil zasnovan okoli leta 1978 po zamisli že pokojnega Toneta Kozlevčurja. 1 4 STRAN KLOSTRSKI ZOLNIR NA MULJAVI Zadnji dan junija so v letnem gledališču oh Jurčičevi domačiji na Muljavi krstno uprizorili Jurčičevega Kloštrskega žolnirja. Izvirno povest iz 18. stoletja je v dvajsetih slikah dramatizirala in postavila na oder gospa Danica Kastclic. Več kot petdeset Muljavcev nastopa v zgodbi o tujcu, ki je prišel v Kostanjevico in vnesel nemir med domačine. Jurčič je snov za povest našel v očetovem domačem kraju, Jablaniei nad Kostanjevico, kjer ga je navdušila slikovita okolica in "otočno mestece" Kostanjevica z mogočnim samostanskim zidovjem. Za pisatelja je samostan pomenil določeno spoštovanje in imel hkrati čar skrivnostnosti. V snovanju razgibane zgodbe se je Jurčič močno približal kriminalki. Razpletel je zgodbo o tujem človeku, ki prinaša slovenskemu narodu nesrečo. Še /lasti, ker je druge vere; ljubezensko čustvo in dober namen ne štejeta. Na pobudo priorja Avguština pride v Kostanjevico zemljemercc Adam Žabranek, poljskega ali češkega rodu, da bi postavil mejnike med samostanom in zemljo sosednjega grašeaka. Domačini, ki budno spremljajo vsak prišlekov korak, inženirja poimenujejo "žolnir". Ko konča delo, ga menihi dobro izplačajo, sam pa se odloči ostati v Kostanjevici in sc naučiti slovenskega jezika. Ker ne hodi kot drugi ljudje v cerkev, postane kloštrski prior nezaupljiv do mladega moža, ki je precej samosvoj in tih. Cele dneve se sprehaja po kraju in ljudje začnejo kmalu govoriti, da zahaja na Kodranijo li Katrici. priorjevi nečakinji. Priorja skrbi prihodnost Katrice, ki živi sama z bolno materjo, zato poskuša preprečiti njuna srečevanja. Po eni strani naroča prior vsem. ki so v stiku s Katrico, naj nanjo pazijo, na drugi strani pa si žolnir z denarjem kupuje njihovo zaupanje, da lahko pride do lepe deklice. Ribiču daje denar, da se lahko vozi po Krki s čolnom, oljarju Holteju za pijačo, vdovi l.ešpeti za skromno sobico... Čeprav so odnosi nerešeni, se vsi trudijo, da bi živeli vsaj navidezno v miru. Zgodba se zaplete, ko prior najde žol-nirjevo pismo, v katerem prosi prijatelja za lažen krstni list, da bi sc lahko poročil s Katrico. Prior sc odloči, da bo dokončno preprečil ljubezen med nečakinjo in neiskrenim tujcem. Hkrati se tudi lokalni mladeniči zmenijo, da bodo branili domačo fantovsko čast pred Katrico, zato v gozdu žolnirja pretepejo. Mladi tujce sc hoče maščevati priorju, zvabi ga v čoln in odvcslata v temno noč, v kateri prior umre. Oljar Holtc, ki se je tisto noč vračal domov mimo reke, je edini slišal obupane klice na pomoč. Ker je bil bolj čudaške narave, je to pripisal nadnaravnim silam oz. povodnemu možu, ki naj bi nesrečnika zvabil v vodo Pol leta po priorjevi smrti sc v Novem mestu srečata žolnir, ki se jc tiste usodne noči odselil, in Maklen, ki je novi varuh sirote Katrice. Naredita kupčijo, da se žolnir lahko poroči s Katrico. V tem času hudo zboli ribič Vide, ki sc zaveda, da je samo žolnir lahko ubil priorja, ker jc še edini imel dostop do čolna. V njem je našel tudi žolnirjevo pismo. Hoče se izpovedati in preprečiti poroko, kar mu s pomočjo Holteja in menihov tudi uspe. Žolnir si od hudega vzame življenje. Amaterski igralci so že osemnajslič zapored na Muljavi uprizorili Jurčičevo delo. Letošnja uprizoritev Kloštrski žolnir je še posebej zanimiva zaradi manj znane zgodbe in same vsebine. Romanje Jurčič napisal istega leta kot Desetega brata (186n) in je nastal po Domnu, Tihotapcu in Juriju Kozjaku. Zgodovinska zgodba je aktualna v smislu tolerance in strpnosti do tujcev, a hkrati opozarja na samozavest slovenskega človeka in identiteto s svojim narodom. Muljavski igralci so dogajanje poudarili z dolenjsko narečno govorico, žolnir (igra ga Igor Adamič) pa se jc od njih ločil že v bolj izborno-pogovornem jeziku. Zelo dobri so skupinski prizori v krčmi in na razpotju, kjer ženske, otroci in pivci ves čas komentirajo žolnirjeva dejanja, kot protiutež pa je režiserka Danica Kastelic izvrstno postavila konflikte med priorjem (Jože Sinjur) in žol-nirjem, ljubezen med mladima dvema (Katrico igra Maja Koželj) ter naivne pogovore dveh posebnežev, ribiča Vidcja (Samo Matkovič) in Holteja (Dušan Grden). Igralci z največ izkušnjami pa so gotovo: Ciril Jurčič, pisateljev pranečak, Slavko Kastclic, Lojze Ihan, Milena Jurčič, Milka Zaje, Marija Rus in drugi. Sceno je oblikoval Jože Sinjur, poslikal pa Dore Južna. Luč jc postavil Branko Glavan, za kostume pa sta bila zadolžena Marija Rus in Jože Sinjur. Da smo predstavo lahko slišali vsi gledalci v prelepem, naravnem amfiteatru pod Jurčičevo domačijo, je poskrbel Martin Bele. Organizatorka predstave, gospa Tatjana Lamprct, je o prizadevnem delu igralcev in letošnji uprizoritvi dejala: "Muljavci, predani Jurčiču in gledališki tradiciji, si z režiserko, gospo Danico Kastclic, prizadevamo narediti zanimivo, prepričljivo predstavo v sočnem domačem narečju, takšno, da boste govorili: Dobri so ti, Muljavci. Sc pridemo v to gledališče. Ta prijazna gledališka družina združuje mlade in malo manj mlade, že izkušene gledalce in takšne, ki se letos prvič preizkušajo v letnem gledališču. Razdajajo svoj prosti čas, dobro voljo in bogatijo naše življenje. Požrtvovalno Iju-biteljstvo v času, ko se mnoge vrednote izgubljajo, zasluži torej še posebno mesto in pozornost". Ponovitve Kloštrskega žolnirja v letnem gledališču na Muljavi si boste lahko ogledali šc štirikrat v juliju (7., 8., 14. in 15. julija 2000 oh 21. uri) ter predvidoma zadnji vikend v avgustu oz. v začetku septembra. Barbara Rigler Za: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica VEM ZA DOLINO Vem za dolino, ki je lepša od drugih dolin, vem za bregove, najbolj zelene, vem za trate dehteče... in poznam pesem valov Krke šumeče. Ob tej prelepi Krki smo sc zbrali, da bi prisostvovali tradicionalnemu spustu kajakašev in kanuistov po reki . Veseli in ponosni smo, da že štirindvajsetič zapored gostimo ljubitelje narave, voda, ljubitelje naše in vaše reke. Toda kljub čudovitemu vremenu, kljub tako številni udeležbi športnikov, rekrcativcev in gostov naše veselje ni popolno. Kot nož se nam zareže v srce dejstvo, da je naša čudovita reka onesnažena že pri izviru in da jc pri izlivu v Savo njeno stanje prav katastrofalno. Spomini mi pohitijo v otroštvo. Najlepše trenutke sem preživel na bregovih tc reke; bila mi je druga mati: bogatila meje s svojimi lepotami, me v vročini ohladila in mi pogasila žejo. Naši otroci sc šc kopljejo v njej, za pitje ni več primerna. Jo bodo naši vnuki lahko le od daleč gledali, umazano in mrtvo? Bila nam je dana kot čudovit naravni biser, ki ga nismo znali prav ceniti; morda smo sc premalo zavedali njene dragocenosti; zanemarili in onesnažili smo jo. Toda ni še prepozno! Poglejmo sami vase, vprašajmo sc, kaj lahko vsak izmed nas stori, da bo Krka živela. Potrudimo sc danes, kajti jutri bo morda prepozno. Ne prikra-jšajmo svojih otrok in vnukov za žuborenjc Krke in šumenje valčkov, ki si šepetajo, da sta na zemlji ljubezen in življenje - kljub minljivosti - večna. Živimo v času, ko postaja področje ekologije ena izmed najpomembnejših tem na sejah, razpravah, pa tudi pri pogovorih v vsakdanjem življenju. Številni ministri in svetovalci si prizadevajo za ureditev lega področja. Na drugi strani so posamezniki, ki sc prav tako trudijo in iščejo najboljše rešitve, toda skupnega jezika nekako ne najdejo. Vsi pa vemo, daje pot in tla obstaja upanje tudi za čisto, neonesnaženo Krko. Pozivamo torej vse, ki imate možnost in moč, da na osnovi obstoječih predpisov in zakonov storite na tem področju več kot doslej. Ne stojmo torej vsak na svojem bregu in ne opazujmo stisnjenih ust Krko, ki umira. Poiščimo skupno rešitev, očistimo in rešimo našo reko. Ce se bo rešitev našla, bo oživelo upanje, ki že dolgo tli globoko v meni. Upanje, da bodo čez čas v Krki spet živeli raki, ki jih je pred mnogimi leti iztrebila kuga. Takrat je Janez Dular napisal roman Krka umira. Morda pa sc bo čez leta našel kdo, ki bo zapisal: Krka jc umirala, pa so ljudje z obeh bregov reke stopili skupaj, si segli v roke in ji vrnili življenje. Ce bo tako, sc bomo šc s loliko večjim veseljem vsako leto znova vračali v njeno naročje in kot v tiho zahvalo za vrnjeno življenje nas bo znova in znova radostno sprejemala, nas vedno znova bogatila in osrečevala. ZBORNIK OBČIN GROSUPLJE, IVANČNA GORICA, DOBREPOLJE 21 TRETJA DESETINA ZBORNIKA Pred nami je 21 knjiga, s katero publikacija začenja svojo tretjo desetino, glede na koledarsko izhajanje pa že četrto desetletje. Prvih 15 zvezkov je uredil dr. France Adamič, preostale Mihael Glavan, odgovorni urednik vseh pa jc Ivan Ahlin. Izdaja ga uredniški odbor kot skupina občanov, seveda s pomočjo občin in podjetij. Tipološko je Zbornik prava domoznanska publikacija. Vsebinsko je zamejena na področje naših treh občin, tematsko pa odprta za vsa področja zgodovine, kulture, znanosti, umetnosti, gospodarstva in občanov preteklega in sedanjega časa. Zbornik s svojo vsebino, uredniško naravnanostjo in avtorskimi pogledi na tematiko in družbeno stvarnost tudi trajno pričuje o času in življenju našega področja, zato bo zanimiv tudi v prihodnje. Morda jc vredno posebej omeniti veliko količino bibliografskega in drugega dokumentacijskega gradiva, ki je dragoceno izhodišče m oporišče za vsako nadaljnje znanstveno, strokovno ali ljubiteljsko raziskovanje. Letošnji Zbornik je spet zelo obsežen, saj prinaša 36 prispevkov 23 avtorjev na 307 straneh. V besedila jc vključeno kar 80 fotografij, ki knjigo bogatijo s svojo posebno sporočilnostjo. Tretja desetina sc začenja tudi z novo zunanjo opremo, ki je sodobnejša, trdnejša m prikupnejša. Publikacija je soliden tiskarski izdelek domače tiskarne Partner Grosuplje. Vss&ina V razdelku Področna zgodovina, ki je vselej začetni, so uvrščeni 4 članki, ki analizirajo politično, gospodarsko in kulturno zgodovino od 17. stoletja do najnovejših časov. Prvi je tretje nadaljevanje Male kronike občine Grosuplje, ko jO po virih, pričevanjih in spominih piše tir. France Adamič. Iz podobnih izhodišč zarisuje obrtništvo v bivšem sodnem okraju Višnja Gora Frane Kalar, Mihaela Jarc Zaje pa v etnološko zasnovanem prispevku opisuje višnjanske košarice. V nadaljevanju zgodovinskega razdelka Mihael Prijatelj pojasnjuje zgodovino gradu Grundclhof, ki jc žc v Valvasor- jevem času stal blizu Šentvida pri Stični. Kar 95 strani pokriva sklop Naše občine in občani, ki spet prinaša predstavitve vseh treh novih občin. Napisali so jih župani: Janez Lcsjak, Jernej Lamprct in Anton Jakopič. Vsi trije pišejo o dosedanjem razvoju občin, o gospodarskem, kulturnem in socialnem položaju občanov, o razmerjih do države ter predstavljajo svoje delovne načrte in razvojna pričakovanja. Razdelek o občinah in občanih ob tem prinaša še osem prispevkov: dva tehtna članka o aktualnih gospodarskih projektih (Gradnja avtocestnega odseka Višnja Gora-Bič in Vodopreskrba v naših krajih na prehodu v novo tisočletje), predstavitvi dveh podjetij (Tekstilna tovarna Motvoz in platno in Kovinastroj Gastronom), ene nove in ene razširjene šole (Brinje na Grosupljem in Dobrepolje), en članek pa diahrono osvetljuje lesne obrti v Dobre-polju. Drugi največji vsebinski delež Zbornika je odmerjen znanosti, kulturi in književnosti. Marija Jancžič in Jakob Miillcr sta temeljito pregledala vse, kar so (Bleivveisove) Novice v šestih desetletjih napisale o naših krajih in ljudeh. Ema Sevšek je predstavila svoje domačine v umetniški besedi Pisatelja Karla Mauserja. Mihael Prijatelj pa jc prispeval zanimivo jezikovno analizo lokalnega testamenta iz leta 1905. Arhitekt Tine Kurent jc z gematričnega gledišča pojasnil in z večjim številom skic podkrepil rimsko postojanko v Prapročah, od koder je tudi njegov stric Louis Adamič, o katerem krožijo nekatere zmotne trditve, ki jih Kurent popravlja v svojem drugem prispevku tega razdelka. Dobrcpoljska dolina ohranja bogato narodopisno dediščino, katere del so tudi pustovanja. Tistega v Ponikvah opisuje Jože Lenarčič. Najbolj tipično domoznanska sta zadnja dva razdelka: Kronika, jubileji, kulturni dogodki in Gradivo, ki prinašata zelo veliko dragocenega tkiva za infor-macijsko-dokumentacijsko rabo. Najprej so na vrsti portreti štirih pomembnih občanov, ki so dočakali 80 let: Cvetko Budkovič, Marija Janežič, Viktor Znidaršič in Nana Grošclj-Vchovec, spomnili smo se seveda tudi 100. obletnice rojstva Louisa Adamiča, Stanka Prcka ob slovesu in seveda 70-letnicc našega odgovornega urednika Ivana Ahlina. Nekoliko drugačno vsebino ima prispevek ob 40-lctnici delovanja Turističnega društva Zupanova jama. Zaključni gradivski del Zbornika jc dvodelen. Prvi prinaša zanimive in koristne drobce s kulturnega področja, ki so tokrat vsi razen enega povezani z Adamičem. Bogat jc tudi bibliografski del tega razdelka, ki obsega celih 50 strani drobnega tiska. Bibliotekarja Marija in Drago Samec objavljata natančno in temeljito Bibliografijo člankov za naše tri občine in Domoznansko bibliografijo knjig s tega področja za minuli dve leti. Tudi dodatni oglasni del z 32 enotami ima svojo vrednost, saj informira bralec o lokalni gospodarski ponudbi, pa tudi o tem, kdo publikacijo podpira. Zbornik je za vsega 2300 SIT dostopen na sedežu uredništva in v Splošnoizobražcvalni knjižnici na Grosupljem. Mihael Glavan OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE JELKE ROJEČ Otvoritev likovne razstave Jelke Roječ v knjižnici Ivančna Gorica jc bila junija nadvse slovesna in prijetna. Z lepimi besedami sojo na ogled pospremili: ravnateljica knjižnice Roža Kek, predsednica likovnega društva Ferdo Vesel Antonija Novak in župan Jernej Lamprct. Obiskovalci so lahko uživali tudi v kratkem, a prijetnem kulturnem programu, ki so ga oblikovali Jclkini sorodniki in prijatelji, ona sama in glasbena šola s kitaristom Boštjanom. Jelka je povedala nekaj misli o umetnosti in o tem, kaj je le-ta pomeni. Lahko smo videli, da umetnost veliko pomeni vsej njeni družini, saj je v knjižnici še dolgo odmevalo prelepo petje njene sestre Božene Kutnar, razstavo pa so pospremili tudi njeni starši, otroci in mož, ki sc meti drugim, kot smo izvctlcli, poizkuša tudi v pisanju pesmi. Likovna razstava bo v knjižnici na oglctl šc med poletnimi počitnicami, zato vljudno vabljeni. (KM) STRAN 15 MAJSKO GLEDALIŠČE V TEMENICI KULTURNI DELAVCI - ČLANI GLEDALIŠKE SKUPINE IZ TEMENICE- SO PRIPRAVILI PREDSTAVO, KI JE ZABAVALA IN DODOBRA NASMEJALA POLNO DVORANO KULTURNEGA DOMA V soboto, 27. maja, jc bil skoraj poletno topel majski dan in v dvorani v Temenici je bilo soparno. Na predstavo gledališke skupine Kulturnega društva Temenica sem šla s prijatelji. Vabilo je napovedovalo komedijo Marjana Marinca z naslovom Poročil sc bom s svojo /eno. Dobro!? In sem šla. Zgodba je pravzaprav bolj preprosta, kot je obetal naslov, je pa polna komičnih zapletov in situacij, prava komedija, ki ob dobi i interpretaciji besedila izzove salve smeha. In prav to se je dogajalo na ta soparen sobotni večer. Krajani in drugi ljubitelji amaterskega gledališča so napolnili dvorano v Domu krajanov do zadnjega kotička. V prednjih vrstah so se usidrali otroci; živahni in klepetavi, pražnjc oblečeni so se držali nekako svečano. Mnogi obiskovalci so prihajali še zadnji hip, ko so kar sc da hitro odvrgli orodje za košnjo in spravilo sena. Prepričana sem, da sem še slabo uro pred tem nekatere gledalce videla sredi pokošenih travnikov, pa jih utrujenost ni premagala, da bi ostali doma. To lahko pripišemo močni pripadnosti dogodkom v svojem kraju in želji po sproščenem, zares razvedrilnem smehu. Ko se jc zavesa dvignila in sc je dogajanje na odru pričelo, smo vsi prisluhnili. Teklo je lepo, brez zadreg, in počasi se mije zazdelo, da ne sedim na predstavi, ampak gledam življenje v neki hiši, ki pravzaprav ni gledališki oder. Gledalci so sc občasno kar stopili z nastopajočimi na odru, kar vsekakor kaže, da je šlo za srečno izbiro teksta in posrečen in uspešen režijski koncept. Predstava je uspela zaradi sproščene interpretacije teksta, z vložki, ki so komičnost dogodkov še podkrepili, in gledalci so se oddolžili s smehom in ploskanjem, kar se za dobro komedijo tudi spodobi. Predstava je tekla brez nepotrebne patetike, z očitno željo, nasmejati obiskovalec in jih razvedriti. Režiserka Jelka Roječ očitno dobro pozna želje krajanov. Izbrala jc primeren tekst in s spretnim vodenjem izstisnila iz igralcev kar največ. Nekateri, malce karikirani liki, so bili še posebej uspešni in so celo prekosili nosilec glavnih vlog. Včasih jc bilo dogajanje obarvano s krajevnimi posebnostmi, tudi jezikovno, saj so dialogi večkrat ušli v narečje, kar pa ni motilo. Nasprotno, vse skupaj jc bilo šc bolj pristno. Sicer pa je treba pohvaliti prav vse igralce in glede na to, da so zelo mlad kolektiv, bodo lahko pripravili še marsikaj in sc pod dobrim vodstvom šc veliko naučili. Nekaj zadrege jc igralcem povzročal majhen oder, saj jih v nekaterih prizorih skupaj nastopa kar devet. Pa tudi to je šlo. Po potrebi jc del igralcev stopil z odra, se spojil z gledalci in meje med odrom in gledalci v dvorani ni bilo več. Na koncu je bilo jasno - zabavali smo se vsi: igralci in gledalci. A. N ovu k ČUDEŽNI VRELCI NAŠIH VESELIH SRC Mi pa gremo naprej. Ansambel Mi trije in Stiski kvartet ter njihova umetniška vodja Vesna Fabjan in pevovodkinja Valerija Rančigaj, ki bi povabila k sodelovanju štiri svoje pevke, Milan Ferlcž (in še kdo) želimo narediti tako skladbo, ki bi opevala Pevski tabor Šentvid. Tam sc vsako leto že trideset let po zaslugi g. Kozlcvčarja in drugih, zbere na tisoče pevcev in uživa na deset tisoče gledalcev in poslušalcev. Treba je zapeti šc o tem pevskem taboru, ki se je rodil v prelepem kraju, Šentvidu pri Stični. To, kar sc vsako leto dogaja v Šentvidu, je treba povedati s pesmijo in glasbo! Narediti je treba kaj več za promocijo tega tabora, in s tem za ta kraj, občino Ivančna Gorica in našo čudovito Dolenjsko. Imeli smo že prve pogovore, pripravljeni so že prvi osnutki besedila in glasbe. V Senvid' se zbere pol sveta, se pesem dviga do neba, prihaja iz globin srca, objame nežno vsakega/ Z dobro skladbo na temo Pevski tabor Šentvid bi naredili veliko reklamo za to področje in zase, fantje in dekleta pa naj bi jo prvič predstavili na festivalu Vurberk 2001. Jože Jancžič Na dvorišču gradu Vurberk nedaleč od Maribora jc bil v soboto 9. festival vokalno-instrumentalnih skupin z, diatonično harmoniko in vcčglasnim petjem. Strokovno žirijo so najbolj navdušili Mladi Dolenjci iz Novega mesta. Nastopilo jc 13 skupin (ansamblov), med njimi tudi popularni Mi trije in Stiski kvartet, ki so bili ocenjeni in opisani kot zelo dobra skupina z brezhibno izvedbo. Zaigrali in zapeli so valček z naslovom Vesela jesen, za katerega je besedilo napisal Vili Bertok, glasbo pa Jože Skubic, in polko Mc vsak dan raji' ima, za katero je priredbo napisal Milan Ferlcž. Festival jc neposredno prenašal radio, TV pa ga je posnela in ga bo uvrstila v program 22. julija, ob 20. uri, na drugem programu. Ko sem pisal glasbo in besedilo pesmice Mc vsak dan rajš' ima, sem imel pred očmi vesele, lepe in brhke Dolenjke in takoj sem vedel, da bo to ena živahna polka z dolenjskim melosom in dajo mora izvesti dolenjski ansambel. Vesel sem, da je imel ansambel Mi trije in Stiski kvartet posluh za moje želje. Prepričan sem, da si bodo ljudje pesmico Me vsak dan rajš' ima prepevali in da jo bodo glasbeni uredniki uvrščali v radijski in TV program. Založba kaset in plošč je že posnela kaseto in zgoščenko, na kateri je med drugimi posneta tudi ta pesmica in tako ni več samo naša, ampak tudi vaša. Ob poslušanju vam želimo veliko užitka, šc posebej Dolenjkam! KRATKE KULTURNE (pripravlja Ksenija Medved) JAPONSKI SKAKALCI V AMBRUSU... V Ambrusu so pred kratkim gostili občinsko proslavo, dela čez glavo so imeli z novim odrom in gledališko premiero, nakar jih je doletela šc tradicionalna prireditev ob prazniku krajevne skupnosti. Ob vsem tem so potekale tudi pogostitve. Izkazalo se je, da so jim izkušnje z gostoljubnostjo prišle prav še enkrat. Športno društvo, natančneje Metod Muhič, je v Ambrus pripeljalo japonske skakalec. ...IN AMBRUŠANI V RIBNICI Obstajala jc nevarnost, da bi se Ambrušani preveč navezali na svoj novi oder, vendar smo olajšani ugotovili, da bo gledališka skupina Ambrus s svojo igro tudi gostovala. V kratkem bodo namreč nastopili v Ribnici, v času tamkajšnjih kulturnih dni. SREČANJE OSTARELIH Konec junija je Karitas in župnijski svet Ivančne Gorice organiziral sedaj že tradicionalno srečanje ostarelih v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. V kulturnem programu so sodelovali Joži Markovič, ki je pela Ave Marijo, Romana Skubic z recitacijama, Metka Špindler s flavto in otroški pevski zbor pod vodstvom Bojane Kek in Andreje Robek s svojim izborom pesmi. Srečanje seje zaključilo s pogostitvijo in zadovoljstvom številnih udeležencev. Vredno posnemanja. DELOVNE POČITNICE KD IVANČNA GORICA V KD Ivančna Gorica pravijo, da sc bodo pridružili počitniškemu vzdušju, čisto lenarili pa le ne bodo. Najprej sc bodo odpravili na izlet, potem pa si želijo na izobraževanje. Med počitnicami bodo prešteli tudi svoje vrste in jih poskušali okrepiti predvsem s tenoristi, saj le-te pogrešajo v pevskem zboru. Interesenti naj kličejo Renato Laznik na tel. št. 778-426. DOBRO POČUTJE STIČANOV MED OSEMSTO GODBENIKI Stiski godbeniki so se udeležili slovesnosti ob 150-letnici godbe v Metliki in od tam prinesli prijetne vtise. Vzdušje, pravijo, je bilo glasbeno, podobno kot na Taboru pevskih zborov v Šentvidu, in tudi mogočno, saj so sc znašli med 19 godbami s približno 800 godbeniki iz vse Slovenije. IZŠEL BILTEN STOJI UČILNA ZIDANA V OŠ Stična so v okviru projekta Stoji učilna zidana pripravili bilten, v katerem izvemo veliko o šoli in življenju v Ambrusu včasih in danes. Delo projekta je koordiniral uredniški odbor: Zlata Kastclic, prof., ki je projekt tudi vodila, ravnateljica Marinka Piškur in vodja OŠ v Ambrusu Tatjana Bradač. Za podobo biltena jc poskrbela Branka Emeršič. KAKŠNE SO BILE ŠOLSKE OCENE VČASIH V biltenu Stoji učilna zidana je objavljena tudi zanimiva odpustnica iz leta 1914, v kateri je preglednica ocen (Pregled redov). Ker so ocene tačas še aktualne, bo tudi vas verjetno zanimalo, kako so ocenjevali včasih. Vedenje: hvalevredno, povoljno, primerno, malo primerno, neprimerno Pridnost: vztrajna, dovoljna, zadostna, nestanovitna, premala Napredek: prav dober, dober, zadosten, komaj zadosten, nezadosten Zunanja oblika pismenih izdelkov: prav lična, lična, malo lična, nelična, nemarna AD MISSAM IN AGRIS V CANKARJEVEM DOMU Opat Anton Nadrah je ob 900-letnici rojstva sv. Bernarda zaprosil skladatelja Avgusta Ipavca, da bi Ic-ta uglasbil oratorij, v katerem bi nastopila sv. Benedikt in sv. Bernard. Ideja sc je razvijala in oratorij Ad missam in agris jc doživel krstno izvedbo 3. oktobra 1998 v cistercijanskem samostanu v Stični. Pred kratkim smo oratorij zopet lahko poslušali v Cankarjevem domu. Veličastna izvedba je požela najgloblje navdušenje občinstva. OSNOVNA SOLA STIČNA Razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA I '< >j;< i j i: - triletna strokovna šola, program: instalater strojnih instalacij ali mizar ali clck-trikar - delovne izkušnje Začetek dela: i. september 2000 Poskusno delo: I mesec Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polovičnmi delovnim časom, na podružnični šoli v Višnji Gori. Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OŠ Stična, Cesta II. grupe odredov 38, 1245 Ivančna Gorica AD MISSA AVGf SI IPAVEC IN AGRIS SLIKARJI ZA ODKUP KOZOLCA Po ex temporu Gradišče se je nekaj slikarjev odločilo, da bodo domačemu likovnemu društvu pomagali pri odkupu kozolca z domačije Ferda Vesela. Dogovorili so sc, da bodo šc nekaj časa ostali na Gradišču in naslikali šc nekaj slik v ta namen. Svoj ex tempore so tako podaljšali na pet dni. PREDSEDNIK KS TEMENICE ZA TURIZEM Temeničani imajo takega predsednika krajevne skupnosti, da zna poskrbeti za promocijo svojega kraja in okolice. Med ekskurzijo slikarjev se je izkazalo, da pozna svoje kraje, da jc dober vodič in da ve, kaj je gostoljubje. To troje pa žc diši po pravem turizmu. 16 STRAN NOV ODER IN PREMIERA GLEDALIŠKE IGRE V AMBRUSU "Oder! Zdaj ga imamo! Dolgo smo si ga želeli in ga pričakovali. Nov je, lep. prijeten, celo malo večji odprejšn-/c'c'i/. zasilnega. Z zavesami! Žametnimi, temno modrimi. In z lučmi -reflektorji! Takimi, kot se za gledališki oder spodobi. Pa ne bo oder namenjen samo gledališču; tudi za dnige priložnosti ga bomo lahko uporabili: za proslave, koncerte, mogoče kako predavanje ... (iledaltški oder potrebujemo. Potrebujemo gledališče, potrebujemo gledališke predstave, pa naj bodo to vesele in zabavljive komedije, mogoče trpke in resnične ljudske igre, lahko pa tudi zahtevne drame. Josip Nolli, igralec in operni pevec, režiser in dramatik, pa tudi soustanovitelj Dramatičnega društva leta 1867 in utemeljitelj slovenske operne hiše, je takole razmišljal o gledališču: "Gledališče je najlepša iznajdba človeškega duha; ono je šola vseh šol, ki je odprta vedno, da bi človek hodil v njo, spoznaval sebe, ljudi in življenje sploh, da bi postal vedno bolj žlahten na srcu in duhu, v svoj in drugih blagor. To je živi obraz našega življenja. In nesrečen je narod, ki nima gledališča." Tako se je začel nagovor ob premieri gledališke predstave na novem odru v dvorani Kulturnega doma v Ambrusu, v nedeljo, 11. junija 2000. Nabito polna dvorana je bila prepričljiv dokaz, da potrebujemo gledališki oder. Gledališka skupina KD Ambrus nas jc tudi tokrat prijetno presenetila. Na oder so postavili komedijo Vinka Moderndorferja Mama je umrla dvakrat. Z režijo se je tokrat spoprijel Robert Bradač, ki ga sicer poznamo kot imenitnega igralca predvsem komičnih vlog. Na odru je to ponovno dokazal. Mama je umrla dvakrat je zelo zelo črna komedija, kot jc zapisal avtor v podnaslovu. Lahko bi jo označili tudi kot burko. Vsebina igre se vrti okrog bogate zapuščine pokojne Amalije Drekslcr, ki jo je v oporoki zapustila enemu od svojih treh otrok. Kdo bo dobil zapuščino, pa naj se dogovorijo sami, saj je noče deliti med tri enako nesposobne dediče. Igra je sicer vse prej kot komedija, saj je polna pesimizma in razočaranja. Vrednote so zanikane, vizija igre je pravzaprav pesimistična. Pričakovali bi lahko tudi tragični razplet, vendar se igra konča "srečno" samo zaradi ironičnega preobrata na koncu. Ambruški igralci so nas prepričali, da obvladajo tudi sodobne dramske tekste, ki so precej drugačni od Moliera ali Finžgarja. Pozna se, da jim odrski prostor ustreza, da je postal del njih. Debitantski nastop jc doživela Slavka Lindič kot Amalija Drekslcr, umrla mama, okrog katere se vse to dogaja. "Medicinskega brata" Vilija je upodobil Peter Bcdenc. Da jc tudi pokojničin mož, seje izkazalo šele na koncu 1. dejanja. Posebno poglavje sta zakonca Drcksler. Preprosti mož Ingo, zdravljeni pijanček, jc v senci stroge in avtoritativne žene Marjane. V vsej svoji odličnosti sta nam ju prikazala Emil Bradač in Martina Hrovat. Da je režiser Robert Bradač rojen igralec, je dokazal z vlogo Petra Tatičkoviča. Njegovo ženo Rozalijo Tatičkovič je zaigrala Sonja Bradač. V vlogi policijskega inšpektorja Štefana Holmčiča jc nastopil Ivan Boben. Urša Šinkovce jc prepričljivo predstavila preprosto Finko Uto, njeno zaščitnico Klaro pa Tatjana Bradač, ki ji v tej igri ne bi mogli najti druge vloge. Več kot očitno je bilo, da je bila igralcem igra pisana na kožo in da je bila dobro naštudirana, saj ni bilo nikjer čutiti kakršnekoli zadrege in negotovosti. Še dodatna vzpodbuda pa je bila za igralce polna dvorana ter obilica smeha in navdušenega ploskanja, ki so ga bili deležni. Vse kaže, da je gledališče v Ambrusu zadihalo s polnimi pljuči. Stane Zupančič KULTURNO DRUŠTVO AMBRUS Prenovljeni kulturni dom v Ambrusu s svojimi sodobnimi atributi uspešno preživlja ognjeni krst, saj si številne prireditve podajajo roke iz tedna v teden. Po slavnostni seji občinskega sveta v Ambrusu se je "obratovanje" dvorane dvignilo do najvišje možne mere. Največ zaslug za to ima zelo aktivno Kulturno društvo Ambrus in njegova prva violina Martina Hrovat. Ekipo, ki jo je zbrala okoli sebe, je očitno dovolj motivirala, da deluje kot orkester, pred katerim ni temačnih ciljev. Motivacija in skrb za kulturne dobrine v ambruški krajevni skupnosti daje delu kulturnega društva še dovolj ustvarjalne energije za vse napore, ki jih je treba v tem segmentu združiti. Pravilna usmeritev in animacija razpoložljivega potenciala pa je odlika sedanje predsednice. Skrbni člani, ki jim je veliko do tega, da se idejne zasnove posameznikov ali skupine realizirajo v življenj, so poleg Martine še: Tatjana Bradač, Stane Zupančič, Brane Hočevar, Janez Boben ... Le-ti so tu s srcem in dušo in jim tudi delo pozno v noč ni neznanka. Aktivnost veje iz vseh zvestih članov kulturnega društva, kot da bi hoteli z dejanji pokazati - to je naša smer. Želim jim še naprej tako smer in še veliko vzgonskega vetra v njihova trdna jadra - saj je pred njimi še dolga pot ustvarjalnega in zanimivega dela, pred nami pa veliko sproščenih in zanimivih uric ob gledanju in poslušanju njihovega kulturno-umetniškega programa. Stoji učilna zidana V ambruški kulturni dvorani je bil Jun'Ja zaključek inovacijskega projekta STOJI UČILNA ZIDANA, katerega se je udeležila tudi predstavnica šolskih oblasti iz Ljubljane. V svojem kratkem nagovoru je poudarila prednost provincialnosti našega kraja, saj imajo mladi nadebudneži, ki živijo v izvirnih in še po večini dokaj varnih družinah, osnovne pogoje za zdravo in veselo mladost. Zaključka projekta so se udeležili tudi nekdanji učitelji, učiteljice in drugi delavci, ki so delovali na podružnični šoli Ambrus. Ravnateljica OŠ Stična je v svojem nagovoru odlično orisala začetke in razvoj prosvetne dejavnosti v ambruškem okolišu, s čimer jc prispevala tudi k vedrejšemu ozračju med prisotnimi na prireditvi, ko jc z različnimi anekdotami ponazorila peripetije učencev, ki bi se na vsak način želeli izogniti šolskim klopem in njihovim (nad)učiteljem. Vodja inovacijskega projekta jc bila učiteljica zgodovine na OŠ Stična Zlata Kastelic. Odlično izveden kulturni program so pripravile predvsem domače učiteljice Cirila, Tatjana in Nataša, ob nesebični pomoči učiteljice Vanje. Vse nastope so izvedli učenci ambruške šole z različnimi kulturnimi vložki: s plesom, petjem, recitali in akustičnimi inštrumenti. Na koncu kulturnega programa so učenci podružnične šole zapeli še pesem KO SI SREČEN in na ta način doživeto pokazali vso svojo mladostno živahnost in tudi srečo ob bolj ali manj uspešnem zaključku (še enega) šolskega leta. Po kulturnem programu je sledilo šc povabilo v šolo, kjer so bili na razstavi prikazani učni pripomočki in oprema UČILNE ZIDANE. Potem je sledilo še prijetno druženje nekdanjih, sedanjih, pa prav gotovo tudi kakšnega od prihodnjih učiteljev. Praznovanje krajevnega praznika Ambicije Ambrušanov so s pridobitvijo kulturne dvorane še nekoliko bolj zrasle, saj sc jc praznovanje krajevnega praznika premaknilo na dva dneva. Poleg že tradicionalnega golaža, ki ga KS Ambrus na predvečer krajevnega in državnega praznika priredi za obiskovalce na igrišču poleg ambruške šole, so sc zvrstile različne prireditve. Zelo samozavestno so se odločile učiteljice šole Ambrus, da na zadnji dan šolskega leta 1999/2000 povabijo priljubljeno pevko Romano Kranjčan. Le-ta jc približno eno uro veselo animirala osnovnošolske učence do četrtega razreda. Zvečer pa sta kulturno društvo Ambrus in KS Ambrus na uradni otvoritvi kulturne dvorane podelila priznanja v znak hvaležnosti ob izkazani finančni in materialni podpori pri gradnji omenjenega objekta. Investitorju in donatorjem oz. njihovim predstavnikom sc je na prireditvi v imenu krajanov zahvalil predsednik KS Ambrus, ki je poudaril, da se ne smemo zadovoljiti z doseženim, pač pa moramo nenehno stremeti k še boljšim rezultatom. Posebno pozornost jc treba posvetiti podmladku, ki se I svojim zvedavim opazovanjem nenehno uči iz naših zgledov in smo mu učitelji MI. Kakšen zgled jim kažemo s svojim obnašanjem? Odgovor je v nas - le poiskati ga moramo! Po podelitvi zahval investitorju in donatorjem je sledil uspešen koncert Ivana Hudnika, ki jc s svojim nastopom poskrbel za prečudovit zaključek večera v ambruškem kulturnem domu. Sobota, drugi dan prireditev, jc prinesla nekaj dežja, kar je bilo zelo dobrodošlo, ker je Suha krajina letošnje leto šc upravičila svoje ime, ko je suša zelo razredčila poljske pridelke in živinsko krmo. Naslednje jutro (nedelja) je svoj prispevek črnemu scenariju doprinesla toča, ki je klestila po naših vinogradih in uničevala avtohtono rastlino - vinsko trto, vesoljni Sloveniji znano suhokranjško šmarnico. Pred odlično pripravljenim golažem so se kolesarke in kolesarji pognali s kolesi na devet kilometrov dolg krog po okoliških vaseh. Na igrišču pa so navdušeni igralci košarke pridno "zabijali" košarkarsko žogo v edini koš, ki krasi igrišče. Končno je okrog osme ure prišel na vrsto tudi tradicionalno odlično pripravljen golaž, na že tradicionalnem srečanju domačinov na igrišču. BOGATA GLEDALIŠKA SEZONA Letošnja pomlad je bila popestrena s številnimi predstavami najrazličnejših ljubiteljskih gledaliških skupin. Predstavili so se najmlajši in tudi že uveljavljeni gledališki ustvarjalci, ki delujejo v občinah Dobrepoljc, Grosuplje in Ivančna Gorica. Gledališka dejavnost jc močno razširjena in tudi kvaliteta se - zaradi udeleževanja na različnih območnih in republiških seminarjih - izboljšuje. To so že dokazali igralci skupine Drzne in lepi iz Stične, ki tudi vedo, da slava ni večna. Na Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, smo razpisali tri območna srečanja gledaliških skupin za različne starosti, na katerih bi vsaka od njih predstavila svoje ustvarjalno delo in uprizoritve. Srečanja so za vsako skupino izziv, da pokaže napredek v igri, predstavi svoj pogled na gledališče in dramske tekste, se sooči z drugimi gledališkimi skupinami in načini režije ter uživa v gledanju novih gledaliških predstav. Marca so se najprej predstavili najmlajši ustvarjalci in malo večje gledališke skupine. Štirinajst predstav si je ogledala selektorica Simona Zore Ramovš, ki je za medobmočno srečanje v Kočevju izbrala Kratkohlačnike iz Zagrad-ca, Zajčke iz grosupeljskega vrtca Kekec in skupino Ostržek iz Ponikev (o tem smo že poročali v aprilski številki Klasja). Zal je območno srečanje mladinskih gledališč odpadlo. Nanj sta se prijavili že uveljavljeni, a očitno zelo zaposleni gledališki skupini iz Ambrusa in Višnje Gore. Kljub intenzivnemu delu, učenju tekstov in postavljanju uprizoritev na oder jih je prehitel čas. Zamudili so sicer rok za prijavo in s tem možnost, da bi bili izbrani za medobmočno, morda celo republiško srečanje, prav tako si jih ni ogledalo kritično oko selektorja, so pa še pred koncem pomladi premierno uprizorili in hvaležni publiki zaigrali svoji predstavi. Gledališka skupina VIŠ VIŠ VIŠVIAGRA Kulturnega društva Janez Cigler Višnja Gora je uprizorila priredbo Shakespearove tragedije Romeo in Julija. Višnjani so za osnovo vzeli komedijo dramatika Ephraima Kishona z naslovom Bil je škrjanček in pokazali, kakšno je bilo zakonsko življenje Romea in Julije po 29 letih zakona. Kishonovo dramo je priredila in režirala Melita Garvas, ki si je zamislila tudi sceno in kostume. Gledališka skupina iz Ambrusa pa je s pomočjo režiserja Roberta Bradača uprizorila komedijo letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, Vinka Moderndorferja, z naslovom Mama je umrla dvakrat. Robert Bradač se ni izkazal samo kot dober režiser, temveč tudi kot izvrsten igralec. Mlada gledališka skupina je "burkasto" komedijo s številnimi pesimističnimi zapleti, a srečnim koncem, zaigrala v obnovljeni dvo- rani Kulturnega doma. Odrasli gledališki skupini iz. Stične in Dobrepolja sta sc predstavili v okviru območnega srečanja odraslih skupin. Najboljše predstave vseh območnih srečanj po Sloveniji se predstavijo na republiškem Linhartovem srečanju. Letos jc to potekalo v začetku junija v Radovljici, žal pa sc nanj ni uvrstila nobena od zgoraj omenjenih skupin. Lanskoletni udeleženci in nagrajenci skupine Drzne in lepi Kulturnega društva Stična so zopet izbrali zanimiv dramski tekst na meji med krimi-nalko in črno komedijo. Delo Joscpha Kcssclringa Arzenik in stare čipke so premierno zaigrali pred polno dvorano v Stični, kasneje pa še v Grosuplju in na medobmočnem srečanju odraslih gledaliških skupin v I lorjtilu. Kljub izredni igri obeh glavnih igralk, ki sta bili prepričljivi s svojo starostjo in dinamičnim zapletom, ter pravočasnim replikam celotnega dogajanja, za kar gre pohvala režiserju Igorju Grudnu, okusni sceni, primerni temačni atmosferi ter navdušeni publiki skupina ni bila izbrana za državno srečanje. Dobrepoljska skupina Scena je uprizorila Nušičevo komedijo Navaden človek, ki jo je reži ral David Jakopič. Številne intrige in zapleti so vzrok komičnih situacij, ki so jih zagnani Dobrcpoljčani zaigrali izvrstno. Povabimo naj vas v Letno gledališče na Muljavo. Domačini Kulturnega društva Josipa Jurčiča letos uprizarjajo dramatizacijo Jurčičevega roma Kloštrski žolnir. Besedilo je priredila in režirala Danica Kastelic, ki že vrsto desetletij sodeluje na gledališkem in kulturnem področju. Kloštrski žolnir je letos krstno postavljen na letni oder, v njem pa igra približno petdeset igralcev. Premiera bo v petek, 30. junija, ob 21. uri. Tri naslednje sobote in dva petka pa se boste lahko v prijetnem naravnem amfiteatru in s pomočjo prepričljive dolenjske govorice dobrih igralcev prestavili v Jurčičevo zgodbo in njegov čas. Vljudno vabljeni! Ob koncu moram omeniti grenko izkušnjo ob uvajanju gledališkega abonmaja za otroke in odrasle v občini Ivančna (rOl ica, ki je zaradi silno slabega zanimanja odpadel. Vodja izpostave ivanškega Sklada Tatjana Lampret in gledališka igralka Simona Zore Ramovš sta se trudili, da bi si -poleg pestrega gledališkega repertoarja ljubiteljskih skupin ogledali tudi izvrstne predstave slovenskih profesionalnih gledališč. Vendar je entuz.iaz.cm nekaterih ljubiteljev odrskega dogajanja premalo za širjenje in napredovanje gledališke dejavnosti v kraju. Brez publike žal ni gledališča. Brez gledališča in kulture pa ni "omike"! Barbara Rigler Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Območna izpostava Ivančna Gorica EX TEMPORE GRADIŠČE 2000 DELO SLIKARJA FERDA VESELA JE PREDSTAVIL PROE DR. MIRKO JUTERŠEK Letošnji cx tempore Gradišče seje pričel v soboto, L 7., v nastajajoči likovni galeriji Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Organizatorji, domače likovno društvo, so si ga zamislil kot prijetno druženje slikarjev, kot likovno ustvarjanje in tudi kot strokovno srečanje. Tako so v prvem delu organizirali strokovno predstavitev življenja in dela Ferda Vesela. O njem je prvi spregovoril prof. dr. Mirko Jutcršck, njegovo predstavitev pa jc dopolnila domačinka Blanka Pcrpar. O BLANKI PERPAR Blanka Pcrpar je dijakinja 2. letnika gimnazije v Ivančni Gorici in je aktivna članica likovnega društva. Ob bližajoči se 140-letnici rojstva Ferda Vesela so sc v likovnem društvu odločili, da bodo bolje spoznali njegovo delo. Tako jc Blanka začela z zbiranjem spominov nanj med šc živečimi pričevalci, ki jih jc zabeležila zvočno in pisno. Material še ureja, delček pa smo ga lahko spoznali v sobotnem programu. SPOMINI NA FERDA VESELA Še posebno zanimive spomine je Blanka zabeležila med domačini. Tudi te smo lahko spoznali, najstarejša, Karolina Miklavčič, pa se je otvoritve cx tempora celo udeležila. Poslušali smo lahko njeno (posneto) pričevanje in tudi pričevanje Anice Polšak, Amalije Ložar in Viktorja Žnidaršiča. V spominih pričevalcev živi Fcrdo Vesel kot posebnež in zaradi povedanih zgodb se bodo lahko še naslednje generacije čudile izredno zanimivemu možu. EKSKURZIJA "PO POTEH FERDA VESELA" Po strokovnem predavanju in žigosanju podlag so se udeleženci, teh je bilo več kot 60, z avtobusom odpeljali na ekskurzijo Po poteh Ferda Vesela. Lahko so si ogledali kozolec z Vesclove domačije pri Bokalovih, mlin ob reki Temenici, ki dela šc na tri kolesa, graščino Grumlof... Ekskurzija jc potekala v družabnem vzdušju, še posebej zaradi gostoljubnosti Bokalovih in pravi začetek sc jc krepko prestavil - v popoldne. VROČE USTVARJANJE Ena letošnjih razpisanih tem ex tempora je bila tudi Po poteh slikarja Ferda Vesela, zato smo v vročem popoldnevu lahko prav od blizu opazovali slikarje iz vse Slovenije in od drugod, v Šentvidu, Temenici, Grumlofu... Energija, ki sojo oddajali, se je razlezla po zraku in se pomalem dotikala vseh nas domačinov, da smo postajali dobre volje. LANSKI ZMAGOVALEC IN DRUGI O EX TEMPORU Sprehodili smo se med slikarji in zbirali drobce o vzdušju na cx tem-poru. Vsem po vrsti je bila všeč organizacija, pogostitev, strokovno predavanje, domače vzdušje. Večini je bilo všeč tudi vreme, le nekateri so stokali nad vročino. Ta gotovo ni preveč motila Scžančana Janka Kastelica, lanskega zmagovalca, ki smo ga zmotili pri delu, tik ob vhodu v galerijo. Tako kot drugi, je pričel z. delom pozno popoldne in zato jc hotel použiti šc zadnjo svetlobo in barve Dolenjske. Zapriseženi Kraševec je priznal, da mu je na Dolenjskem všeč. Ker je bil pri nas tudi lani, je letos pogrešal predvsem več mlajših udeležencev (in udeleženk), saj ti baje najbolje poskrbijo za večerno vzdušje na Gradišču. Sicer pa mu je bilo srečanje všeč, a kot je v nedeljo dodal, je vse skupaj prekratko trajalo. Slikar Janko Kastelic - lanski dobitnik I. nagrade. VEČER NA GRADIŠČU je potekal v sproščenem vzdušju, predsednica Likovnega društva Ferdo Vesel Antonija Novak pa je povedala, da je udeležencem zvečer pripravil zanimivo predavanje o značilnostih dolenjskega podolja Leopold Sever, Minka Kramar pa je predstavila ljudskega pripovedovalca Antona Drcmlja in nekatere njegove pripovedi. OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE V nedeljo so slikarji lahko v miru nadaljevali svoje delo in kmalu popoldne so nekateri svoje slike že prinašali v galerijo in sc živahno pomenkovali. Člani društva Ferda Trojčki na otvoritvi razsluve. Vesela so imeli polne roke dela, a posebne nervoze ni bilo čutiti. Ob sedmih zvečer je bila tu otvoritev razstave. Kulturni program so izvedli Dominik in Jerica Stcklasa ter Minka Kramar. Slavnostni govornik, predsednik zveze likovnih društev Slovenije, je pohvalil delo domačega društva, šc posebej predsednico, predsednik ocenjevalne komisije prof. dr. Mirko Juteršek pa jc razglasil dobitnike nagrad. RAZGLASITEV DOBITNIKOV NAGRAD Dobitniki nagrad so: Bogdan Potnik: Krajina pri sv. Roku Radko Oketič: Skrivnost prehoda Metoda Umek: Kamnita miza V kategoriji mladih je dobil nagrado Sašo Gajst: Hribčki in drevesa, med domačini pa Vlado Cencelj: Pot na Grumlof. KAJ SE OSTANE Društvo bo mogoče še kaj dodalo v naslednji številki, zagotovo tudi zahvale sponzorjem. Slike bodo na ogled v Pekarni Grosuplje, Pekarni Vrhnika in v knjižnici. (Ksenija M.) Dobitnik nagrade med domačini Vlado Cencelj. Pogled na del razstave LIKOVNO USTVARJANJE MULJAVA 2000 Letošnji maj je bil žc tradicionalno posvečen likovnemu ustvarjanju. Mladi likovniki in žc uveljavljeni slikarji so se predstavili na Muljavi. Otroški cx tempore sta vodila akademski kipar Boris Prokofjev - njegov kip Josipa Jurčiča stoji pred Jurčičevo rojstno hišo na Muljavi - in likovna pedagoginja Sandi Zalar. Odrasli pa so se prepustili svoji domišljiji in navdihom ljudskega stavbarstva. 11. maja so se najprej na Jurčičevi domačiji zbrali mladi likovni ustvarjalci iz šestih osnovnih šol (OŠ Stična, OŠ Louis Adamič, OŠ Brinje, OŠ Šmarjc-Sap, OŠ Dobrcpoljc, OŠ Šentvid pri Stični) občin Dobrcpoljc, Grosuplje in Ivančna Gorica ter tri dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Z ustvarjalnim srečanjem so mladi počastili Dan Evrope in svoja dela razstavili v galeriji Kresnička. Razstavo so poimenovali Doma v Evropi. Gospod Boris Prokofjev, ki je s pomočjo priznane slikarke Sandi Zalar vodil in usmerjal otroško likovno delavnico, je 0 mladih ustvarjalcih dejal: "Rad delam z otroki, ker so tako neobremenjeni. Risbe so čiste, poštene in izpovedne. Njihove barve so veliko bolj pripovedne in izrazite. Pri malo starejših pa je iskrenost prikrita s tehničnim znanjem. Včasih na šolah premalo delajo na celotnem izdelku, zato otroci nedorečenega nc morejo prenesti na sliko. Likovna dela, ki so nastala na Muljavi, so zelo dobra, takšna srečanja, kot je otroški ex tempore Muljava, pa zelo dobrodošla". Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, in galerija Kresnička pa sta priredila že XI. slikarski EX TEMPORE Muljava 2000, kije potekal 26. in 27. maja 2000 na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Vsak udeleženec si je sam izbral tehniko likovnega ustvarjanja, prav tako format. Tema jc bila letos posvečena naši bogati dediščini, šc posebej ljudskemu stavbarstvu in vsem kmečkim poslopjem, ki so vpeta tako v človeško kot tudi naravno okolje. S slikarskimi deli in znanimi motivi so likovni samorastniki ter akademski ustvarjalci vsaj delno poskušali ohraniti podeželje ter ljudsko arhitekturno dediščino, ki je vse bolj izpostavljena uničujoči civilizaciji in propadanju. Kozolci, kašče, hiše, dvorišča, vodnjaki... so znova zaživeli na platnih in opominjajo na bogastvo slovenske kulture. Štiriintrideset slikarjev je strokovno spremljal akademik Boris Prokofjev. Prvo nagrado jc prejel slikar in arhitekt Peter Marolt, po rodu pravi Dolenjec, doma iz Stične, ki živi v Ljubljani in se že vrsto let udeležuje muljavskega srečanja. Drugo nagrado sta si razdelila akademski slikar Dušan Lipovec in skorajda novinec na Muljavi, Branko Gajšt. Tretja nagrada jc šla v roke Mira Šviglja, Pavla Ščurka in Cilke Zmahar. Slikarka in dolgoletna obiskovalka ex tempora Danica Bern Gala pa je prejela odkupno nagrado. Vsa likovna dela so razstavljena v galeriji Kresnička na Muljavi. Barbara Rigler Za: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica VABILO NA POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V KNJIŽNICI NE PREZRITE Ljubitelje brskanja po računalnikih čez celo poletje vabimo, da si počitniške dni popestrite z odkrivanjem strani za mlade, se s pomočjo CD-romov učite tujega jezika, spoznavate naravo, dežele, glasbo... LIKOVNA RAZSTAVA OSNOVNOŠOLCEV Celo poletje bodo med nas prinašali veselje četrtošolci iz OŠ Stična, ki svoje likovne izdelke razstavljajo v predprostoru knjižnice. PRETEKLE PRIREDITVE ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE Prireditev ob zaključku bralne značke za OŠ Krka (mala šola. L, 2., 3. in 4. razred) je mlade vzpodbudi-a, da jim bo branje še naprej v veselje in obisk knjižnice navada. 18 STRAN POJO NAJ LJUDJE Slovenski človek je vedno rad pel, pa naj mu je bilo srce veselo ali žalostno. Pesem in petje sta bila na nek način odraz narodove duše. Ob letošnjem XXXI. taboru pevskih zborov smo se pogovarjali tudi s predsednikom Upravnega odbora Tabora, prof. Jernejem Lampretom. V uredništvu Klasja namreč menimo, da o tej kulturni prireditvi vse premalo vemo in sc vse premalo zavedamo odmevnosti, ki jo ima v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Kot jc predsednik UO večkrat poudaril, uresničuje šentviški pevski ■HiLi tabor svoje poslanstvo vsaj v treh smereh. IMA NARODNOBUDITELJ-SKO VLOGO, kot so jo imeli slovenski tabori devetnajstega stoletja, po katerih je šentviški tabor tudi prevzel svoje poimenovanje. Konec koncev bi tej prireditvi takrat lahko rekli tudi srečanje, revija ali kako drugače. Izbrali pa so ime tabor, da bi na ta način povezali slovensko sodobnost s preteklostjo. Ni naključje, da je bil pokrovitelj prvega tabora pevskih zborov leta 1970 takratni predsednik slovenske vlade, reformist Stane Kavčič. V programu vsakoletnega tabora so slovenske ljudske pesmi. S tem sc je ohranjala ljubezen do slovenstva in naše kulture. ŠENTVIŠKI TABOR POVEZUJE STROKOVNJAKE IN LJUBITELJE V tridesetih letih obstoja šentviškega tabora se je načrtno izgrajeval sistem strokovnega izpopolnjevanja zborovodij in pevcev, ki sc s petjem ukvarjajo le ljubiteljsko. Vodilni glasbeni strokovnjaki so vedno radi sodelo- vali pri pripravi programov ali seminarjev. Vsako leto se zbere okrog 150 zborovodij iz vse Slovenije v Šentvidu. Na seminarju, ki poteka v januarju ali februarju, strokovno pripravijo program za srečanje v juniju. Svojo udeležbo pa zbori prijavljajo še pred novim letom, tako da dejavnosti v zvezi s taborom nikoli ne zamrejo. Poklicni glasbeniki dela z ljubiteljskimi zbori ne podcenjujejo. Prav nasprotno: ravno za šentviški tabor so pripravili več novih priredb ljudskih pesmi in nekaj novih skladb. Združenim pevskim zborom že šesto leto dirigira operni dirigent Igor Švara. In kdo med nami nc pozna že skorajda legendarnega opernega pevca Ladka Korošca, ki je bil velik pristaš šentviškega tabora in je malo pred smrtjo dajal poguma organizatorjem: "Tabor pa mora ostat." ŠENTVIŠKI TABOR JE TUDI DRUŽABNO SREČANJE, saj sc v juniju srečajo ljubitelji petja iz vse Slovenije in zamejstva. To jc tudi nagrada za pevce ob zaključku "pevske sezone". Za mnoge zbore je sodelovanje na taboru tudi samopotrditev in motivacija za naprej. Nc moremo tudi zanemariti pomena tabora za naše PRIJATELJI IZ HIRSCHAIDA PRVIČ NA PEVSKEM TABORU Na 31. Taboru pevskih zborov v Šentvidu je sodeloval tudi mladinski zbor iz pobratene občine Hirschaid. Po koncertu zamejskih zborov smo zaprosili njihovega vodjo prof. Petra Blosa za kratek pogovor. Gospod Blos, kdo so mladi, ki sodelujejo pri mladinskem zboru? V zboru sodelujejo mladi od 16. do 27. leta. Med njimi so dijaki, študentje in že zaposleni. Vsi so doma na območju Hirschaida. Med njimi so tudi taki, ki so zaradi delovnega mesta zapustili domači kraj, vendar v zboru še vedno sodelujejo. Mladinski zbor ima okoli 40 članov, vendar danes niso vsi tukaj. Za pot v Slovenijo smo izvedeli razmeroma pozno, tako da so mnogi na binkoštnih počitnicah s svojimi starši ali prijatelji. Ko človek posluša vaše mlade pevce, takoj opazi, da pojejo z veseljem. Se morda motim? Nc, nikakor. Naši mladi pevci radi pojejo in so pri svojem delu zavzeti in zelo disciplinirani. Nobena vaja jim ni predolga in pretežka. Enostavno hočejo biti dobri. Letos smo imeli več kot 80 vaj in 15 do 20 koncertov. Za to prizadevno sodelovanje jih bomo letos poleti nagradili. Zbor bo odpotoval v Grčijo; tam bomo zapeli v amfiteatrih v Olimpiji in v Epidau-rusu. To bo za pevce gotovo doživetje. Zdi se, da ima v Hirschaidu petje močno tradicijo. Seveda, to tradicijo skušamo nadaljevati. Večina naših pevcev začne s petjem že pri otroškem zboru. Imamo kar tri otroške zbore: zbor vrabčkov (5 do 8 let), zbor taščic (8 do 10 let) in zbor kosov (10 do 15 let). Po 27. letu pa se naši mladi pevci lahko vključijo v enega od dveh odraslih zborov. Ob tej široki pevski ponudbi marsikdo prepeva tako rekoč "od zibelke do groba". Kakšen je program zbora? Imamo pripravljen najrazličnejši program: domače in tuje ljudske pesmi, umetne pesmi domačih in tujih skladateljev, seveda tudi modernejše skladbe, npr. odlomke iz musikalov. Posebno pri teh zadnjih naši pevci nc le pojejo, ampak tudi plešejo (vsaj nekateri). Kakšni so vaši vtisi z obiska pri nas? Vedno smo veseli prisrčnega sprejema, ki smo ga deležni. Res smo se vsi potrudili, da bi nam bilo prijetno. Še posebej smo bili veseli srečanja z mladimi v Srednji šoli Josipa Jurčiča. Sprejeli so nas s pesmijo in glasbo. Škoda, daje bilo tako malo časa. Sicer pa smo zbor in glasbeno skupino povabili k nam, v Hirschaid. Naj mladi nadaljujejo stike, ki smo jih navezali mi, starejši, saj "kdor poje, zlo ne misli". Z g. Blosom se je pogovarjala M. A. Ficko zamejske Slovence. Odkar smo samostojni, so sc zamejskim Slovencem iz Italije, Avstrije in Porabja pridružili še Slovenci s Hrvaške. Vsi udeleženci z veliko naklonjenostjo in že kar navdušenjem govorijo O sprejemu, ki so ga pri nas deležni. Kot predsednik upravnega odbora je bil naš sogovornik vedno mnenja, da NAJ BI SE NAŠI GOSTJE PRI NAS POČUTILI KOT DOMA, saj vsak, kdor daje, tudi nekaj pridobiva. Večina dejavnosti šentviškega tabora se odvija v prostorih ali okolici osnovne šole. Od vsega začetka so v pripravo tabora npr. letošnje štiri "raznašalke pitne vode", ki so pevcem lajšale žejo med vajami za veliki finale. PEVSKI TABOR JE TUDI VELIKA PROMOCIJA KRAJA IN OBČINE Nc smemo namreč pozabiti, da zaključno prireditev prenaša televizija, da imamo vsako leto priliko, da pokažemo svoj kraj, da televizija prenaša tudi govor vsakokratnega govornika v celoti in da imajo od medijske odmevnosti šentviškega tabora poslovni rezultat tudi sponzorji, saj gre informacija o njih po vsej Sloveniji. Seveda organizacija take prireditve zahteva predvsem vključeni tudi delavci šole. Če jc okolje urejeno in če imajo odrasli kulturen odnos do obiskovalcev, s tem nevsiljivo vzgajajo mladino. Ta odnos obiskovalci zelo cenijo in zato se tudi vsako leto vračajo, čeprav je zanje udeležba na taboru tudi velik napor. Čeprav ni vedno vse idealno, udeleženci sporočajo največkrat le svoje zadovoljstvo in navdušenje. Opazijo namreč drobne pozornosti, ljudi, ki medsebojno dobro sodelujejo. Upravni odbor jc registriran kot društvo in ima več komisij, vsako z natančno določenimi nalogami. Usklajcvalcc vseh dejavnosti pa jc seveda predsednik. Med požrtvovalnimi sodelavci jih jc mnogo, ki sodelujejo že vsa leta, kot npr. Janez Lesjak, Stanka Sadar ali Mirni Anžlovar ter novinar Bogdan IOD1I. I'O ZIMI.II SI \7 Pogačnik. Njim gre šc prav posebna zahvala. PROGRAMSKA KOMISIJA pripravi program oz. scenarij prireditve. V tridesetih letih je prišlo tudi do vsebinskih sprememb. V prihodnjih letih se bodo predstavile vse slovenske pokrajine s svojim ljudskim pevskim izročilom. Letos so predstavili Dolenjsko in Belo krajino, za slavnostnega govornika pa so izbrali pesnika Toneta Pavčka. Menijo namreč, da naj bi Tabor ne imel političnih prizvokov, kot se je dogajalo v preteklosti, ko so sc politiki polastili govorniškega odra. Seveda pa so politiki, nc glede na njihovo politično opcijo, povabljeni na prireditev. FINANČNA KOMISIJA mora vsako leto zbrati 3 do 4 milijone tolarjev, s katerimi je mogoče pokriti osnovne stroške: za spominske plakete in odlikovanja (letos so podelili več kot 70 plaket), spominke in tiskovni material za udeležence (naklada 1500 izvodov), za ozvočenje in pripravo prireditvenega prosto- ra, ter pogostitev udeležencev. Finančna sredstva prispevajo delno državne ustanove (republiški sklad za ljubiteljske dejavnosti), delno občina in delno sponzorji. TEHNIČNA KOMISIJA ima veliko dela skozi vse leto. Vzdržuje stike z. udeleženci, jih obvešča o programu, in vodi strategijo skozi vse leto. V času tabora pa sc ukvarja res s čisto tehničnimi vprašanji, kot so: redarska služba, sodelovanje s policijo, gasilci, lokalnimi društvi... I N F O R M A T I V N O -PROPAGANDNA KOMISIJA je zadolžena za stike z javnostjo: organizira tiskovne konference, pripravlja propagandni material in vzdržuje stike z mediji. Po osamosvojitvi jc šentviški tabor dobil nov zagon. V Klasju mu želimo šc mnogo let, kajti KDOR POJE, NE II DA ZLO NE MISLI, AMPAK TUDI DOLGO ŽIVI... Pogovarjala seje M. A. Ficko STRAN 19 DRAGI ROJAKI! PRIJAZNI PEVCI IN PEVKE PESMI DOLENJSKE IN BELE KRAJINE! SPOŠTOVANI GOSTI! Naj začnem svojo besedo z lepoto, ki je sredi nas in smo tudi mi, po zasluženju ali celo ne, del nje. Torej začnem s tem lepim, kar pravkar gledamo in živimo - z lepoto Dolenjske. Saj veste tako vi kot jaz, kot vemo vsi mi znano resnico: nikjer ni svet tako lep kakor tukaj! Ali po verzu: Lepa je moja dežela, meni najlepša. Zato mi je milo in drago, da sem lahko danes njen in vaš gost. Njena lepota je lepota človeškega obraza, ki ga ozarja čar notranje sile in miline, ali kot bi na obraz prišla in zazvenela pesem. Lepota Dolenjske ni bahata, gizdava, ošabna, groba, ni zla lepota, še manj je gospodovalna lepota zla, ki osvaja in uničuje. Ta lepota je mila in ljubezniva in kar naprej darežljiva. Dolenjska ne jemlje, ona samo daje. K njej hodiš od hrupa niča, da počiješ, bežiš enkrat v njeno zatišje, drugič v ubrano sozvočje, v njeno tihožitje in stihožit-jc, v njeno petje in pitje. Saj jo kar naprej pijemo: vse njeno lepo in sveto, vse dobro, lepoto travnih bilk in žit, koruznih latov, polj in host pa trsov za lažji dih v prsih, njen daktil-ski verz, zveneč vsepovsod naokrog, in njen tričetrtinski takt, ki je ljub tako njej kakor vam. Vi, dragi moji, jo poznate. In ona pozna vas. Mnogo zborov je pelo tukaj, v tej pokrajini, in mnogokrat so peli pevci in pevke v tem lepem kraju. A še večkrat je ona, naša Dolenjska, pela njim in nam vsem. Saj poje neprestano: Vsako mladoletje, vsako zeleno proščenjc poje Dolenjska svojo zeleno pesem: Dober dan, življenje! Vsako poletje valovi, kot valovijo žita, melodija z neba na zemlji, s sončne okrogle krogle na oblost bokov in grudi host in polj in gričev in mi smo zmeraj na novo začudene priče visoke pesmi zrele lepote. In ponavljamo za njo: Dober dan, življenje! Vsako jesen, ko se odpro kašče plodovom in kleti sokovom, ta zrml ja poje zahvalo nebu in delovnim rokam za dober prid, za pridelek, za ■ i p etino. In ponavlja z veseljem in hvaležnostjo: Hvala, življenje! Vsako zimo išče ta pokrajina svoji tiho rimo: na tišino, na mir. na počitek. In še takrat je, kot v kakšni spokojni glasbi letnih časov Vivaldi-ja, hkrati mirno in ubrano použivan-jc minulega in skrivnostna zasan-janost v prihodnje. Če ji znamo prisluhniti, zašepetamo v sebi za njo in zase: I Ivala, življenje! Takp poje z. vami in z vsemi nami Dolenjska. In tam čez, čez Krko in Gorjance, ji iz sveta belih brez in Steljnikov, z gričev s trtami in iz bost tisočerih spominov odgovarja Bela krajina. S pesmijo, ki se toči od hrib-ca do hribca, ki teče kot znamenita črnina ali kot kri stare in nove zaveze, in je kot znamenita belokranjska človeška toplina. Prideš na vrh. na prelom, na preval, in se ti odpre: strmiš in vate sega od lam daleč, od Otonove Vinice prek vse pokrajine, stari dobri verz: tih, tih je kraj, sam v sebi zaokrožen. Poleni pobožno skloniš glavo pred lepim svetom in zamižiš, kot bi hotel samo šc v sebi navznoter zreti to lep-otijo: suhorske ali semiške gorice, pa šc enkrat poslušati ob Župančičevi še Krakarjcvo ali Dularjcvo pesem. Ko spet odpreš oči, ne vidiš le Veselice nad Metliko, ampak praVZapraV eno samo veselo veselico pregibov zemlje navzdol in navzgor, skritih odhajanj na stranpoti in ponovna vračanja, eno samo ljubko valovanje prostora. A tam gori med nebom in zemljo doni glasba nebesnega kora v samih svetlih durih, da plešejo kolo oblaki v belem in doli pod njimi zelene trate. Tako pojeta ti dve pokrajini. In njuna pesem je kot milost in dar tudi v nas. Pojeta, ker imata glas. Svoj glas. Kajti z glasom se vse začenja: od šumenja, šumota, šepeta do šuma in šelestenja, pa potem do tona in zvoka, ko zazveni struna glasu in je glas tvoj, samo tvoj. Samo ta glas imam, pravi prijatelj pesnik in jaz sem se zmeraj znova spraševal: Mar ni to dovolj, mar ni to kar vse! Imeti svoj glas. Svojo besedo. Svoj jezik. Svoja tla. In svojega boga. Ko imaš glas, lahko govoriš bližnjemu o ljubezni, šepečeš nebu molitev zahvale in vsakomur lahko rečeš: Prišel sem na ta svet, da pojem pesmi. Kako vam jc, mojstri pevci in drage pevke, ob tem razkošju, da imate glas? Ta imeti je tokrat na mestu. Pomeni imeti dar, ki razveseljuje in osrečuje. Z njim si ko mali bog: greš po pisanem lepem svetu, poješ in čaraš. Ta imeti je druge sorte glagol kot tisti, ki daje enim podjetja in novce, druge pa peha na rob, v zgolj preživetje. Ta imeti se poteguje za blagri duha in ne zgolj blaga. A je kajpak šc veliko več. Imeti glas, pomeni biti. Če ga nimaš, nimaš svoje osebnosti, si nihče. Z glasom si. Si nekdo. Ta, ki svojega značaja. Da nam bo pesem radost in hvalnica življenju. Da se obdržimo in zadržimo svoj glas. Nekoč, ob koncu prejšnjega stoletja, je češki pesnik Bezruč napisal bridkožalosten verz, kako poje le zato, da bi lažje umirali pod Beskidi. Tudi to stoletje je bilo še najbolj rodovitno v smrti, prebogato s surovostjo in nasiljem. Kaže prihodnje lepšo podobo? Vsi, ki smo videli v padcu berlinskega zidu simbolno dejanje nove, drugačne prihodnosti, verjamemo celo to, da je nekaj novega v svetu, da se ljudem hoče pesmi, ker bi bil svet brez pesmi pust in nezanimiv. In najsi govori mnoga skušnja, da pesem ničesar ne menja, veste vi kakor vem jaz in vedo tisoči in tisoči, da ni mogoče živeti v pus-toti brezvetrja, brezglasnosti, brezbrižnosti, brezbožnosti, da človek ne more brez nežnosti, brez ljubezni, brez pesmi. Brez pesmi v duru in molu. Ne le v enem in ne ima glas. Kako je že rekel Oton? O da nama je priti do svoje podobe, meni in tebi, narod moj! Priti do svojega glasu jc isto. Kako je torej s tem našim glasom? Se sliši? Bo slišen? Uslišan ali utišan? Bo v novi Indiji Koromandiji, evropski skupnosti, samo zaslišan in zasliševan, koliko zmore biti prilagodljiv, pokoren, poslušen? Bo zvenel na svoji noti v sozvočju z drugimi, tako imenovanimi velikimi evropskimi glasovi v več-glasnosti skupne pesmi? Kdo ve. A ve se zatrdno: svojega glasu ne smeš izgubiti, da ne ostaneš nem in gluh, gluhonem, ne več samo lešnik v peharju orehov med velikimi, ampak mutec, nič, nihče. To ni vprašanje, boste rekli. A je, zmeraj je bilo, že dolgih tisoč let, kot je zapisal Cankar, in če bo še prihodnjih tisoč let, bo dobro, saj bomo tako vsaj vedeli, da še smo. Svet se menjava, a stari, večni zakoni ostajajo. Najsi si človek šc tako prizadeva, obrniti kazalce na večni uri, da bi se po njegovi volji, njegovi ideologiji začeli vrteti v drugo smer, najsi nadut in nenaraven hoče tekmovati z naravo, priti k uspehu po bližnjicah, se ta račun ne izide in ga je treba prej ali slej poravnati. Čas, minljiva večnost nas nese dalje in to, kar ga premaguje in kar ga presega, je duh, jc glas, je pesem. Rekel bi šc več: Pesem jc srčika in dom duše. Pri nas od nekdaj tudi domovanje zavesti. S pesmijo smo preživeli in prišli skozi menjave let in slemena časa k sebi, na svoje, do svojega. Od prave drže do države. A držati se bo treba šc dolgo in dobro. Ne le držati glavo nad vodo, tudi zdržati pred nasiljem vsegamogočnih mogočnikov in pred samonasiljem samo v drugem. Nc gre dirjali zgolj v duru in moliti le v molu. Življenje jc zmeraj bolj dopolnjevanje kot nasprotovanje, vsekakor pa jc tako svetli kot temni tok; oba pola se združujeta in dopolnjujeta, iščeta skupno strugo iz mraku noči v svetlobo jutra. Podobno, kot je mnogo poti in nc le ena sama pot k resnici, kot je na teh poteh mnogo ljudi in ima vsak svojo smer in muko iskanja in svojo trdo hojo navkreber. 'Ib je samo tvoja in samo moja pot k samemu sebi, k svojemu glasu. In potem, ko ga imaš, ta svoj glas, ko si v njem trden, si sposoben za mnogoglasje. Tako posameznik kakor narod. Ta pokrajina ima svoj glas. Poslušamo ga lahko in kakor pripev na njen napev žebramo: Lepa si, ljubezen moja. Prej, ko sem govoril o lepoti Dolenjske in Bele krajine, sem nekako nevede omenil Vivaldija. Po nemarnem in nepremišljeno. Saj imamo svoje Lajovcc in Kramolce, Kernjake in Bučarje. Vodopivce in Simonittije pa Osterce in Ježe in nenazadnje svoje najlepše, kar je mogoče imeti: narodno pesem, svoj prvinski glas. Kje je še toliko čiste visoke lirike in milozvočnosti kot v teh pesmih, v teh zvokih! Kadar sežem v to skrinjo starosvetskosti, mi zapoje dekliška tožba: Pod mojim okencem pa travca zeleni, potem pa seže spomin v čas fantovskega petja na vasi. Pomnim, kako sem zmeraj rad poslušal petje od daleč, nikoli od blizu, kot da je bila pesem bolj mila in bolj polna, če nisem gledal obrazov pevcev. Še pomnim, kako sta včasih skupaj peli soseda in naša mama. Njuna čudno zategnjena melodija in čustven napon glasu sta me spravljala v čudenje in strah, da se bo pesem pretrgala, da se ne bo prav končala. Peli sta z očmi, uprtimi nekam visoko ali v višave soprana ali vase, v svojo zmožnost, izraziti z glasom neizrazno, preseči samega sebe, seči po nedosegljivem. Takrat sem zaslutil, kar danes vem: pesem je preseganje sebe, poseganje v sveto. Mama je pela redko in še takrat s čudno suhim glasom, vendar vselej z vso notranjo silo in nekakšno pobožno zamaknjenostjo. Zdaj jo slišim drugače, bolj zveneče, lepše. Njen glas je blag in mil. Zveni kot srebro čiste zvezde. A glejte, dragi moji, s tem nikakor nočem reči, da pride človek do svojega čistega glasu šele takrat, ko omahne. Nikakor nc. Prav nasprotno mislim! Za življenja je treba peti življenju. Poslušati njegov glas in mu pripevati s svojim. In hkrati zmeraj in znova poskušati šc in še uveljaviti sam v sebi in zunaj sebe velike glagole, zapisane v nas vseh že ob rojstvu. In ti so: Biti. Ljubiti. Živeti. In Peti. Dragi rojaki, ali po Trubarjevo: Ljubi Slovenci! Pesem je srce, če ga imaš, je rekel nekoč mlad fant. Vi, ki pojete s srcem, ga torej imate. Dolenjska ima, kot veste, svoje veliko toplo srce. In tudi Bela krajina ga ne skriva. Ti naši pokrajini pojeta. In vi pojete z njima. Pojte! Pojte! Veselite se življenja, Kadar je težko, ga premagujte s pesmijo. Ko je bogato, ga še obogatite s pesmijo. Kadar je lepo, pa ga s pesmijo še polepšajte zase in za vse nas. In hvala vam za vašo pesem! 20 STRAN ZVONOVI ZVONIJO, PRAV LEPO POJO... Po skorajda enoletnem premoru se iz stiškega zvonika spet oglašajo zvonovi. Že dotrajane stare stiske zvonove, ki so jih vlivali najrazličnejši mojstri v različnih obdobjih in ki so prestali mnogo hudega ravno v našem stoletju, jc nadomestilo pet novih, ki jih je letos spomladi vlil mojster Perner iz Passaua in so lepo uglašeni drug na drugega. Tako je mogoče z njimi zvoniti in pritrkavati na mnoge načine. Ker je pritrkavanje zvonov slovenska kulturna dediščina (drugi narodi tega načina zvonjenja ne poznajo), so novi zvonovi v katerikoli slovenski cerkvi tudi velik kulturni dogodek. Pomenijo namreč kulturno pridobitev za celotno narodno skupnost. STISKI ZVONOVI Največji zvon je posvečen dvati-sočletnici Jezusovega rojstva, ki jo obhajamo v letu 2000. Na zvonu, ki ima 3510 kg in jc uglašen na ton B, so upodobljene jaslice. Načrte zanje je napravil umetnik Jože Trontclj. Likovno je svoje videnje navezal na žlahtno tradicijo slovenskih jaslic. Ton Es poje drugi zvon, ki ima 1535 kg. Na njem je upodobljena Žalostna mati božja, ki je zavetnica stiske bazilike. Tretji in četrti zvon sta uglašena na tona F in G. Prvi je posvečen svetemu Benediktu, zavetniku Evrope, in sv. Bernardu najvplivnejšemu članu cistercijanskega reda. Drugi pa zvoni v čast vseh treh ustanoviteljev cistercijanskega reda, svetih Alberi-ka, Roberta in Štefana. Zadnji, peti zvon, je bil k prvim štirim dodan. Posvečen je mariborskemu škofu Antonu Martinu Slomšku, ki ima za slovensko kulturo in narodno zavest velike zasluge in ga je papež Janez Pavel II. ob svojem drugem obisku v Sloveniji proglasil za blaženega. Ker jc uglašen na ton BI, prijetno dopolnjuje prve štiri in omogoča mnoge nove kombinacije, tako pri zvonjenju kot pri pritrkavanju. Ljudje so zvonove težko pričakovali in so jih res slovesno sprejeli. Na dan posvetitve se je vil dolg sprevod proti stiski baziliki. Pred okrašenimi vozovi in traktorji z zvonovi so se na zapravljivčkih peljali gostje, npr. generalni opat cistercijanskega reda Mauro Estcva, ki jc ob asistenci opata dr. Nadraha zvonove tudi posvetil. Stiski gasilci so kot vedno vzorno skrbeli za red in požrtvovalno pomagali, ko je bilo treba zvonove končno le potegniti v zvonik. Kljub modernim strojem je dviganje zvonov opravilo, ki terja zbranost, mirnost, strokovno znanje in previdnost. Na svoj račun so prišli tudi botri zvonov, ki so za "Ion" lahko z lesenim kladivom potrkali vsak na svoj zvon. To veselje so imeli tudi mnogi sodelujoči, posebno ministranti, pevci in godbeniki, ki so slavje vsak po svoje popestrili. Med obredom se je na prisotne obrnil tudi gospod opat in se zahvalil vsem, ki so požrtvovalno sodelovali pri obnovi zvonika in pripravi slavja. Pohvalil ni le izvajalcev najrazličnejših prepotrebnih del na zvoniku, temveč tudi tiste, ki so morali opravljati nehvaležno čiščenje cerkve, pohvalil pa jc med drugim tudi državne oblasti, ki so v najkrajšem možnem času poskrbele za vsa potrebna dovoljenja, kajti tudi čas je denar. Večino denarja so zbrali seveda kar ljudje: "botri" (moderno rečeno donatorji, med njimi tudi gimnazijski sošolci sedanjega opata in prijatelji iz Hirschaida) in seveda stiski farani. Vreča izdatkov pa je, kot vedno pri takih podvigih, nenasitna. Ob koncu slavja so se udeleženci lahko poveselili ob dobri vinski kapljici in dobrotah, ki so jih pripravile tako zelo gostoljubne stiske gospodinje. Pogostitev je bila folklorno zanimiva posebno za tuje goste. Med njimi je bil tudi g. Perner, ki je vidno ganjen prisluhnil "svojim" zvonovom. Sedaj zvonovi ubrano merijo dan stiškim prebivalcem. Z mogočnimi in vendar nežnimi zvoki zmorejo preglasiti oglušujoči hrup avtomobilov, motorjev in radijskih aparatov. Njihovo petje povezuje preteklost s prihodnostjo. Upajmo, da bodo zvonili vsem nam in našim potomcem še daleč v prihodnost. M. A. Ficko BRONASTI GLAS SE PO SLABEM STOLETJU SPET OGLASA IZ D0BSKEGA ZVONIKA Simon Gregorčič ZVON Prelit je zvon in prepeljan, s trakovi, venci ves obdan, povsod lepo, srčno sprejet, od mož, mladeničev, deklet: Z domače line še ta dan bo glasno pel čez hrib in plan. ZGODOVINA DOBSKIH ZVONOV V začetku prejšnjega stoletja so se iz lin dobskega zvonika že razlegale ubrane melodije bronastih zvonov. Ti pa so zvonili le nekaj let. Prišla jc namreč 1. svetovna vojna in vojaki so, tako kot iz mnogih zvonikov širom Slovenije, tudi pri nas pobrali zvonove in iz njih izdelovali orožje. To jc bilo leta 1918. Nekaj let kasneje so jih nadomestili železni zvonovi, ki so zvonili vse do 14. maja letos. PRVE ODLOČITVE IN VLIVANJE NOVIH BRONASTIH ZVONOV Leta 1999 smo sc odločili, da naši cerkvi povrnemo bronaste zvonove in s tem izpolnimo hrepenenje preteklih rodov, ki so želeli vrniti dobskemu zvoniku žlahtno srce. Pred božičem smo s podjetjem Fenix v Žalcu podpisali pogodbo, da bomo spomladi leta 2(XX) v Dob pripeljali tri nove bronaste zvonove. V februarju nasje skoraj 1(10 soseščanov in faranov, skupaj z g. župnikom Jožetom Koželjem, prisostvovalo vlivanju naših zvonov. Spomladi pa smo zvonove pripeljali v Dob. PRIPRAVE NA NOVE ZVONOVE Med tem časom smo pridno obnavljali notranjost zvonika in namestili nove hrastove stopnice. Olepšali smo tudi zunanjost - predvsem zgornji del zvonika (nov križ, pozlačena krogla, nov strelovod). Stari križ smo shranili, saj jc na vrhu zvonika kraljeval dobrih 200 let in nosil častitljivo letnico 1774. Obnovili smo tudi cerkev: oltar in prižnico. Novost jc prečudovita slika blaženega Antona Martina Slomška na steklu - barvno okno ali vitraž, ki jc delo priznanih umetnikov, slikarja Tomaža Perka in steklarja Sama Višnarja. Za obnovo, predvsem pa za nove zvonove, so velikodušno prispevali soseščani in ostali dobrotniki. V veliko pomoč so bili tudi domači gasilci, ki so ves čas dela nudili gostoljubje v svojih prostorih, pomagali in sodelovali so tudi pri organizaciji, ko smo naše zvonove odpeljali v Šentvid, da so pozdravili svoje farne kolege. NEPOZABEN SPREJEM ZVONOV PO VASEH Iz Šentvida smo jih odpeljali po vaseh Prebivalci naše vasi še nismo doživeli lako naše soseske. Najprej smo sc ustavili na Škofljcm, potem na Pokojnici, sledil jc postanek v Bogi vasi in na Bregu. V Dobu se nam je pridružil šc gospod župnik Jože Koželj in nadaljevali smo pol na Sela pri Dobu in v Podboršt. Po postanku pa zopet nazaj v Dob in na njihovo končno postajo - pred cerkev sv. Petra v Dobu. Vsaka vas se jc izkazala po svoje: razkošno, prisrčno in domiselno. Mirne duše lahko rečemo, da toliko prisrčnega veselja v celi naši soseski, kot ga jc bilo 7. maja, prav gotovo nc bo kmalu. dovesnega dogodka. ZVONOVE JE POSVETIL G. ŠKOF MSGR. JOŽEF KVAS Sobota, 20. maj 2000: končno smo dočakali dan, ko so bili zvonovi pripravljeni za posvetitev in dviganje v zvonik. Birmanei, njihovi botri, starši, soseščani in drugi obiskovalci smo sc zbrali pred cerkvijo sv. Petra. Po maši jc zvonove posvetil g. škof msgr. Jožef Kvas. Čeprav je ves čas deževalo in je bilo neizmerno hladno, smo vztrajali in z očmi pospremili zvonove v zvonik. Najprej prvi zvon, ki jc posvečen sv. Antonu - zavetniku živine, težak 310 k;; in uglašen na glas Bc. Sledil je drugi, posvečen Mariji Pomočnici kristjanov, težak 460 kg in uglašen na glas As. Končno sc jima jc pridružil šc največji, tretji, ki jc posvečen sv. Petru, težak 752 kg in uglašen na glas F. • Vsem tistim, ki so vztrajali, kljub dežju in hladu, ni bilo žal, saj so gostitelji pripravili bogato zakusko. Ob bogato obloženih pladnjih smo s pesmijo in veseljem zaključili dobski praznik. ZVONITE ZVONOVI... Želimo si, da bi ti zvonovi s svojimi ubranimi glasovi polnili naša ušesa in ušesa naših zanamcev šc dolga stoletja, Prebujali nas bodo v jutranjem svitu, nas pospremili k počitku v večernem mraku, vabili nas bodo k molitvi, odganjali hudo uro, večino izmed nas pa bodo spremljali tudi na naši zadnji poti. Pripravila: S. Š. in l>. I Prisostvovanje pri vlivanju bronastih zvonov v Žalcu. Zvonove je posvetil g. škof. msgr. Jožef Kvas. Zvon bo kmalu na svojem mestu. STRAN 21 PRVI KRŠČANSKI FESTIVAL V STIČNI ZA DIALOG V CERKVI IN SLOVENSKI DRUŽBI V soboto, 3. junija 2000, so sc v Stični zbrali krščanski laiki na prvem krščanskem festivalu, ki jc potekal pod geslom Tukaj sem, pošlji mene. Srečanja sta se poleg laikov in duhovnikov ter duhovnikov asistentov različnih laičnih gibanj v okviru Cerkve udeležila tudi slovenski metropolit dr. France Kode in apostolski nuncij v Sloveniji, msg. Edmund Iarhat, ki jc udeležence še posebej pozdravil in jim zaželel uspeha pri delu. Po nagovoru nadškofa dr. Rodeta, ki je poudaril, kako pomembno vlogo imajo laiki v Cerkvi, so se udeleženci razdelili v skupine, in so razpravljali tako o odnosih znotraj Cerkve kot tudi o odnosu meti slovensko družbo in katoliško cerkvijo. Mnenja in predloge so udeleženci srečanja povzeli v sklepni izjavi, s katero so sc obrnili na slovensko javnost. Tako so opozorili na probleme, ki se pojavljajo v Cerkvi, pa tudi širšemu slovenskemu prostoru in javnosti posredovali svoja mnenja, predloge in rešitve. M.A. Ficko STISKI ZVON NA MALI DOBRAVI 27. maj 2000 - praznik za vas in vaščanc Male Dobrave Vaščani Male Dobrave smo iz Stične odpeljali zvon, težak 695 kg, ki bo oznanjal slavo trem ustanoviteljem cistercijanskega reda: sv. Robertu, sv. Alberiku in sv. Štefanu. Pripravili smo lep Sprevod s pomočjo društva prijateljev konj. Borut pa nam je zaigral na "frajtonerico". V vasi smo pripravili "fešto" in rajali pet ur. POČASTITEV SV. FLORIJANA V ŠENTVIDU PRI STIČNI Pomlad se je že razbohotila v soncu in cvetju, ko nas jc v nedeljsko jutro, 7. maja, prebudilo slovesno pritrkavanje iz šentviškega farnega zvonika. V slovesnem sprevodu so člani gasilskih društev iz vse župnije pripeljali med župnijsko občestvo nove bronaste zvonove iz soseske sv. Petra v Dobu. Simbolična povezava med gasilci in dobsko podružnico je že od nekdaj prisotna na banderi, kjer sta upodobljena sveti Peter in sveti Florijan. Pod to ban-dero so sc v tistem jutru zbrali člani gasilskih društev Sobračc, llmcnica, Radohova vas. Dob, I Irastov Dol in Šentvid, da bi prosili svojega zavetnika za varstvo pred časnim in večnim ognjem. Gospod župnik Jože Koželj je preti sveto mašo blagoslovil nove bronaste zvonove, posvečene sv. Petru, Mariji Pomočnici in sv. Antonu - zavetniku živine. Sveta maša je še na poseben način povezala poslanstvo zvonov, ki so od nekdaj opozarjali na nevarnost in vabili ljudi k medsebojnemu sodelovanju, in poslanstvo gasilcev, ki sc v svojem delovanju trudijo za dobro svojih vasi. V želji, da bi bile naše hiše in domačije varne pred ognjem, predvsem pa da bi živeli v prisrčni povezanosti, pomoči in prijateljstvu, smo druženje nadaljevali na župnijskem dvorišču. Da je bilo tam veliko dobrot ter petja in smeha, pa najbrž ni treba posebej poudarjati... I kavicu Novak ŠTIRIDESET LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠENTVID PRI STIČNI Turistično društvo Šentvid pri Stični je bilo ustanovljeno leta 1958. Uradno je bilo registrirano pred 40 leti, natančno 29. marca 1960. Ustanovitelj in večletni predsednik jc bil bivši lastnik tovarne usnja Jože Lavrič. Ker je veliko potoval po svetu, jc prinesel s seboj nove ideje. S pomočjo šc nekaterih domačinov je ustanovil društvo, ki jc že kar v začetku štelo okoli 100 članov. leta 1965 je bil pri kmetiji Smolej v Grižah ustanovljen arheološki kamp Vidovo. Zgrajene so bile zahtevane sanitarije in vodovod. Vodja kampa sta bila tedaj študenta, brata Andrej in Jože Košak iz Pris-tavljc vasi. Obisk jc bil številen, arheologi od vsepovsod, tudi iz tujine, so tu kampirali, vendar so sčasoma nastale zahteve po višjem standardu in boljši ureditvi, zato je bil kamp zaradi pomanjkanja sredstev leta 1970 ukinjen. Po smrti g. Lavriča, leta 1967, je delo nadaljeval njegov ožji sodelavec Jože Krištof, vse do smrti leta 1988. Vsa leta si jc prizadeval za ureditev kraja, poti do Gradišča in raziskoval podzemne jame na tem področju. Med drugim si je veliko prizadeval kanalizacije, ka sedaj uresničuje. Od leta 1988 sc jc zamenjalo kar nekaj predsednikov, zadnjih šest let vodi društvo Janez Kastelic. V odboru je še več prizadevnih članov, med njimi ima veliko zaslug Ivan Groznik. Pohvaliti pa moramo kar vse naše člane, ki jih je trenutno 144, saj brez njih tudi društva ne bi bilo. Prejeli smo kar nekaj republiških in občinskih priznanj za vzorno urejen kraj. Sodelujemo s Kulturnim društvom in folklorno skupino, ki uspešno predstavljata, že tako po pevskih taborih znani kraj. Veliko nastopajo v tujini, zato jih bodrimo in jim pomagamo, kolikor moremo. Zadnji dve leti sodelujemo tudi s konjeniškim klubom. Želimo, da bi se društva in klubi čim bolj povezali in sodelovali kot celostni turizem. Želimo si tudi sodelovanja z okoliškimi vasmi. V prihodnjem letu bomo razpisali nagrade za lepo urejene hiše, dvorišča in okolico ter za celostno urejenost vasi. Najbolj domiselne, prizadevne in urejene bomo nagradili. V zadnjih nekaj letih smo v kraju postavili 9 kozolčkov, simbolov Slovenije, in nanje namestili zabo-jčke s cvetjem. Za odlaganje papirčkov in smeti so nameščeni smetnjaki - žabe. Da se letakov ne lepi po drevesih, so na vidnih mestih panoji v ta namen. Letos smo poskrbeli za izdajo novih razglednic v dveh izvedbah. Kupite jih lahko v vsakem lokalu. Za nakup večjih količin se zglasite pri predsedniku TD Janezu Kastelicu. Da ni samo delo in skrb, pa gremo dva- do trikrat na izlet. Za TD: A. Gorišek PREGLED AKTIVNOSTI DRUŠTVA 8. aprila 2000 smo imeli letno konferenco. Vodil jo jc predsednik Janez Kastelic. Poročal jc o minulem delu in načrtih v tekočem letu. Dogovorili smo se za izlet v Volčji Potok, kjer smo si ogledali spomladansko cvetje. Le nekaj dni pred našim obiskom je tam pustošilo neurje s točo, zato ni bilo tako bujnega cvetja, kot smo pričakovali. Sprehodili smo se med eksotičnimi drevesi, med vodotoki in vodometi. Glede na to, da jc bil izlet v začetku maja in smo bili v arboretumu že ob zgodnji uri, smo med ogledom poslušali prijetno ptičje petje. Po dveh urah jutranjih užitkov v naravi smo se odpeljali proti Kamniški Bistrici, kjer snio načrtovali malico. Že po nekaj kilometrih vožnje so nas ustavili možje postave. Odsveto- vali so nam smer vožnje zaradi iskanja nevarne osebe. Šofer je obrnil volan proti Črnivcu. Na meji med občinama Kamnik in Gornji Grad stoji novo gostišče, kjer smo si po malici privoščili šc kavico. Pot nas je od tod vodila preko vodiških polj do Škofje Loke. Ogledali smo si znamenito staro mesto z mogočnim gradom na vzpetini. Veliko bi si bilo tu še moč ogledati, vendar smo nadaljevali pot po Poljanski dolini, mirno Tavčarjeve domačije do Žirov, znanih po izredni kvaliteti smučarskih čevljev. V Žireh službuje naš krajan - novo-mašnik Aleksander Urek. Povabil nas je na šilce žganega, njegova mama - naša članica - pa je poskrbela za prigrizek. Ogledali smo si cerkev in nastala je fotografija v spomin na izlet. Nato smo sc odpeljali mimo Rovt preko Logatca v Močilnik pri Vrhniki, kjer nas je čakalo kosilo. Tu izvira del Ljubljanice. Bil je topel sončen dan, zato smo se sprehodili po parku ob izviru, kar je dobro delo po obilnem kosilu. Pred vstopom v avtobus smo posneli še eno spominsko fotografijo. Domov smo se peljali po dolenjski magistrali, ko je še sijalo sonce, zato si nismo mogli kaj, da ne bi zavili še na kmečki turizem Vrh nad Višnjo Goro. Tu smo uživali ob lepotah dolenjske pokrajine, z razgledom do kočevskih gozdov in Gorjancev. Pod nami se je razprostirala Višnja Gora in pogled na avtocesto. Za boljše razpoloženje nam je med vožnjo in postanki igral naš harmonikar Jože. Dan smo zaključili v Šentvidu in se takoj dogovorili, da jeseni spet pojdemo na izlet, in to skoraj zagotovo v Belo Krajino. Za TD: A. Gorišek OBVESTILO Krajevna skupnost Šentvid pri Stični obvešča, da bo zbirala naročila za prekope grobov s Starega na novo pokopališče, (ena prekopa je 172.800 tolarjev (z vključenim DDV). Prekopi se morajo opravljati v hladnejših mesecih (do 5oC) in to je predvidoma v novembru. Za vse informacije se lahko obrnete na Tadejo Medved, tel. št.: 01/78-85-243. Predsednik svela KS: Drago Božič 22 STRAN SNOVANJA SREDNJEŠOLSKIH KULTURNIKOV DRŽAVNO TEKMOVANJE V HITROSTNEM PREPISOVANJU BESEDIL Ob koncu šolskega leta radi pogledamo, kaj vse smo storili in kakšne uspehe smo dosegli. Tudi Kulturno društvo Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je bilo v šolskem letu 1999/2000 zelo dejavno. V začetku leta smo si mentorji in dijaki zastavili načrte, ki smo jih skušali uresničiti. Na posameznih področjih smo jih nato celo presegli, zato bi vam rada predstavila dejavnosti našega društva v katerem so naslednji krožki oz. skupine: - pevski zbor, - recitacijska skupina, - gledališka skupina, - novinarski krožek, - tekmovanje za Cankarjevo priznanje in - gledališki abonmaji. Pevski zbor je vodil prof. Milan Jevnikar, pri njem pa je skozi šolsko leto sodelovalo od 30 do 35 pevcev; na koncu se je število ustalilo pri 32. Pevci so radi obiskovali vaje, v veliko vzpodbudo pa so jim bili nastopi. Nastopili so na vseh šolskih prireditvah, z recitacijsko skupino ob slovenskem kulturnem prazniku v KD Stična, z gledališko skupino in na medobčinski reviji pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Tam so doživeli prisrčen sprejem in pohvalo strokovnega vodstva revije. 17. junija 2000 pa so se na šoli srečali tudi z mladinskim zborom iz pobratene občine Hirschaid iz Nemčije. Tudi to srečanje jim bo ostalo v lepem spominu. Recitacijska skupina je pod vodstvom prof. Marjete Glavan pripravila klubski večer po žaloigri Luize Pesjakove in Črtomirja Zorca v priredbi Marjana Beline z naslovom France Prešeren. Predstavo je v letošnjem Prešernovem letu skupaj z mentorico in zunanjimi sodelavci pripravljalo 15 recitatorjev, prikazuje pa posamezne pomembnejše postaje v Prešernovem življenju. Predstavili so se nam ob kulturnem prazniku v KD Stična, sodelovali na občinski proslavi ob Prešernovem dnevu, gostovali so v Račni in Grosupljem. Zahtevna postavitev nas je presenetila tudi z izvirnimi kostumi iz prve polovice 19. stoletja. Mlade novinarje je vodila prof. Majda Simonič. Ukvarjali so se s šolskim glasilom, spremljali so dogajanje na šoli in v kraju, poleg tega pa so imeli tudi dve literarni delavnici. Na prvi so se ukvarjali s kratko zgodbo, na drugi pa s pesniškimi oblikami. Literarno nadarjeni dijaki so ustvarjali kratke zgodbe in pesmi. Gledališka skupina je pod vodstvom prof. Vesne Celarc pripravila predstavo francoskega dramatika Jeana Tardieuja Zaljubljenca v podzemeljski železnici. V že kar nekoliko absurdni igri o dveh zaljubljencih, ki morata premagati nešteto ovir, da bi lahko bila skupaj, je sodelovalo 19 dijakov. Igraje bila precej zahtevna, zato so imeli veliko vaj, vendar so jih dijaki radi obiskovali - vsi namreč zelo radi igrajo, strahu pred nastopom pa si pravzaprav želijo. Predstavili so se sošolcem, zunanjim obiskovalcem pa v KD Stična 8. aprila 2000. Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje je najprej potekalo na šoli, in sicer so dijaki 23. 2. 2000 tekmovali na treh stopnjah: 2. stopnja (dijaki triletne trgovske usmeritve), 3. stopnja (dijaki 1. in 2. letnikov štiriletnih šol), 4. stopnja (dijaki 3. in 4. letnikov štiriletnih šol). Letos smo se ukvarjali s Prešernom in njegovim pesništvom. Dijaki, ki so na šolskem tekmovanju dosegli 75 točk (od stotih), so prejeli bronasto Cankarjevo priznanje, pet najboljših z vsake stopnje pa se je udeležilo državnega tekmovanja v Ljubljani in doseglo zelo lepe rezultate: - na 2. stopnji sta dijaka Matej Grabnar, 3,e, in Matej Perme, 2. h, dosegla srebrno Cankarjevo priznanje (mentorica prof. Marjeta Glavan), - na 3. stopnji so dijakinje 2. b razreda Maja Gliha, Irena Ban-delj, Renata Višček in Tanja Tomšič dosegle zlato Cankarjevo priznanje (mentorica prof. Vesna Celarc), - na 4. stopnji pa je maturantka Nataša Strnad, 4. b, prejela zlato Cankarjevo priznanje (mentorica prof. Breda Kramar). Priprave na to tekmovanje zahtevajo veliko časa in truda mentorjev in dijakov; treba je namreč posebej pripraviti literaturo in jo obravnavati z dijaki. Gledališke abonmaje je vodila prof. Breda Kramar. Dijaki so obiskovali predstave v Slovenskem narodnem gledališču - v Drami in Operi, Mestnem gledališču ljubljanskem, lahko pa so si ogledali tudi filme v okviru filmskega abonmaja. Mentorica pred vsako predstavo seznani dijake z vsebino dramskega dela ali opere, kar je še posebej pomembno za dijake nižjih letnikov, ki šele začenjajo obiskovati gledališče. Seveda jc vse to le del kulturnega dogajanja na šoli. Vsi, ki sc ukvarjamo s kulturo, želimo s svojim delom poglabljati literarno, dramsko, glasbeno, gledališko, recitacijsko, jezikovno... vzgojo v srednji šoli in spodbujati mlade k lastni in bogatitvi drugih. Upamo seveda, da smo pri tem vsaj malo uspešni in da bo tako tudi prihodnje leto. Vesna Celarc RS. Za konec še čisto droben zapis. Vsi pevci, recitatorji, igralci, srebrni in zlati Cankarjevci so veseli pohvale, a še bolj so bili veseli, kojih jc šola za njihovo uspešno delovanje nagradila z enodnevnim izletom v Piran in Portorož, pridružili pa so se jim tudi uspešni športniki. Brežice, 26. maj 2000: Predstavniki 20 srednjih ekonomskih šol iz Slovenije so "nabrusili prste" in prišli na državno tekmovanje v hitrostnem prepisovanju besedil. Tekmovali so v dveh kategorijah: 1. letniki posamezno in 2. letniki posamezno. Sola, ki je prijavila tri kandidate, pa je tekmovala tudi ekipno. Tekmovanje je odprla predstavnica Zveze klubov tajnic Slovenije Zora Groznik; omenjeno društvo bo v prihodnje tudi organizator tovrstnega tekmovanja. Tekmovanje poteka takole: najprej 10-minutno ogrevanje, sledi prepisovanje neznanega teksta, ki ga tekmovalci shranijo na diskete, in po kratkem premoru drugo prepisovanje istega teksta. Tekst izbere komisija pred začetkom tekmovanja. Upošteva se boljši rezultat (prvi ali drugi prepis). Pomembna jc hitrost prepisovanja teksta in število napak, saj komisija za vsako napako odšteje 25 kazenskih udarcev. Tekmovanje je potekalo v posebnem programu ABC, kjer je popravljanje napak (delete in backspacc) onemogočeno. V kategoriji 1. letniki posamezno jc odlično 3. mesto dosegel dijak Srednje ekonomske šole iz Ivančne Gorice Zoran Šunjič, z rezultatom 176 udarcev na minuto, kar jc za 1. letnike izreden rezultat (Prvou-vrščeni Marko Lorber - SEŠ Maribor - jih je imel celo 216). Ekipno smo sc uvrstili na 6. mesto od skupno 20 ekip. V kategoriji 2. letniki ekipno pa smo dosegli 10. mesto. Zadovoljni z rezultati in prijetnim druženjem s sovrstniki iz vse Slovenije, smo si po poti proti domu privoščili šc sladoled na Otočcu. D. Eržen CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000, polovica strani 60.200, četrtina strani 30.600, osmina strani 23.100, šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvali za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo še v januarju 2000. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% prometni davek P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. SREČANJE PODRUŽNIČNIH ŠOL V TEMENICI Podružnične šole, ki spadajo k matični šoli Šmartno pri Litiji, imajo že utečen program vsakoletnega srečanja na eni izmed šol. V zadnjih letih so se jim priključile tudi nekatere podružnice matične šole Šentvid pri Stični. Pred dvema letoma smo imeli tako srečanje v Hras- tovem Dolu, letos pa so bili naši gostitelji učenci in učiteljica Anita iz Temenice. V petek, 9. 10. 2000, se je tako v Temenici zbrala kar velika skupina šolarjev in njihovih učiteljev. Domači učenci so nas najprej seznanili s kratko zgodovino in lego šole, ter se predstavili s kulturnim programom, nato pa so svoje kulturne točke prikazali učenci iz Javorja, Štangarskih Poljan, Velike Kostrevnice in Prim-skovega. Sledile so zabavne igre ter medsebojno spoznavanje in druženje. Teh srečanj se rada udeležita tudi ravnatelja obeh šol. Letos se nam je pridružil samo ravnatelj OŠ Šmartno Boris Žužek, ker je bil ravnatelj OŠ Šentvid Jernej Lampret z učenci osmih razredov na zaključnem izletu. Preživeli smo lepo dopoldne in se veselimo srečanja v naslednjem šolskem letu, učencem in učiteljici iz Temenice pa se zahvaljujemo za lep sprejem. Jožica Žurga, Šmartno pri Litiji STRAN 23 ZLATI PREGLOVCI IZ NASE OBČINE 27. maja jc bilo v Ljubljani državno tekmovanje iz kemije, na katerem so se učenci iz stiske, šentviške in višnjegorske šole imenitno odrezali, saj so osvojili kar devet zlatih odličij. Zlata Preglova priznanja so prejeli: Andreja Fortuna, Eva Bahor, Vanja Erjavec, Sašo Vozel, Dejan Čančar, Ajda Erjavec, Boštjan Uršič, Mitja Unec in Andrej Nograšek. Že pred tem pa so imeli lepo bero srebrnih priznanj. Letošnji dosežek je doslej največji uspeh na tem tekmovanju. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo. L.S. Letošnji dobitniki zlatih priznanj. Ob straneh stojita oba mentorja: Marija Zaje in Leopold Sever. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so 9. 6. 2000 slavnostno podelili zlata Preglova priznanja za znanje kemije. Na letošnjem tekmovanju, ki ga jc organiziral Zavod za tehnično kulturno Slovenije v okviru programa Gibanje znanost mladini, je sodelovalo 10.833 učencev iz 431 osnovnih šol. Kot najuspešnejši mentor je priznanje prejel tudi naš sodelavec Leopold Sever, učitelj kemije na stiski šoli. Iskrene čestitke! UTRINKI IZ VRTCA "POLZEK" njem Brezovem, kjer so mamice ali babice utrujenim in lačnim popotnikom pripravile malico, hkrati pa smo lahko opazovali čudovito naravo ter zanimivosti v okolici Višnje Gore, Zaključni izlet nam je pomagal izvesti Špelin očka; ogledali smo si letališče Brnik, posebej natančno še vojaška letala in helikopterje. In prišel je že junij in s tem slovo od vrtca. Letos vrtec zapušča kar 25 otrok. 18 jih odhaja v 1. razred osemletke, 7 pa v 1. razred devet letke. Tudi starši so se strinjali, da je ta enkratni dogodek treba posebej obeležiti. S skupnimi močmi smo delavke vrtca, starši in Tjaša iz plesne šole Minimundo pripravili otrokom nepozabno slovo s kulturnim programom, plesnim nastopom, vožnjo s kočijami in piknikom v organizaciji staršev v Dednem Dolu. Sedaj nas vse čakajo zaslužene počitnice, jeseni pa "mali maturanti". Srečno in uspešno v novi šolski čas! Pogled nazaj naj vam bo lep spomin, prihodnost pa polna rož..... Vzgojiteljica Jožica Potočnik in pomočnica Marija Ambrož Tudi letos se jc v našem vrtcu dogajalo veliko zanimivih stvari, ki smo jih za popestritev našega bivanja pripravili s starši otrok in drugimi sodelavci. Cel december je bil prazničen, z otroki smo krasili sobe in hodnike, postavili smrečico, pekli piškote. S starši in otroki smo izdelovali okraske za domov. Za pridnost in marljivost je otroke nagradil Dedek Mraz, ki nas jc obiskal in prinesel darila. Seveda se je bilo treba pred prihajajočimi prazniki praznično in slavnostno urediti. Zato sta poskrbela starša - frizerja in vsem otrokom in tovarišicam uredila bleščeče praznične pričeske. Zimski čas smo izkoristili za sankanje in igre na snegu. 9 otrok v starosti od 6 do 7 let pa je cel teden preživelo na Rakitni na smučarskem tečaju in v drugih športnih aktivnostih z vrstniki iz drugih vrtcev. Kot vsako leto smo ob materinskem dnevu našim mamicam in babicam pripravili prisrčen kulturni program in sc jim za njihov trud in ljubezen zahvalili. Od marca do maja je 18 otrok v starost i oil t) do 7 let opravljalo plavalni tečaj v bazenu v Šentvidu in pri tem so bili mnogi zelo uspešni, saj so si pridobili priznanje Zlati morski konjiček. V prvih pomladnih mesecih smo poskrbeli za urejenost našega vrtca, sadili okrasno cvetje, hkrati pa ob pomoči hišnika izdelali koš za smeti ob vrtcu. Mnogi obiskovalci bližnje trgovine embalažo kupljenih artiklov odmetavajo ob našem vrtcu. Vsak dan smo jezni in razočarani opazovali kupe smeti. Ob dnevu Zemlje, 24. 4., smo pripravili projekt, veliko čistilno akcijo, in postavili koš za smeti ter opozorilno tablo, na našem prostranem igrišču pa zasadili še dve drevesi, ki bosta pomagali čistiti vedno bolj onesnažen zrak. Vestno smo opravljali program športne vzgoje Zlati sonček, vadili spretnosti z žogo, kolesarili in hodili na izlete; cilji domovanja naših otrok so bili v Dednem Dolu in na Spod- EKSKURZIJA V POSOČJE Vsi, ki imamo radi umetnost, smo bili 20. maja vabljeni na ekskurzijo v Posočje. Likovno društvo Dobrepolje z magistrom Igorjem Kranjcem nam je predstavilo freske in kipe umetnike Toneta Kralja. Po treh urah zanimive vožnje smo se ustavili v cerkvici na Šentviški gori. Zvedeli smo, da je rjava značilna barva Kraljevih fresk, mene pa je pritegnil strop cerkve, poslikan z nebesno modro barvo in žarečim rdečim križem v sredini. Pojoči angeli nad oltarjem imajo otroške obraze, iz kotov cerkve pa so nas spremljale podobe svetnikov, apostolov in mučencev. Cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči je bil naš naslednji cilj. Tu smo spoznali, da se je Tone Kralj ukvarjal tudi s kiparstvom. Prevzela nas je Jezusova podoba. Videli smo, kako je znal slikar zapolniti prostor, saj je naslikal del stene, da je videti, kot da podoba stoji na stenski polici. Dež nam je preprečil obisk še ene cerkvice, zato smo se odpeljali proti Tolminu. Tamkajšnjo cerkev je prizadel zadnji potres; kljub razpokanim stenam je v celoti poslikana cerkev zelo lepa. Strop je slikar Kralj razdelil na veliko majhnih kvadratov in jih zapolnil s slikami. Kor je poslikan z angeli, med svetniki sta tudi Slomšek in Baraga. Meni je bilo všeč vsako Kraljevo delo posebej. Najbolj pa so se mi vtisnili v spomin angeli z otroškimi obrazi, ki veselo prepevajo, in žareč križ. Hvala društvu in vodji za nepozabno doživetje. Petra Kastelic, OŠ Ferda Vesela, Šentvid pri Stični ZAKLJUČNI IZLET VRTCA ČEBELICA IZ ŠENTVIDA PRI STIČNI Naj začnem kot pravljico, saj tako jc tudi bilo - kot v pravljici. Za devetimi gorami, v dolini pod Poncami, se razteza prečudoviti Tamar. Tja smo sc odpravili otroci, starši, vzgojiteljice in varuške nekega sobotnega jutra. Sonce nas je pozdravilo za dobro jutro in vedeli smo, da bo dan lep. Poln avtobus izletnikov je užival v vožnji mimo znanih in neznanih krajev. Kratek postanek za prve sendviče in jutranjo kavico za malo starejše izletnike. Vožnja z avtobusom je bila za otroke sila zanimiva, čeprav se niso peljali prvič, saj so vzgojiteljice poskrbele za vožnjo z njim pa tudi z vlakom že med letom. Ko smo se peljali skozi Kranjsko Goro, so takoj vedeli, da so tukaj že bili - v Kckčevi deželi namreč. Že smo bili v Planici, kjer smo sc pripravili na pohod. Pot do Tamarja smo zmogli kot za šalo. Tudi tisti najmlajši niso imeli težav. Kako je bilo veselje pogledati otroke, ki so s tako vnemo hodili, nekateri celo tekli. Nekaj postankov za malico in pijačo smo vsekakor imeli. Med potjo so se otroci spominjali ...."Tudi Kekec je takole hodil"...."Glej mravljišče, tja jc pa Bedanec stopil"... "Kje je pa Pehta?", skratka, naredili so obnovo Kekčeve poti. Rahli padci, malce joka, petje, smeh - vsega po malem -in že smo bili v Tamarju. Najprej smo se ustavili ob Nadiži - izviru Save Dolinke, potem pa odšli v Planinski dom Tamar, kjer je bil čas za sprostitev, počitek, malico, pijačo, sladoled in igro. Urica pred planinskim domom je bila nepozabna. Okrog nas Julijske Alpe s svojimi lepotami, v ozadju Jalovec in spodaj kot majhne pikice mi - tam se počutiš tako mogočnega, pa hkrati tako majhnega. Pisali smo kartice svojim prijateljem, se polivali z vodo (kar je v taki vročini izredno prijalo), se lovili, nekateri poležavali na soncu, spet drugi odšli do izvira Nadiže. Čakala nas je še ura in pol hoje nazaj v Planico. Pa se nismo bali. Pogumno kot Kekec, s palico v roki, dobro voljo in pesmijo smo se podali v dolino. Mnogi smo ta dan izkoristili kot prijeten klepet s svojim otrokom, za katerega imamo vse premalo časa. Na takem izletu spoznaš svojega otroka tudi drugačnega, kot je doma. Vidiš, kako se obnaša v skupini in kakšen je v odnosu do drugih. Skratka, imaš čas biti z njim, kar si oni vedno tako želijo. ... In pravljica se končuje, ko prispemo v Planico. Še kratek vzpon do četrtine naše velikanke, potem pa na avtobus - in vsi smo zaspali... Ko smo se prebujali, smo bili skoraj že v Šentvidu, ampak to, kar je bilo za nami, niso bile sanje. Hvala za lep dan Urški, Mileni, Branki, Mariji in Ireni - bile so prijetne družabnice. D. F.rien 24 STRAN NOGOMETAŠI IVANCNE GORICE ODLIČNO ZAKLJUČILI PRVO DRUGOLIGAŠKO SEZONO Če smo bili po prvih krogih jesenskega dela sezone 1999/ 2000 v 2. slovenski nogometni ligi zelo skeptični glede obstanka nogometašev Ivančne Gorice v tej ligi, pa smo toliko bolj veseli po koncu sezone. V krstni sezoni v 2. ligi (potem ko so tri leta zapored preskakovali iz nižjih v višje lige) so osvojili odlično 8. mesto med 16 ekipami. Na koncu kljub porazu na domačem igrišču proti ekipi Jadran Šepič v predzadnjem krogu njihovo osmo mesto ni bilo niti malo ogroženo, saj je devetouvrščena ekipa Živila Triglav za njimi zaostala kar za 7 točk. Ekipa se je od sezone poslovila z lepo zmago v zadnjem krogu proti Šentjurju z rezultatom 3 : 1. Skozi celo sezono je zbrala 14 zmag, 3 neodločene izide in 13 pora- zov, kar ji je prineslo 45 točk in omenjeno 8. mesto. Naj omenim, da so nogometaši v prvih devetih krogih nanizali kar 8 porazov, nato pa v 21 krogih samo še 5. Po tistem slabem začetku je ekipa zamenjala trenerja (namesto Nedeljka Gugolja Jože Prelogar) in kar nekaj igralcev, kar se je očitno obrestovalo. Igralci Ivančne Gorice, ki so osvojili 8. mesto: Rafael Koren, Robert Potokar, Darko Srovin, Miloš Kostič, Bekim Kapic, Aleš Puš, Vavpetič, Jaka Zaletel, Sandi Bra-covič, Igor Pandža, Slaviša Sto-janovič, Boštjan Puš, Ranko Smil-janič, Matjaž Todorov, Uroš Čer-nivec, Andrej Jerak, Vjekoslav Ivanušec, David Serdinšek, Vinko Prime, Muhamed Čosič, Peter Koželj, Sebastjan Petavs in Jože Prelogar. V prvo ligo sta prepričljivo napredovali dve ekipi (obe s Primorske): Koper, ki je bil prvi z 72 točkami, in Tabor iz Sežane, ki je bil drugi z 69 točkami. V nižjo ligo pa so nazadovale štiri ekipe: Drava s Ptuja (29 točk), Črenšovci (23 točk) Rogoza (20 točk) in Avtoplus Korte z Izole (12 točk). Uprava kluba ima za naprej ambiciozne načrte, kljub temu, da jih jc malo pred koncem lige zaradi nesporazumov zapustil predsednik in eden od podpornikov kluba Boris Peterka. Upajmo, da to v klubu ne bo pustilo negativnih posledic in da se bomo naslednjo sezono veselili vsaj podobnih uspehov. Simon Bregar VESLAŠKI PRAZNIK NA KRKI DOBIL NOVE RAZSEŽNOSTI Leto je hitro naokrog in zopet smo zadnjo nedeljo v mesecu maju na Krki gostili veslaške navdušence iz ožje in širše okolice. Spust s čolni je bil letos že 24. po vrsti, in kot vedno zadnja leta, je bilo prijetno tudi tokrat. Bilo je veliko gledalcev, za povrh pa je bilo tudi vreme že kar tradicionalno lepo. Letos po dolgem času ni bilo preseženo največje število udeležencev, ki se je lani ustavilo malo pod številko 400. Letos jih je bilo uradno 308. To je po svoje tudi dobro, saj je bila gneča lani že kar malo prehuda, tako da se je tokrat v tem smislu "lažje dihalo". Prireditev je letos dobila nove razsežnosti. Organizacijski odbor tega spusta - Kajak-kanu sekcija ŠD Krka, je ves čas posvečala skrb ohranjanju čiste reke Krke, vendar so to po lastnih besedah premalo poudarjali. Letos se jim je želja po večjem naravovarstvenem prizvoku te prireditve uresničila, saj so župani občin v porečju Krke na pobudo Občinske turistične zveze Ivančna Gorica podpisali pismo o nameri, s katero bi spodbudili večjo skrb in soodgovornost za varovanje reke Krke. Poleg tega podpisa je potekala ob spustu še vrsta ogledov, ki so bili za obiskovalce zelo zanimivi. Poudariti je tudi treba, da je bilo letos še posebej dobro poskrbljeno za varnost veslačev. Poleg standard- nih domačih kajakašev in zdravniške službe so letos za varnost skrbeli tudi potapljači iz društva za raziskovanje morja, ki so svoje delo pri jezovih zelo dobro opravili. Prav tako veljajo pohvale zdravniški ekipi, ki že leta skrbi za varnost udeležencev. Poskrbljeno pa ni bilo samo za varnost na vodi, ampak tudi za to, da veslači niso bili žejni in lačni. Organizator sc je letos še posebej izkazal. Poleg standardno dobre malice v Šmihelu je bil letos obogaten predvsem piknik po koncu spusta na Krki. Ponujal je kar tri možnosti: ribo, odojka ali golaž. Ob tem je treba tudi povedati, da gneče in čakanja v vrsti za hrano letos skoraj ni bilo. Kot je zadnja leta že običaj, organizator vsem udeležencem na koncu podeli še zaslužena priznanja - spominsko sliko skupinskega starta. Ne smemo pa pozabiti še na eno stvar. Organizatorji so se ponovno izkazali s humano gesto, saj so sočasno organizirali še humanitarno akcijo zbiranja denarja, ki bo, tako kot lani tudi letos namenjen igralom za otroško igrišče na Krki. Menda so gugalnice, ki so se naredile z lanskim denarjem, polno zasedene. Na tem mestu velja zahvala tudi krškim dekletom in ženam, ki s svojo prostovoljno peko piškotov tudi dale svoj pečat, saj gredo sredstva od prodaje v že omenjene dobrodelne namene. Organizatorji so posebno zadovoljni z dejstvom, da so domačini ta spust sprejeli za svojega in na njihovo pomoč računajo tudi v prihodnje. Prav tako pa računajo tudi na pomoč sponzorjev, ki so se letos lepo izkazali: Krka, BTC, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Tiskarna Grafcx, Rckon, Pivovarna Union, Asist, Interalta, Komunalne gradnje Grosuplje, Carpe Diem, Kmečki turizem Podržaj, Izvir, River Adventures, Ljubljanske mlekarne, VELE, Pekarna Grosuplje, Mizarstvo Trunkelj, Klimahit, CIM, Hipox, Fotostudio Travnik, Žaganje lesa Bregar, Bistro Topler, Zmajčkov butik, Žganjckuha Borštnik, Farma Stična, Kmečki turizem Magovac, Doltex, Bife pri Koščaku, Ribogojnica Goričar Dvor, Trgovina Miša, Jošt Svctek & Comp., Henkel, Lek, Pekarna Mišmaš in EPG. Naslednje leto bo žc 25. spust po vrsti, na katerega ste že sedaj lepo vabljeni. Simon Bregar Slika: Sedanji vodja Kajak-kanu sekcije ŠD Krka Janez Piškur in "oče" spusta Jože Javornik DRUGI V VINCENZI Mladi rokometaši RK SVIŠ so uspešno nastopili na turnirju v Italiji, ki je potekal v treh starostnih kategorijah. Prvič se je zgodilo, da smo v tujini nastopili z dvema ekipama, in sicer v kategoriji letnik 1988 in kategoriji letnik 1986. Mlajša ekipa je v svoji skupini po treh zmagah osvojila prvo mesto, nato pa v nadaljevanju doživela dva poraza in osvojila 4. mesto. Za ekipo so nastopili: Blaž Sinjur (vratar), Matevž Potokar, Matic Glavan, Kristijan Oven, David Čož, Gašper Stopar, Jan Ilovar, Igor Gašparovič, Miha Maslc, Matjaž Turk in Matej Potokar. Trener ekipe jc Damjan Volkar. Rezultati tekem: Giovanni: SVIŠ 4 : 24 Buccinasco : SVIŠ 6:11 Izola/B : SVIŠ 7:19 Izola/A : SVIŠ 20 : 10 Hrpelje : SVIŠ 19:7 Starejša ekipa je prav tako osvojila 1. mesto v svoji skupini in sc nato v nadaljnjih tekmah uspela uvrstiti v finale, kjer pa je morala priznati premoč ekipi iz Hrvaške. Za ekipo so nastopili: Miha Eržen (vratar), Aleksander Polak, Jure Tadina, Dejan Čančar, Sašo Vozel, Gašper Mamilovič, Vinko Gavranič, Tomaž Todorovski, Simon Stopar, Janez Svetin in Marko Medved. Trener ekipe jc Marjan Potokar. Rezultati tekem: Riviera : SVIŠ 5 : 30 Cassano : SVIŠ 5 : 25 Koper: SVIŠ 11:16 Mcstrino : SVIŠ 12 : 25 Ccllini : SVIŠ 12:15 Poreč: SVIŠ 20:15 Turnir se je igral v mestecu - Torri di Ouartcsolo, v bližini Vinccnzc. Na njem smo sodelovali žc drugič. Lani smo celo osvojili prvo mesto. Letos sicer tekmovalnega uspeha nismo ponovili, smo mu pa bili zelo blizu. Starejšo ekipo je namreč po hudem boju v polfinalu čakal finale. Celo tekmo smo imeli velike izglede za zmago, vendar je naporen ritem tekem pustil svoje posledice. Tekmo smo izgubili, vseeno pa zapustili odličen vtis. Naj povem, da so se vse tekme odigrale v enem dnevu, in to na zunanjih igriščih pri zelo visoki temperaturi. Turnir smo izkoristili tudi v turističen namen. Na pot smo se podali žc dan prej. Tako kot lani, ko smo si ogledali Benetke, smo si tudi letos želeli ogledati eno izmed zgodovinskih mest severne Italije. Letos nas je pot zanesla v Padovo. Mesto je vsakemu od nas kaj ponudilo. Mlajši so se bolj zanimali za stojnice, starejši za številne kulturno-zgodovinske znamenitosti. Vseeno pa smo, polni vtisov, veselo zapustili mesto. Pripekala je namreč huda vročina. Pozno popoldan smo prispeli na cilj. Komaj smo sc dobro namestili, starši v hotel, otroci s spremstvom v bližnjo šolo, že nas jc organizator vabil na večerno prireditev. Letošnji turnirje bil že deseti, to pa jc bilo treba proslaviti. Italijani, vešči ceremonialov so se dobro odrezali. Po številnih govorih in zahvalah so nam v pičlih dveh urah servirali šc mrzlo večerjo... Če je prvi dan potekalo vse nekoliko počasi, za drugi dan tega nc bi mogel trditi. Vse jc bilo dobro organizirano, brez zamude. Tudi zajtrk in kosilo sta bila boljša. Zahvaljujem sc vsem staršem za pomoč na turnirju, predvsem pa g. Marku Uovarju in podjetju Bomax d.o.o. za praktična darila. Za RK SVIŠ Marjan Potokar MALI NOGOMET VSE BOLJ POPULAREN Občinska liga v malem nogometu sc jc prevesila v drugi del. Tekmovanje je letos še posebej zanimivo, saj sc lige udeležuje kar 16 ekip. Trenutno na lestvici dokaj suvereno vodi lanski prvak - ekipa Dixi, vendar to šc nc pomeni, da jc vprašanje letošnjega prvaka žc rešeno. Izkušnje kažejo, da ni pametno prehitro napovedovati, razen če tudi teoretično ni možno drugače. Letos pa je do konca še 6 krogov in marsikaj se še lahko zgodi. Trenutna lestvica občinske lige v malem nogometu po 9. krogu : t. OH 9 lekem, 8 zrn. 1 neod. 0 po. 25 točk, gol raz 39 8+31 2. Mladost Astlak 9 7 0 2 21 28 13 + 15 3. Snop bar 9 6 2 1 20 29 10 + 19 4. Mizarstvo Trunkelj Krka 9 6 1 2 19 28 11 +17 5. KMN 2. liga 9 6 1 2 19 44 27 + 17 6. Bife pri Matjažu & In. Angro 9 6 1 2 19 24 14 + 10 7. Dixi 2 9 5 1 3 16 23 23 0 8. Klanćek Šentvid 9 4 3 2 15 37 21 + 16 9. AntonaS 9 4 0 5 12 18 20 -2 10. Marof 9 3 1 5 10 17 27 -10 11, Club Casucci 9 3 0 6 9 33 30+3 12. Prince pub 9 1 4 4 7 16 31 -15 13. Viridin hram 9 2 0 7 6 23 34 • 11 14. Dob 9 1 1 7 4 19 36 -17 15, 0MV Istrabenz in B. Toplar 9 1 0 8 3 17 55 -38 16 KS Temenica 9 1 0 8 2 (-11.) 13 : 48 - 35 Vodja lige : Simon Bregar STRAN 25 TEKAČI SO DOMA IZ NAŠIH KRAJEV Tako kot ponavadi so se osnovnošolci tudi letos udeležili štafetnega teka trojk na medobčinskem prvenstvu občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobre-polje. Čeprav so naši učenci in učenke vedno odlični, so se letos še posebej izkazali. Tekmovanje je bilo 4. 5. 2000 v Vidmu-Dobrepolju. Teka se je udeležilo sedem šol, med njimi tudi vse tri naše. Rezultati naših ekip: razred fantje : 1. razred dekleta : 2. razred fantje : 2. razred dekleta : 3. razred fantje : 3. razred dekleta : 4. razred fantje : 4. razred dekleta : 5. razred fantje 5. razred dekleta : 6. razred fantje : 6. razred dekleta : 7. razred fantje : 7. razred dekleta : 8. razred fantje : 8. razred dekleta : 1. mesto OŠ Šentvid pri Stični 5. mesto OŠ Stična, lv. Gorica 6. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 3. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 4. mesto OŠ Šentvid pri Stični 5. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 2. mesto OŠ Šentvid pri Stični 4. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 7. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 1. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 3. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 4. mesto OŠ Šentvid pri Stični 2. mesto OŠ Šentvid pri Stični 5. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 7. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 4. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 5. mesto OŠ Šentvid pri Stični 6. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 1. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 2. mesto OŠ Šentvid pri Stični 7. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 2. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 3. mesto OŠ Šentvid pri Stični 6. mesto OŠ Stična, Višnja Gora I mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 2. mesto OŠ Šentvid pri Stični 7. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 1. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 4. mesto OŠ Šentvid pri Stični 6. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 1. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 4. mesto OŠ Šentvid pri Stični 5. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 1. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 2. mesto OŠ Šentvid pri Stični 6. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 1. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 5. mesto Oš Šentvid pri Stični 7. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 2. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 4. mesto Oš Šentvid pri Stični 5. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 2. mesto Oš Stična, Iv. Gorica 4.mesto OŠ Šentvid pri Stični 6. mesto OŠ Stična, Višnja Gora 1. mesto OŠ Stična, Iv. Gorica 3. mesto OŠ Šentvid pri Stični 6. mesto Oš Stična, Višnja Gora Vseekipno smo lahko zelo zadovoljni z rezultati, saj sta dve naši šoli čisto na vrhu : 1. mesto : OŠ Stična, Iv. Gorica 91 točk 2. mesto : OŠ Šentvid pri Stični 77 točk 2. mesto : OŠ Louis Adamič, Grosuplje 77 točk 4. mesto : OŠ Šmarje-Sap 74 točk 5. mesto : OŠ Brinje Grosuplje 53 točk 6. mesto : OŠ Dobrepolje 38 točk 7. mesto : OŠ Stična, Višnja Gora 35 točk Simon Bregar ŠOLSKI ŠPORTNI RAZGLEDI 1. SENTVIDČANI POKAZALI ZOBE V ROKOMETU 17. 5. je bilo v Višnji Gori medobčinsko prvenstvo v rokometu za mlajše dečke. Udeležilo se ga je 5 ekip iz občin Ivančna Gorica in Grosuplje. Rezultati predtekmovanja : Skupina A : Louis Adamič, Gros.: Brinje, Gros. 8:15 (5:7) Skupina B : Stična : Šentvid 13:15(4:4) Stična : Viš. Gora 16 : 11 ( 6 : 6 ) Šentvid : Višnja G. 17 : 11 ( 10 : 4 ) Za 3. mesto : Stična : Louis Adamič, Gros. 24 : 10 ( 12 :3) Za 1. mesto : Šentvid : Brinje, Gros. 15 : 13 (11:7) Šentvidčani so zasluženo po dolgem času osvojili naslov medobčinskih prvakov. Za OŠ Šentvid pri Stični so igrali: Jure Tadina, Simon Stopar, Miha Eržen, Gašper Stopar, Žiga Anžlovar, Aleš Šraj, Mitja Lampret, Matej Kastelic, Klemen Špec, Samo Markovič in David Sever. Simon Stopar je bil z 29 goli najboljši strelec prvenstva. Vrstni red : l.OŠ ŠENTVID PRI STIČNI, 2. OŠ BRINJE, GROSUPLJE, 3. OŠ STIČNA, IV. GORICA 4. OŠ LOUIS ADAMIČ, GROSUPLJE, 5. OŠ STIČNA, VIŠNJA GORA 2. STICANI PA V NOGOMETU Tekmovanje je bilo 1. 6. 2000 na igrišču pri OŠ Stična, Iv. Gorica. Tekmovanja se je prav tako udeležilo 5 ekip, ki so bile razporejene v dve predtekmovalni skupini : Skupina A : OŠ Stična, Iv. G. OŠ Videm Dobrepolje 2 : OŠ Šentvid : OŠ Dobrepolje 10 OŠ Stična, Iv. G.: OŠ Šentvid 2 Skupina B : OŠ Stična, V. Gora : OŠ Brinje 3 : 5 Za 3. mesto : OŠ Šentvid : OŠ Stična, V. Gora 1 : 2 Za 1. mesto : OŠ Stična, Iv. Gorica : OŠ Brinje 2 : 0 Končni vrstni red : 1. OŠ Stična, Iv. Gorica, 2. OŠ Brinje, Grosuplje, 3. OŠ Stična, V. Gora, 4. OŠ Šentvid pri Stični, 5. OŠ Dobrepolje. Za zmagovalno ekipo so igrali: Franci Kadunc, Luka Sadar, Alen Ugarak, Gašper Mamilovič, Aleksander Polak, Ariže Sadar, Izidor Bregar, Borut Verbič, Blaž Sin-jur in Aleksander Marinovič. Ti učenci so se nato udeležili še področnega prvenstva, ki je bilo v Dobravi. Tam so po boljši igri nesrečno izgubili z domačini, tako da so osvojili 2. mesto, kar pa je tudi lep uspeh. Učence je vodil prof. Marjan Potokar. 3. MLAJŠI DEČKI OŠ STIČNA PODROČNI PRVAKI V ODBOJKI Kar mlajšim dečkom OŠ Stična, Iv. Gorica, ni uspelo v nogometu, jim je pa v odbojki. Postali so namreč področni prvaki v mali odbojki. Tekmovanje je bilo v Ivančni Gorici, 9. 6. 2000. Poleg domače ekipe je bila prisotna samo še ekipa z OŠ Brezovica, ki so jo domačini premagali z 2 : 1 v setih. Za domačo ekipo so igrali: Gašper Mamilovič, Aleksander Polak, Luka Sadar, Alen Ugarak, Maks Bregar, Andrej Škerlak, Anže Sadar in Franci Kadunc. Ekipo je vodil Marjan Potokar, prof. športne vzgoje. Simon Bregar Atletika po dolgem času spet v Kočevju, Mitja Pevc 6. na državnem prvenstvu 15. maja 2000 je bilo v Kočevju področno tekmovanje v atletiki za osnovnošolce. Učenci z naših šol so se odrezali takole (predstavljam samo tiste, ki so se uvrstili med prvih pet): Kategorija starejših učencev in učenk : a) Tek na 300 metrov - učenci: 2. mesto - Gašper Arh ( OŠ Šentvid pri Stični) Tek na 300 metrov - učenke : 3. mesto - Sabina Zaletelj ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) b) Štafeta 4 x 100 met. - učenke : 1. mesto - OŠ Stična, Iv. Gorica c) Tek na 1000 metrov - učenci: 3. mesto - Miha Kavšek - OŠ Stična, Iv. Gorica Tek na 1000 metrov - učenke : 2. mesto - Nastja Lekan - OŠ Stična, Iv. Gorica d) Skok v višino - učenci : 3. mesto - Dario Biščan ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) 5. mesto - Primož Plut ( OŠ Stična. Iv. Gorica ) Skok v višino - učenke : 3. mesto - Urša Krištof ( OŠ Šentvid pri Stični) e) Suvanje krogle - učenke : 3. mesto - Jožica Erjavec ( OŠ Stična, Višnja Gora ) 0 Met žogice - učenci : 2. mesto - Mitja Pevc ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) 4. mesto - Dejan Čančar ( OŠ Stična, Višnja Gora ) Met žogice - učenke : 2. mesto - Jasmina Leskovec ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) 3. mesto - Urška Možina ( OŠ Stična, Višnja Gora ) Kategorija mlaiših učencev in učenk : a) Tek na 60 metrov - učenci: 3. mesto - Primož Genorijo ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) Tek na 60 metrov - učenke : 1. mesto - Petra Pcterlin ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) b) Tek na 300 metrov - učenci : 3. mesto - Luka Sadar ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) Tek na 300 metrov - učenke : 5. mesto - Neža Bregar ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) c) Tfck na 1000 metrov - učenci: 4. mesto - Matej Blatnik ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) Tek na 1000 metrov - učenke : 1. mesto - Maša Ceglar ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) 2. mesto - Mojca Hribar ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) 5.mesto - Nada Bregar ( OŠ Stična Iv. Gorica ) d) Skok v višino - učenci : 3. mesto : Martin Sever ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) 5. mesto : Simon Hočevar (( OŠ Stična, Iv. Gorica ) e) Skok v daljino - učenci : 4. mesto : Borut Verbič ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) Skok v daljino - učenke : 5. mesto : Maja Radoš ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) 0 Met žogice - učenci: 5. mesto : Robert Sadar ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) Met žogice - učenke : 3. mesto : Karmen Hrovat ( OŠ Stična, Iv. Gorica ) Tekmovanja seje udeležilo 12 osnovnih šol z obljubljanskega področja. Starejši kategoriji sta tekmovali v osmih disciplinah, mlajši pa v šestih. Od naših učencev sc jc po rezultatu uvrstil na državno tekmovanje le Mitja Pevc iz OŠ Stična Ivančna Gorica. Finalno državno tekmovanje (VAPS) jc bilo 8.6. v Ljubljani, Mitja pa je v metu žogice dosegel rezultat 80,60 metra, kar je na koncu zadostovalo za odlično 6. mesto. Simon Bregar 26 STRAN Saj ni rečeno, da te ni; če tvojega glasu več ni, p beseda tvoja še živi, i za vedno ti med nami si! ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA SMOLIČ po domače KOČARJEVA mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija-teljem in znancem ter sosedom s hriba, ki so ji v času bolezni in pred njo stali ob strani in ji pestrili dneve življenja ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Zupančiču in osebju doma starejših občanov Grosuplje, župniku g. Ko-želju za obred, pevcem za lepo zapete pesmi in Perparjevim za pogrebne storitve. Ne jokajte za menoj, spomnite se, kako trpet sem, tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric MILAN KAHNE iz Čagošč 12, Šentvid pri Stični Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za dobre namene in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica. Iskreno se zahvaljujemo Perparjevim za pogrebne storitve, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za odpete pesmi. Vsi njegovi Ni krik moj te predramil, ni solza le zbudila, ostala bolečina in neskončna je praznina. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v cveta mladosti zapustil naš sin, brat in vnuk DEJAN GODEC iz Ivančne Gorice Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, za tolažilne besede in vso pomoč. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebnemu zavodu Pcrpar ter prijateljem za lepo organiziran prevoz na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Vsi njeni Odšla si tja, kjer ni solza, kjer ni trpljenja ne gorja, ostala je tvoja dobrina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga in dobra teta FRANČIŠKA NOVAK iz Kriške vasi pri Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se patronažnemu osebju, posebej pa patronažni sestri Marici Kastelic, za trud in pomoč v njenih zadnjih dneh trpljenja. Hvala tudi g. mag. župniku Simonu Onušiču za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 69. letu starosti je nenadoma zaspal v večno življenje dragi mož, oče, dedi, stric in brat RUDI NAHTIGAL iz Visenj 4 pri Ambrusu Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, mu poklonili številno cvetje in sveče ter sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo pa izrekamo sorodnikom, sovaščanom, župniku Franciju Mikliču in Jožici Papež za opravljene molitve, pevcem za zapete pesmi, gospodu župniku Ludviku Kuharju za cerkveni obred in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 63. letu je tiho odšel KAREL GRABLJEVEC iz Gabrja pri Stični Zahvaljujemo se vaščanom Gabrja za molitve ob pokojniku, za darovane sveče, sv. maše in darovanje za dober namen. Zahvaljujemo sc vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala osebju Doma starejših občanov Grosuplje za skrbno nego ter zdravnikom in patronažni službi ZD Ivančna Gorica, ki ste ga v času njegove bolezni pogosto obiskovali na njegovem domu. Hvala p. Banku Petaucrju za posredovanje zakramentov in lep pogrebni obred, Stiškemu kvartetu za čudovito petje in Perparjevim za pogrebne storitve. Svakinja Ani z družino ^gm^^ Te naj primerjam mar s poletnim , dnem? j^T^^^^^fc Ti manj minljiv si in bolj poln miline: cvetove majske stre vetrov objem ^PS* in preden se zaveš, poletje mine, \ I oko neba prevroče včasih sveti, a včasih si z meglo zastre obraz ■ lepotam vsem je sojeno umreti: slučaj uniči ene, druge čas. A ti lepote svoje ne izgubiš, poletje tvoje nikoli se ne konča! Ne bo se smrt bahata, da trohniš, saj v mojih pesmih raseš v večne čase. Dokler vid videl bo in dihal dih, živele bodo, ti živel boš v njih. ZAHVALA Ob tragični izgubi najinega sina in mojega brata Dejana iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, nas bodrili, nam pomagali s svojimi dejanji ter sočustvovali z nami. Hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, še posebej družinam Sluga, Svilar in Praznik. Hvala vsem, ki ste sc poklonili njegovemu spominu, ga zasuli s cvetjem in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za cerkveni obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi ter izvajalcu Tišine,- Družina Ratkovič Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le solza in duša ve, kako boli, ko te več ni. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat FRANC BERUČAN iz Vrhpolja 2, Šentvid pri Stični V težkih časih preizkušnje smo bili deležni pomoči njegovih sester in brata tako pri oskrbi med boleznijo kakor tudi pri težkem zadnjem slovesu. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sovaščanom sc zahvaljujemo za pomoč, tolažbo, izraze sožalja, prav tako za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za dober namen. Iskreno pa bi se radi zahvalili dr. Janezu Zupančiču, ki ga jc obiskoval na domu v času njegove bolezni in mu dajal upanje, patronažnim sestram ZD Ivančna Gorica, g. župniku Jožetu Koželju za lepo opravljen obred in besede tolažbe, šentviškim pevcem, izvajalcu Tišine, družini Perpar in vsem, ki ste se od njega poslovili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej ponovno lepa hvala. Vsi njegovi Najdražja hči! Imaš mojo ljubezen - ljubezen, ki naju povezuje. Ta ljubezen je močnejša od življenju. Vzemi jo s seboj v svet, ki ga jaz ne bom nikoli več poznala. Tvoja mamica niti ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi naše ljube ženc, mamice, hčerke in sestre BRIGITE SELIH, roj. ANŽLOVAR iz Zgornje Drage 3 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena zahvala g. Pavlu Grozniku za ganljiv govor, stiškemu kvartetu za lepo petje, posebej za zapeto pesem Zaspala, mamica si zlata, trobentaču, sošolcem, Perparjevim, kolektivom Robck, GPG in Vrhovec. Šc enkrat vsem prisrčna hvala. Njeni: mož Andrej, hčerka Klara, mama Marija, oče Avguštin, brat Aleš in sestra Tanja. STRAN 27 SIVA STRAN ■4304- 4340 4303 I_ 4302- -4303- ■ 43 O 8-43 O 7-43 O 6"- I 4304 430S KRISTINA KEPA IZ RAĐANJE VASI Rađanja vas jc strnjeno naselje nekako sredi Tcmcniškc doline. Le ena hiša s tega selišča je pomaknjena precej visoko v hrib in med gozdove. Domačiji so potemtakem dali kar pravšnje ime, ko ji pravijo Pri Grmuščaku. Tu že vrsto let domuje Kristina Kepa, Cirmuščakova mama, kot ji pravijo okoličani. Kristina jc prišla na svet 12. novembra 1908, pri Ihančcvih v spodnjem delu vasi. Šest otrok je bilo pri hiši: dva fanta in štiri dekleta. Vsi so že pokojni, lc Kristina, najmlajša, jc šc med živimi iz lega zaroda. Kristina je že v zgodnji mladosti trdo delala na domačiji, "odrajtala" nekaj šole v Šentvidu in sc spoprijemala s pomanjkanjem, kije bilo značilno za tisti čas na vsem našem podeželju. Revščina seje še povečala, ko se jc začela prva svetovna vojska. Tudi Kristinin oče so sc morali iti vojskovat, a so se na koncu srečno vrnili domov. Ko je končno spet prišel blaženi mir, so bila starejša Ihančeva dekleta že godna za možitev in so druga za drugo odhajale za "tamlade" po okoliških vaseh. Pri tem jc bila sestra Micka najmanj zbirčna, saj jc vzela fanta kar z Vrha. V to vas je Kristina velikokrat hitela na pomoč, saj je bilo na gruntu vedno veliko dela. Na enem od teh obiskov je bolj po naključju srečala Grmuščakovcga Franceta iz Jcšc. Iz znanstva sc jc razvilo prijateljstvo, iz tega pa zakonska zveza. Kristina tedaj ni bila več rosno mlada, saj jih je imela že dvaintrideset, ko sta se jemala s Francetom. Med iskanjem stalnega gnezda za porajajočo se družinico jima je zelo prav prišla ponudba ovdovele Ihančevc tete France, naj se naselita v njeno bajtico. Zakonca sta ponudbo sprejela in potem skrbela za dobro teto Franco do njene smrti. Kmalu potem so okoličani dom Ihančevc Irance poimenovali po domačem imenu novega gospodarja Grmuščcka. Tri otroke sta spravila na svet, same fante. Alojz, srednji sin, je prevzel doma, ostala dva pa sta se prizetila drugam. Doslej se je Kristini nabralo žc devet vnukov in vnukinj, pravnukov pa kar nisva mogla prešteti. Sin Alojz in snaha Alojzija sta si ob stari zgradila novo. veliko hišo. Vendar je Kristina rajši ostala v svoji hišici, ki jo jc bila navajena dolga leta. V njej v vsakem kotu najde spomine na leta, ko sta z možem Francetom zastavila novo družino. Kmalu bo že deset let, kar ga ni več. Od tedaj se je še bolj navezala na družino sina Alojza. Tudi drugih svojih se močno razveseli, kadar kaj utegnejo k njej. Zaradi slabih oči ne bere kaj dosti. Tudi televizija ji ni posebno velik prijatelj.Vendar sem videl na njeni mizi razgrnjeno Klasje in naočnike na njem. Še najbolj jc zadovoljna, kadar lahko napravi kaj koristnega: uredi gredico, olušči fižol, zalije rože ali nakrmi zvestega psa Reksija. Ob devetdesetletnici sc nam je mama Kristina nekako izmuznila, seveda po naši krivdi. Zato ji ob tej priložnosti iskreno čestitamo za nazaj, ob devetem križu, in vnaprej, za dvaindevetdeseti jubilej, ki bo prišel čez nekaj mesecev. Leopold Sever NEPRIČAKOVANO SREČANJE Odkar se jc podražil bencin, Suhokranjci spet hodijo peš. Bom povedal od začetka, kako sem to doživel. Ravno pobiram pokošeno travo na svojem vrtu blizu Turjaka, ko za grmovjem zaslišim znano govorico. Kmalu se nekaj vej razmakne in pokaže sc glava, ki je vprašala: " Stric, kej pa srna? " Sc preden sem utegnil odgovoriti, jc iz grmovja pokukalo še cel ducat glav in za njimi pripadajoča telesa, oprta na popotne palice grčavke. Bili so toj Suhokranjci, skoraj sami moji nekdanji učenci. Ko smo si malo opomogli od obojestranskega presenečenja, so mi povedali, da so žc od zjutraj na poti proti Kurcščku. Kol sc med prijatelji spodobi, sem potem druščino ttialo pospremil in ji pokazal bližnjico. Spoloma so mi obljubili, da bodo tam gori zmolili kesanje, ker so bili včasih poredni. Po drugi strani pa sem tudi jaz zagotovil, da bom ob prvi priložnosti opravil pokoro, ker sem jih včasih zlasal. Tako homo, kar sc tega tiče, oboji spravljeni z Bogom. Ob slovesu sem napravil šc debel požirek pristne suhokranjske slivovke iz njihove popotne čutare in smo sc razšli. Ko so bili že daleč, sem še zaklical za njimi: "Tudi za bralec Klasja zmolite kak oče-naš, se jim bo dobro zdelo." Pa ne vem, če so me slišali. Je pa vseeno lepo, da sem sc spomnil, kajneda! L. S. v v FORMA VIVA V CAGOSCAH JBMH '<„,," Jože Naglic: PTICA - dodelana naravna skulptura. TEKMOVANJE IZ ETNOLOGIJE GRE NEZADRŽNO NAPREJ Prepoznajte, kaj je na sliki, in sporočite. Za božič pa nasvidenje. Sv. Anton iz Doba (S) Njegov najljubši pregovor: »Kamor $e človek enkrat vpreže. Sv. Frančišek iz Ivančne Njegov najljubii pregovor: »Rana ura, zlata ura.« ▲ A A A A & A A ii 12 13 14 15 16 17 18 19 20 MALI OGLASI Vzdrževalca naprav in objekta zaposlimo v pralnici perila. Delovno mestlc' Je vJvancni Gorici, začetek dela je takoj. Pisne prijave z življenjepisom sprejamamo do 21.07.2000 na naslov: LINDSTROM d.o.o. Ljubljanska cesta I 1295 Ivančna Gorica ..................................................................****** KUPIM gradbeno parcelo v Ivančni Gorici, Šentvidu, Stični ali okolici. Telefon: 068/326-705 28 STRAN *Hć?U ffć zemlji "SEVERNA77 NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N $e.nt nase ... STRAN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N KAKO JE HLAPEC MARTIN ZARES DOBER KLOBUK KUPIL Martin se je bil spomladi pri Globokarju udinjal za hlapca. Globokar je imel namreč same punce, zato je hudo potreboval moško roko pri delu na veliki kmetiji. Tisto leto je bilo veliko moče in trava je kar podivjala. Globokar seje bal, da mu ne bi del senenega pridelka propadel, zato je hlapca še posebej vzpodbudil. "Martin, če boš v košnji priden, si boš na koncu lahko kupil klobuk za deset kron." Martin si je zelo želel lepega klobuka, zato je z veseljem poprijel pri spravilu sena in prislužil obljubljeno nagrado. Pri priči je bil pri vaškem trgovcu in zahteval tak in tak klobuk. Trgovec je imel na zalogi le dve vrsti pokrival: za štiri in za šest kron, Martin pa je trmoglavil za desetkro-nskega . Trgovec seveda ne bi bil trgovec, če se ne bi hitro znašel. Popraskal se je za ušesom in se počil po čelu. " Za deset kron, praviš? Viš ga, vraga, kako sem pozabljiv. Seveda ga imam, samo počakaj, da ga najdem v skladišču." Pograbil je oba klobuka, enega od njiju je skrivoma malo izvihal in ga prodal Martinu za deset kron. Martin se jc potem sila postavljal z imenitnim klobukom, še posebej pred odraščajočimi Globokarjevimi dekleti. Ljudje pa so govorili: "Martin, ta je fant! Nosi klobuk za deset kron." L. S. XXVIII. REKORD • REZBARIJA V SODELOVANJU Z NARAVO V Čagoščah, v Temeniški dolini, živi Jože Naglic, nesporni rekorder po številu rezbarskih izdelkov. Okoli tisoč jih je razpostavil po tleh in razobesil po stenah svojega doma. Tisto, v naslovu, o sodelovanju z naravo, pa še kako drži. Jože namreč že desetletje hodi po gozdovih in opuščenih sadovnjakih in z veščim očesom išče zanimive krivince, oblinec in grbince, primerne za nadaljnjo obdelavo. Za nekatere kose že vnaprej ve, kaj bo iz njih, drugi se mu pa dajo prepoznati med delom. Pod spretno .ložetovo roko in ob prirojeni domišljiji iz vsega tega nastajajo številne rastlinske forme, živali, bajeslovna bitja in celo nekaj karikiranih politikov je v njegovi zbirki. Pri iskanju primernih materialov je Jožetu v veliko pomoč žena Veronika. Ta je tudi prva ocenjevalka in stroga kritičarka moževih izdelkov. Jože marsikaj popravi in dopolni po njenem nasvetu. Obema od srca prvoščimo likovno razkošje, ki krasi njun dom, in jima čestitamo k rekordu. Njuno rezbarsko galerijo je res vredno pogledati. Na sliki: Jože Naglic z delom svojega rezbarskega zaklada. V rokah ima posrečenega lesenega hudobca. Je že tako - pri vsaki hiši je kakšen hudič. ZE PETIČ PO RIMSKI CESTI Tradicionalna turistično rekreacijska prireditev S kolesi po rimski cesti od Ivančnc Gorice do Dvora jc vse bolj priljubljena. LetOS sc jc od rimskega kamna pri cerkvi v Ivančni Gorici odpravilo na pot okoli 120 popotnikov, kar jc rekordno število. Karavana je bila povsod lepo sprejeta, največjo gostoljubnost pa so pokazali nekateri vaščani gorenje vasi, Kobiljeka in Val-ične vasi. Tem gre še posebna zahvala. Najbolj zvesti popotniki, ki so letos žc petič prevozili tO staro davno pot, so prejeli spominske možnarje, ki so tudi značilnost naših krajev. Sedaj bomo nestrpno pričakovali deseto oblcliiieo prireditve. Letos je udeležence na startu pozdravil sam gospod župan Jernej Lamprct, na cilju pa predsednik občinske turistične zveze, gospod Avgust Likovnik. Obema lepa hvala. L. S. Udeleženci na cilju. PODLISTFK as*-« V RIMSKA OBLAČILA ceoPocD ševe* Življenje v starem Rimu se je v mnogočem zgledovalo po antični Grčiji. Tako tudi v oblačenju. Oboji, zlasti pa Grki, so živeli v toplem mediteranskem podnebju, zato so bila njihova oblačila preprosta in močno prilagojena klimatskim razmeram. Iz številnih zgodovinskih virov je znano, da Stari Grki in tudi Rimljani do prevlade krščanstva niso za vsako ceno skrivali golote. Nasprotno: mnogi so ob različnih prilikah prav radi razkazovali bogastvo in lepoto svojega telesa, še posebej v kopališčih in na športnih prireditvah. Obleka je imela v tistem času predvsem nalogo, varovati telo pred nočnim hladom in sončno pripeko. Imela pa je še eno funkcijo: kazala je položaj posameznika v rimski družbi. Pod vplivom orientalsko-medit-eranskih sosedov so se Rimljani sprva le ovijali v različno dolge tkanine in jih pripenjali z. različnimi sponkami. Taka obleka, če si sploh zasluži to ime, je bila zelo praklič-na. Z odvijanjem in privijanjem tkanine so ljudje zelo hitro prilagodili svoje oblačilo trenutnim vremenskim razmeram in osebnemu počutju. Če je kdaj ob različnih gibih in položajih telesa izpod takega oblačila kaj pokukalo, seveda ni bilo preveč narobe. Pozneje se je v rimski dobi veliko uporabljala tunika. V osnovni izvedbi jc bila to nekakšna vreča z večjo luknjo za glavo in dvema obstranskima odprtinama za roki. Tuniko so nosili vsi sloji. Seveda je bilo to oblačilo za reveže iz cenene raševine in brez okraskov, bogatejši prebivalci pa so si natikali tunike iz boljših materialov in z lepimi okraski. Rimljani, ki so kaj dali nase, so sc odevali v toge. To so bili več metrov dolgi volneni ali sukneni kosi blaga, ki so si ga ovijali nad levo ramo, pod desno pazduho in okoli trupa. Da sc toga nc bi odvijala, so oba konca blaga speli z lepo brošo. Z lepo togo in spono so Rimljani poudarjali svoj ugled in položaj. Urejeni meščani so zelo pazili, da je bila toga vedno čista in domiselno nagubana. Podobno oblačilo, ki mu je bila dodana šc kapuca, so nosile tudi ženske. Rekli so mu stola. O vseh treh oblačilih bomo v prihodnjih nadaljevanjih lahko šc kaj prebrali. Rimljani so veliko hodili bosi ali pa so si natikali sandale. Z njimi so se tudi obmetavali, kadar so sc sprli. Tako kol današnji moški svet so tudi stari Rimljani zelo uslužno pomagali pri slačenju lepo ruščenih žensk. V tem se svet ni nič Spremenil Relief je bil postavljen na enem izmed kopališč v Savinjski dolini.