Mb
\7. arhivskih fordo\ in zb.,k
ARJI IVI XVII 1991
4vtentičnost izjave slovenski i stiank 27. maja 7918
KB PLETERSK1
Ob pripravljanju poglavja o jugoslovanskem /prašanjr za zbormk Dokumenti slovenstva sem z« dokumenta m i del predvidel objavo besedila izjave Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanske demokratske sfrankc in Jugoslovanski socialno demokratične sirankc z dne 27, maja 1918, po dane v Ljubi¡aru kol odgovor na zagotovilo, ki ga ic cesar Kari dal 25. maja 1918 deputa- ji Nemec v iz slovenskih dežel da namreč ne bo dopusti*, da bi se tc dežele razdelile (po narodnostni meji1) in ustavno odtrgale od avstrijske dižavnc p3lo"ice (t.i "'Badcnska avdijcnca"). To izjavo sem v slovensko zgodovinopisje pivič v celem besedilu, seveda privedenem nazaj v slovenski jezik, vključi i v svoj- knj gi Prva odločitev Slo vene c v za Jugoslavijo (Slovenska matica, Ljubljana, 1971, str 177-178). Zapisal som. daje ccnznra objavo skoraj v cclob zatrla, a da je 'zšla v Zagrebu v Glasu Slovcnaca, Hrvata i Srba. V opombi sem pojasnil, da besedilo jemljem iz puh];ka:i. : Dragoslava Jankoviča in Bogdana Krizmana Gradca o stvaraniu jngoslovcnskc drzave(l. januar - 20. december 1918j 1 , lnsfmt za savrenicnn istonju, Beograd 1964, sir. 202. V tej pnbbkaciji jc 1/java prcdstavniKa slovenačkih slranaka obja /l j ena kot dokument št. 150. kot vir pa ju naveden Glas Slovenaca, Hrvata ; Srba, št. 105 z dne 31, maja 1918.
Ko jc uredništvo OokumcntoM slovenstva hotelo Zagreba dobit- kopijo zadevne objave, jc vodja časopisnega oddelka Naconalnc i sve-nčiliSne biblioteke g. Vlndo B idinski po telefonu sporočil uredniku i ' Jožetu Žontarjii, da izjave v Glasu SV1S d' Potem ko jc uredništvo v Zagreb poslalo kopijo zadevne strani jz pnblikacijc Jankov ica i11 Kri;:mana, jc g. mtdinfii sporočil, da jc bila v Glasu SHS izjiiva cenzur rma in da je tudi v drugih easnikili tega datuma m. Na ponovne poizvedbe v Hrvatskem državnem arhivu, ali morda hranijo cenzurni izvod zadevne številke Glasu SHS, je ravnatelj arhiva g. dr Jc.sip Kolanovič dne 29. jtinjja 199.3 sporoči! dr. Zonlarju, daj." zaupal nalogo napi zaželeno ob javo izjave slo renskih strank svoji sodelavki. V nndaijnj h siiKrh pc telefonu jc bilo rečeno, da so vprašali dr Bogdana II Krizmana samega, k|cjc mogoče najti vir za objavo v publikaciji Gradja nn. Dr. Krizman je meni!, da gre za (pred-cenzurno) številko Glasu S11S, ki se hrani v zapuščin1 dr. Srdjana Badisavljcviea.
Zadnji: dni avgusia 1093 sem se podpisani odprav- v Zagreb, da poskusim pogledal, omenjeno zapuščino. Ravnatelj arhiva di, Kolanovič mej: sprejel zelo priiazno in ustrežljivo. Pojasni i jc, da zapuščine Srd^na Budi.iavljcvicSi v Arhivu Hrvatske nimajo in da njena lokacija ta čas ni
znana. Sodelavka, ki sc za stvar zanima, jc dalj časa odsotna, Pooblastil me jc, da se kdiko obrnem neposredno nanjo pc vrnitvi. To sem storil s p'smom na gospo Slavico Pleše dne 17 novembra 1993. V pismu z dne 16. decembra 1903 mi jc ravnatelj g. dr. Josip Kolanovič sporočil rezultat poizvedovanj. Zapuščina dr. Srdjana Biiiiisavljeviea (cn sveženj) sc nahaja v Zavodu za povrest književnosti, kazahštc i glazbn HAZU, Zagreb, OpaUčkn ul. 18 Ni gotovo, ali je v mej tudi 'skanit necenzurirana številka Glasu SHS št. 105 7. dne 31. maja 1908. Vpogled v gradivo pa bo mogoč šele v naslednjem lcUi
V Zagrebu sem v čanopisnem oddelku Nftcio nalnc in svcneilišne biblioteke videl cenzurirano številko 105 z dne 31 maia 1918 Glasu SHS, kjer v poročilu iz Ljubljmc o dogajanju ilnc 27 maji. zija velika bila lisa. T uda isti list objavlja naslednjega dne, I jcimja I9i8r št. 106., povzetek iskane iziavc slovenskih strank, kakor soji» bile zagrebške Novir.c posnele a gra.škcga dnevnika Tiige.ipost, brez posega cenzorjevih škarij. Po prijaznem posredovaniii univerzitetnega profesorja v Gradcu dr Štefana Karncna sem 21 de cembra 1993 dobil v roke posnetek ¡45. Številke Tagcsposta z dne 79. maja 1918 s poročilom o sestanku strank v Liubliani in nj'hovi izjav: dne 21 maja 1918
Nemško besedno izjave, pravzaprav zaob-jcibc, se glasi:
"IV/.r werden von unserer Forderung nach Errichtung eines sinlslmvischcn St mit rs mehi nh hissen. Dii'se Forderung ixt allen Schichten unserer Nation gemeinsam, ,sowohl denen, die zu Hiin.se geh Ii eben sind, id.s auch ihnen, die fern ihrer Ifeitiutl wvilvu. Alle diese Angehörigen unserer N'ition hohen den Eid auf dieses Geh rhu m geleistet. Nur die Venvirküchung dieser horderiiug gibt uns die Möglichkeit, wenigstens das' uaekte liehen unserer Nation zn retten. Unsere Nation will nicht Selbstmord begehen durum stützen wir uns uiif unser iiut.irlirhes Recht, das /lieiiiiind ungestraft verletzen darf. Wir beharren auf unserer Forderung und gründen eine Abwehr o ig ■ iiiiisulioii nlh'r ehrenhaften Elemente unserer Nation gvgen die Verfolgung der Si'ulslawnt. "
Poročevalce Tagesposta iz Ljubljane "m", pojasnjuje, da jc la zaobljuba sprejeta kot stališče "k izioti avdijmce Nemcev iz alpskih dežel nri ccsa-in."
in zdaj za prmeriavo bcscJilo v Prvi odločitvi, prevedeno po hr/ušk objavi v publikaciji
ARHIVI XVII 190-1
IS arhivskih fondov in zbirk
1P
D. .lankoviča in B H Knzmana po še ncnaj-denem .zvodu Glasu Slovcnaca, I Irvata ; Srba.
"/('hleve fki zvdinjenjn Sla ven cev, Ilrvalav in Srhov i' lasmi državi ne nioicma in ne. Inmo upi is l i h i za hleva je vsem /daslem našega navada prešla u mesa in kri. Ti sne i iti tisa či listih, ki so i loma, in ustih, ki so zt lom ti, sa nanju ¡ir.segli. Uresničenje te zahteve nuni daje edino maJiiasi, d a rešimo vsaj #a!a i it i rud no življenje, k a snu i že vse i/nigo ■;;//. Naš navad m ho izvršb samomoru, Zala se tiiislnnjiimo na nun,dno ¡travo, k■ gu nihče ne more ¡irekrših brez knzni. )l trdna astujunia ¡tri svoji zahtevi ter > uživamo Narodni svet, tu tj urgu nižini itd por vsl'1i fiošiemh elementov našega naroda ¡iroh naznanjenemu ¡tregaiijanjn Jiigitr.litviuiov."
Očitno ic. da predloga objave \ publikaciji Jankoviča in Kriznimi a ni enaka 7 varianto besedila, ki ga je objavil Tagcspcis Graški list
bcscoilo nekoliko povzema, četud: je še vedno dovolj Izčrpen, da nam potrjuje vsebinsko avtentičnost besedila v pabfikauji Jankoviča in Krizmana in s tem ¡mli slovenskega prevoda v knjigi Prva odločitev. Po vsem videzu je pisce poročila v še nen.ijdenf številk i Glasu S H S, ki sta ga ponatisi lila JattKov-č in Krizman mel v rokah izvirno slovensko besedilo izjave slovenskih strank, sprc'|ctc 21. rnftj* 1918 na zhoru v Lju-bljini. Ali pc kje še ohranjen izvirrv dokument izjave, ne vemo. Toda, da so slovenske stranke tistega dne v Ljubljan1 takšno izjavo, vsebinsko enako v obeh znan in variantah, ki sta med seboj očitno neodvisni, res dale, to je zdaj ugotovljeno. Dejstvo je pomembno za našo zgodovino, ker je izjava dokaz da je slovensko deklaraeiisko gibanje zares kulrrmiralo do nekakšnega ultimata vladarju. do neposredno zadniemu llabr.biir/anu 7 reče nega preklica brezpogejnost1 "habsburške klavzule" v Majnišk. tfekl.fficiji.
Šolski drevored (sedaj AdnmiČ-Luiidrovn nnbrcžic) pred Frniicovim mostom, 1895/1896, fotograf Wilhclm llclfcr
Zgodovinski arhiv Ljubljana UV142. Fuioleka, POZU/A1, 2