CELJE 16 SEPTEMBRA ŠTEVILKA 37 — LETO XXX — CENA 3 DINARJE NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Današnjo številko s7no nekoliko drugače »oblekli«. Pomembnejše dogodke preteklega tedna, na kratko, objavljamo na prvi strani — to pravilo bo veljalo tudi v prihodnje, z občasniini izjemami. Na straneh časnika pa bomo odslej, poleg v naslovu tudi že v podnaslovu opozorili na bistveno vsebino sestavka. Bralcem utegne to biti bolj všeč pa tudi izgledu časnika bo koristilo. Dobrodošel nam bo vsak nasvet in seveda tudi kritika V današnji številki bi vas še opomnil na dogodke v šmarski in mozirski občini, ki sta občinska praznika proslavila z mnogimi delovnimi uspehi o katerih poročamo. Pred nami pa so jesenske sejemske prireditve, ki bodo tokrat končno le v primernih prostorih, v novi veliki dvorani na Golovcu. O pripravah na pri- reditvi smo vas že obveščali, tudi zdaj o njih pišemo. Celjski zlatarji pa bodo letos že desetič razstavili svoje izdelke. Paše za oči ne bo manjkalo. VAS UEEJMLK. Najpomembnejše in tudi najveličastnejše v okviru prireditve na čast praznika mozirske občine je bilo vsekakor sobotno zborovanje, ki je bilo povezano tudi s proslavo 35-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. To srečanje v Solčavi pa je veljalo Se zboru koroških partizanov in aktivistov z obeh strani meje. Na slavnosti je govoril član republiškega Izvršnega sveta Marjan Osolnik, Solčavanom in prebivalcem mozirske občine pa je lepe pozdrave koroških partizanov onstran meje posre- doval tudi znani borec Karel Prušnik-Gašper. Sicer pa so na zboru sprejeli še pozdravno pismo predsedniku Titu, v kate- rem so tudi obsodili ravnanje avstHjskih oblasti do naših manjšin na Koroškem in Gradiščanskem. Lepo proslavo pa so bpopolnili še otr.oci iz domače osnovne šole. Foto: M, BOŽIČ ŠMARJE VIDNI USPEHI DELA z otvoritvijo nove šole, oziroma njenih priaidkoiv, svečano sejo skupščine občine Šmarje pri Jelšah in slavnostnim zborovanjem pred novo šolo, so sklenili v šmartski občini številna praznovanja v počastitev občinskega prazaiika. Svečana seja skupščine je bila ob deveti uri v novi šoli, kjer je zbranim delegatom gostom celjske regije, predstaraikom pobratene Oibčane Arilja in predsta\Tiikom Banja Luke spregovoril pred- sednik IS Fra'nc Mlak&r. Na svečani seji so podelili tudi priznanja. Pismena so dobili: Marjan Ungar, Mir- ko Zidar, Ivo Skale, Albin dr. Kogovšek, KUD Bohor Kozje, Rajmund Kočica, Jože Haložan, krajeraa skup- nost Donačka gora, Jož-e Drofenik in Jože Božiček. De- narna priznanja pa Planinsko društvo Sloga Straža- Rogatec, Jože Gradišek m Artiček Rudolf. V dnevih praznovanja šmarskega občinskega praz- nika se velja ozreti po storjenih nalogah in vloženem naporu za dosledno uveljavljanje samoupravljanja in povezovanja združenega dela z vsemi dejavniki druž- benega razvoja. Velja se zamisliti nad dejsta-om, da veljajo dela pri objektih, za kaitere so bili položeni temeljni kamni in za objekte, ki že novi stojijo, pretko 10 milijard dinarjev! To ni malo. Toreij prihodnost t«rja od družbenih sil šmarske občine še večjo angaži- ranost ob sodelovanju slehernega delovnega človeka v občini. Praznofvanja so bila svečana, uspehom in na- logam posvečena. D. MEDVED RAZMERE NA KOROŠKEM ŽIVETI V MIRU NAJBOLJ ŽILAVI ŽE TAKRAT, KO NAS V STATISTIK! ŠE NI BILO Koroški Slovenci smo bili najbolj žilavi tedaj, ko nas na papirju sploh ni bilo, te- daj ko smo se borili za dr- žavnost in dernokratičnost Avstrije. Z našo krvjo je Av- strija dosegla suverenost, zdaj na naš odločilni pris- pevek pozabljajo — so opo- zorili koroški .Slovenci na srečanju v Logarski dolini. Danes smo prav tako enotni ker želimo ostati živi in ži- veti na svc|i zemlji. Na skupni seji obeh orga- nizacij bivših koroških par- tizanov, ki je bila v petek, 'odila pa sta jo njuna pred- sednika PAVEL ZAUCER in Karel PRUšNIK — so raz- pravljali o aktualnih razme- rah in problemih koroških Slovencev. Živa pričevanja •koroških Slovencev in par- ^zanov, ki žive na Avstrij- ^iif^em so sestavila popoln 'Mozaik razmer, ki zdaj in ^eh 31 let doslej vladajo na Woškem. Orisana zgodo- ^ska resnica pričevalcev ^ drugačna kot jo skušajo ''Sati avstrijski strankarski J^Vaki na Koroškem Hud psihološki pritisk, grc^žnje in fizično nasilje nad koroški- mi Sloverici sodi k pripra- vam preštevanja, ki ga koro- ški Slovenci ne bodo spre- jeli za osnovo uveljavljanja pravic po 7. členu državne pogodbe. Borba koroških Slovencev je borba za živ- ljenje in obstoj in ne za premaknitev državne meje, kot skušajo prikazovati zdaj celo avstrijski drža^.-ni funk- cionarji. Resnica o našem poiložaju prodira v svet in ukrenili bomo, da bo o njej sprego- vorila svetovna javnost, so sklenili zborovalci na skupni seji. Koroški Slovenci ne po- šiljajo v svet demagoških va- bil, kot je to storil gospod Wagner, njihovo vabilo velja ljudem matičnega naroda in demokratični jaraosti na Av- strijskem: Pridite na zboro- rovanje v Globasnioo in na odkritje spomenika v Ro- bež, kjer bomo razkrili pra- vo resnico o našem p>oloža- Ju v Avstriji! O njej je av- strijska javnost najslabše in enostransiko obveščena -an ZORA TOMIČ POKROVITELJICA V pripravah na tretjo razstavo igrač, ki jo pri- pravlja kolektiv celjske Tka.nine, spet novica. Po- kroviteljstvo nad to po- membno prireditvijo, ki ima jugoslovansko in med. narodno obeležje, je spre- jela članica zveznega iz- vršnega sveta, Zora To. mič. Vsekakor priznanje organizatorjem in prizna- nje razstavi, ki spričo svoje vzgojne plati dobi- va še poseben pečat. Tu- di v tej prireditvi priza- devanja za dobro, vzgoj- no igračo. In še to: učenci če- trtega in petega razreda osnovne šole v Šmarju pri Jelšah bodo pisali na- logo »Moja igrača«. Celj- ska Tkanina pa je za naj- boljše tri spise oziroma njihove mlade avtorje do- ločila nagrade — darilne bone v \Tednosti 50, 30 in 10 dinarjev. Nagrade bo- do razdelili ob pionir- skem dnevu na šoli. Naj- boljši spis bodo fotogra- firali in njegovo povečavo objavili tudi na tretji raz- stavi igrač, v hali Golo- vec. MOZIRJE VELIKE PRIDOBITVE MODERNIZIRANA CESTA V LOGARSKO — NA VIDIKU TURISTIČNI OBJEKT V SOLČAVI Za praznik modernizirana cesta v Logarsko dolino — Na vidiku nov gostinsko tu- ristično objekt v Solčavi Letošnje praznovanje dva- najstega septembra, praaiika mozirske občine, ni bilo sa- mo v obujanju spominov na dogodke pred dvaintrideseti- mi leti, ko je dolina, s pad- cem Mozirja, zadihala pov- sem svobodno, marveč je zla- sti z zborom koroških parti- zanov in aktivistov z obeh strani meje, dalo tudi pečat zdajšnjemu času, še pred- vsem dogodkom na avstrij- skem Koroškem. Vrh tega tudi to prazno- vanje ni minilo brez delovnih zmag. Najpomembnejša med njimi je vsekakor moderniza- cija ceste v Logarsko dolino. Dela resda še niso povsem zaključena, toda, cesta že ima asfaltno prevleko. To pa je tisto, na kar so na Solčav- skem in sploh v občini dolgo čakali. Ob veselju pa se po- rajajo tudi obveznosti, še zlasti, da bo Logarska do- lina pripravljena na večji tu- ristični promet. Zato jo čaka urbanizacija, čakajo pa tu- di mnogi koraki na gostin- skem in turističnem področ- ju- Praznovanje so povezali tudi z položitvijo temeljnega kamna za nov gostinsko trgovski objekt v Solčavi. Tu. di to je bil dolg partizanski Solčavi. Zdaj ga bo pora\Tia- la Zgornjesavinjska kmetij- ska zadruga, želeti je le, da bi ga čimprej. Solčava i>a je minule dni dobila tudi strelišče za ma- lokalibrsko in zračno puško. Naprave omogočajo avtomat- sko upravljanje. Vsekakor pomembna pridobit-ev. V spomin na preteklost so na Rinki v Solčavi odkrili spominsko ploščo, ki govori o najvažnejših dogodkih na- rodnoosvobodilnega boja na Solčavskem. In če k temu dodamo še spomenik splavarja pri os- novni šoli na Ljubnem ob Savinji, potem je skupna bi- lanca novih pridobitev zares lepa. Ob prazniku pa so podelili tudi letošnje občinske nagra« de. Odločili so se za tri. Najvišja občinska dmžbena priznanja so dobili: občinski odbor Zveze rezer\'nih voja- ških starešin Mozirje, kolek- tiv gradbenega podjetja Grad- benik na Ljubnem ob Savinji dr. Angelos«Baš iz Ljubljane za knjigo o savinjskem spla- varstvu. K slavnostnemu razpolože- nju p>a so veliko prispevali tudi športnilci, zatem lovci, gobarji in pripadniki civilne zaščite z ustreznimi razstava- mi, mešani pevski zbor iz Mozirja, občinsko društvo te- lesnih invalidov, ki je ob zaključku prireditev na čast dvanajstega septembra razvi- lo svojo zastavo itd. Mladi v Mozirju so dobili svoj klub. Izkazali pa so se tudi živi- norejci z uspelo razstavo. Skratka, slavnostno in de- lovno na vsakem koraku! M. BO2I0I 13. Str.: STISKE IN LEPOTE MED NEBOM IN ZEMLJO 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 37 — 16. september LOGARSKO - MOST SLOVENCEV IZ GOVORA MARJANA OSOLNIKA V SOLČAVI S!liav«os'tJxi govornik je najprej najiskreneje čestital občanom ob prazniku, nato pa na kratko opomnil na preteklost. Med drugim jc dejal: Na današnji dan občani moairske občine in vsi naši delovni Ijtidje praznujejo veliko 2mago osvobodilnega boja slovenskega naroda, ko je bila, ob lem času leta 1944 osvobojena vsa Gornja Savinjska dolina v vetlikoporezau vojaški akciji, ki jo je neposredno, vo jasko in politično vodil štab IV. operativne cone ter Pokrajinski komite KPS za Štajersko. V njej so so- delovali borci mnogih enot operativne cone, šlandro- ve in Zidanškove brigade, slavne XIV. divizije, VDV brigade, Vzhodno Koroškega odreda. Kozjanskega in Kamniško-zasavskega odreda. Izboriti si tako veliko osvobojeno ozemlje sredi še vedno okupirane in zasuž- njene Evrope, na ozemlju, ki ga je okupator štel za del Tretjega rajha, je pomenilo veliko zmago, omogo- čilo nadaljnji vzpon osvobodilnega boja. Tu blizu, v Eobanovem kotu, se je oktobra istega leta sestala kon- ferenca političnih aktivistov Koroške. Vaš kraj je v tistih letih postal znan kot »partizan- ska solčavska republika« po zaslugi vaših ljudi, žena In mladine, ki so se tako nesebično in požrtvovalno vključevali v osvobodilni boj. V vaših krajih so par- tizanske enote, kurirji in ranjenci vedno našli razu- mevanje in pomoč. Mnoge gorske kmetije so nesebič- no, s samoodrekanjem pomagale pri preskrbi parti- eanskih bohii.šnic in odredov in jim dajale zavetje. Tu so se stikale kurirske pod iz štajerske in Koroške, vodile na Gorenjsko in Dolenjsko Ko dancs človek pride v ta prelepi kraj, v to ču- dovito dolino, ko občuduje in uživa mir in dah goz- dov in planin, žuborenje potokov in veličanstvenost gorskih vidikov, si težko predstavlja kolikšne nad- človeške ruipore in žrtve so ljudje teh krajev morali prestati v veliki vojni vihri d.ruge svetovne vojne. Govornik je v nadaljevanju orisal veličastno epope- jo osvobodilnega boja potem pa se je dotaknil dogod- kov v sosednji Avstriji, ki »nas vse, še posebej biv- še boi-ce globoko priz;adenejo«. Dejal je: Več kot trideset, let po zgodovinski zamagi nad £a- &Lzniom v Evropi in v svetu ob naših severnih mejah znova oživljajo koren^ine nacifašizma. Kako naj dru- gače, kot neonacistično provokacijo razumemo hrup- no rasapihovanje vala velikonemšikega šovinizma, ko se celo uriidno proklamira nekJikš.no pravico do po- Mtike aisimilacije avtohtonih narodnih manjšin, ko av- strijska žandarmerija in policija šikanirata zavedne Slofvence uporabljajoč pri tem proslule metode zčistra- Sevanja, groženj in psovk, kakršnih se dobro spomi- njamo. I*red leti, ob prisotnosti uradnih dežekdh pred- stavnikov odkrita spominska plošča na gradu v Grazu »Izgubljenim neanškim mestom Maribor, Celje, Ptuj tn Brežice«, na opominja, da miselnost, ki je porodila nacizem in njegovo ekspa,nzionis)tično ter hegenionistič- no politiko Se vedno ni izkoreninjena v današnji Av- stinji. O tem zal pričajo tudi razstreljeni spomeniki osvobcxiilnega antifašističnega boja na Koroškem, kot na primer na Robežu. Avstrijski vodilni državniki bi se morali zavedati, da takšna dogajanja ne samo, da niso v skladu z deklarirano željo za dobrososedskimi odnosi z .Jugoslavijo, temveč direktno nasprotujejo do- ločilom, ki jih je Avstrija sprejela v državni pogodbi, naj omenim le člene 7., 9. in 19., kakor tudi z obvez- nostmi, ki jih vsebuje sklepna listina helsinške kon- ference o vani0'.sti in sodelovanju. Ko le spomnil na boj koroških partizanov v anti- fašističnem boju, je poudaril, da »je bil njihov boj tu- di boj za demokratično in antifašistično Avsitrijo«, na to pa je spregovoril o procesu asimilacijske politike '/>r med drugim dejal: Globok človeški problem, ki zadeva življenjska vpra- šanja, obstoje cele narodne skupnosti se skuša naiv- no razložiti, češ, vsaka vlada ima pravico do ugotav- ljanja stanja, do sftatistik. Pri tem pa se namerno za- nemarja, da v pogojih kaikršni obstoje dianes na Ko- ro.5kem, vsak_o preštevanje nujno vodi h konfrontaci- jam, kam,panjadn lažnega superpatriotLsna, kakršne nekatere stranke in Heimiiitdierist že najavljajo, h gro- bemu pritisku na slovensiki živelj na Koroškem. Sa- ma avstrijska vlada je javno priznala dvomijivost nje- nih majnjšinslcih statistik prejšnjih let s katerimi je celo nastopala v OZN, do katere je prišlo iz istih vzrokov. Zato je povsem raziunljivo, da koroški .Slovenci od- klanjajo takšno preštevanje in vidijo v sprejetih zako- nih porajanje politike Gheta, da se, kot so tudi javno izpričali, v deželi kjer avtohtono žive tisočletje, poču- tijo kot tujci v domovini, če se že avstrijski držav- nild tako zelo ogrevajo za preštevanje, mar ne bi lah- ko preštevanje pričeU pri večini, kdo se čuti Avstrijec tn kdo Nemec in pri tem prišli do kaj poučnih rezul- tatov? Vsak sodobno in demokratično misleč človek pa bi se, ob že dosedanjih rezultatih avstrijskih pre- števanj vprašal, kje leže družbenopolitični, gospodar- ski tn socialni vzroki in korenine stanja in čigava je odgovornost, da v tem dvajsetem stoletju, v času de- mokracije in na^predka tako naglo izumira manjšina, ki je celo p>o podatkih avstroogrske monarhije bila v Južni Koix>ški konec preteklega in v začetku tega sto- letja nedvomna večina. Ob koncu govora je MARJAN OSOiLNIK, republi- ški sekretar LS za mednarodno sodelovanje spregovo- ril še o perspektivah družbenega razvoja mozirske ob- čine, ki imajo svoje primemo mesto v srednjeročnem planu Socialistične repubuke Slovenije. OBISK V VELENJU POGLOBLJENO SODELOVANJE PRISRČEN SPREJEM PRIJATELJEV IZ ROMUNIJE Predsednik Ceausescu s soprogo in člani ramunske vlade od»dravljajo prisrčnim pozdravom .šte^ilniii Velenjčanov. Foto: D. Medved Pred dnevi je biil na urad- nem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji najvišji držav- ni funkcionar prijateljske socialistične reipublike Romu- nije Nicolae Ceausescu. Med sa-ojtm bivanjem pri nas si je v nekaj uraih ogledal tudi rudarsko Velenje ter sprego- voril na množičnem zboro- vanju v Rdeči dvorani. Visokega gosta, ki so ga v Velenju spremljali Vido- je žlarkovdč. Stane Dolanc, France Popit, Andrej Marine in drugi, so v tistem lepem četrtkovem popoldnevu spre_ jeli mnogi ljudje ter s tem še enkrat na najbolj možen način izkazali vso prijatelj- stvo do sosedne države, s ka- tero nas vežejo dobri stiki še posebej zaradi tovariša Tita, kot je tudi v svojem govoru poudaril romunski predsedniik. Velenje se je resnično le- po pripravilo na sprejem go- ltov. Mesto je bilo v romun- skih in jugoslovanskih za- stavah ter transparentih, kjer je pisalo o velikem sodelo- vanju med obema di-žavama ter njtmtma predsednikoma. Cenjeni gost iz Romunije se je najprej ustavil v TGO Go- renje, kjer ga je sprejel tn po2Mlravdl ter mu zaželel do- brodošlico generalni direk- tor Ivan Atelšek. Med ogle- dom prostorov, kjer proizva- jajo štsd:'lnike, hladilnike in pralne stroje, so visokemu gostu tudi povedali, da je Gorenje organizacija združe- nega dela. ki ima trenutno 15 tisoč zaposlenih v 36 TOZD. Vsi se trudijo, da bi po najboljših močeh proiz- vedli vse »ZA VAŠ DOM«. Po besedah predsednika cen- tralnega delavskega sveta Pe- tra Krepla bodo ta.ko na pri- mer samo letos pročizvedli 400 tisoč najsodobnejših hla- dilnikov, od katerih jih bodo dve tretjini prodali na tuje tržišče. V zadnjih, štirih letih se je začelo razvijati tudi sodelo- vanje z Romunijo, kamor so najprej izvozcli 3000 pralnih strojev, letos pa- jih bodo že pet tisoč. Po zadnjih razgo- vorih obstojajo vse realne možnosti, da se to sodelo- vanje še razširi in da bo po vsej verjetnosti celo prišlo do kooperacije med Gore- njem in ustreznim podjet- jem v Romuniji. Gorenje si bo prizadevalo, da bi na ro- munskem tržišču uveljavilo fcudi z ostalimi gospodinjski- mi izdelki, pri kmetijski me hanizaciji in v industriji gradbenega materiala. Gostje iz Romunije so si v gorenjski jedilnici tudi og- ledali miniaturno razstavo, nato pa so predsedniku iz- ročili spominsko listino, sli- ko slikarja Jakija in še ne- kaj daiil. Po obisku v Gor^ nju se je gost zapeljal po Velenju ter si ga v kratkem Času tudi ogledal, nato pa spregovoril v Rdeči dvorani pred sikoraj deset fcisoč obča- ni Velenja in ostalih krajev. V svojem govoru je pred- vsem poudaril plodno sode- lovanje med Romunijo in Ju- goslavijo na vseh področjih ter spregovoril o nadaljnjih medsebojnih nalogah, ki .so Jih sprejeli z podpisom raz- nih dokumentov ob koncu njegovega obiska pri nas. Po kulturnem programu (pevski zbori, godba na piha- la, recitatorji in folklorna skupina) so se visoki gostje vrnili na Brdo pri Kranju. Brez dvoma je bil obisk Ce- ausesca v Velenju veliko do- ?:ivetje in s strani zbranih občanov najboljši dokaz, da gre za resnično pristno .so- delovanje med dvema drža-, vama, kot sta Romunija in Ju70?.lai\dja. TONE VRABL EDMUND BGliČEK Sedela svo v posebni dvorani žals '-ce krajevne skupnosti. Medtem, ko mi je pripovedoval o svo- ji življenjski poti, se je včasih zazrl skozi okno in misli so zbežale proč, v čase, ko je še kot otrok sanjaril, da bo postal tr- govec. Mladostno zeljo pa je pregnal soiolec. ki mu je svetoval prosvetni po- klic. Tako je Edmund Božiček po čudni poti namesto trgovca postal učitelj. »Kar četrt stoletja sem vodil žalsko osnovno šo- lo, ki je imela tudi 900 učencev in pet podružnič- nih šol«, zavzeto pripo- veduje in ko se spominja tistih dni, ko je vsak dan radovednim glavam ra- zodeval skrivnosti. mu oči žarijo in govore o tem, kako prav je imel sošolec, ko mu je odsve- toval trgovski poklic. )>Ne, nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil za tičiteljevanjc. 40 let sem posvetil delu z mladimi in po duši še danes sam ostal mlad. Delo z otroki me je vedno pomirilo, skušal sem jim razodeti kar največ in . . . rad sem jih imel. Pa tudi otroci so mene imeli vedno ra- di.. . Znam vzpostavljati stik z mladimi.« Od šole se pogovor po- časi preusmeri drugam. Oči postanejo še bolj za- mišljene in otožne, ko se spomni vojne vihre i?2 iz- gnanstva v Srbijo: »še danes me navdajajo glo- boki občutki hvaležnosti. za vse, kar so nam brat- je v Srbiji dali. Bil sem brezposelen, a imel sem veliko srečo. Družino je sprejela čudovita gospo- dinja, ki nam je dala hi- šo in nas nahranila. A lepi spomini ne morejo prevagati hudih, ko smo bili vsak dan priče bra- tomorni vojni. . .« »Po vojni pa, saj ve- ste, zajela nas je ihta ob- nove domovine, ki nam je vsem vlivala nezrmnske moči za delo. Kaj vse ni- sem delal in kaj vse ni- sem bil v povojnih letih. Pri vsem delu me je vo- dila želja, da ustvarimo . tovarištvo, pravičen svet, za katerega smo se bori- li in za katerega je pad- lo toliko žrtev. V tistih letih obnove smo bili res pravi tovariši, vsi pri- pravljeni na vsakršno ak- cijo, četudi smo morali z njiv pregnati le kolo- radske hrošče, se nas je kar trlo. Danes pa smo vse preveč zafzeti s svojo privatnostjo preveč zapr- ti vase postajamo . . .« »V tistih časih mi dela res nikoli ni zmanjkalo. S kolesom ali peš sem obiskal sleherni kotiček naše doline in poznam vsak zaselek, skoraj vsa- ko hišo.« Nekoč je ob sil- nem delu le za hip zastal in skušal ugotoviti, koli- ko funkcij poleg rednega dela še opravlja. Naštel jih je 16 in sam pravi, da ni povsem gotov, če ni kakšne še pozabil. Vsa leta je bil odbornik, dve leti župan, vseskozi je bil aktiven član različnih or- ganizacij in organov ljud- ske oblasti, vodil šport- no društvo Partizan, so- deloval v kulturno-pro- svetnih društvih, ob vsem tem pa nikoli ni pozabil na svoje poslanstvo pri vzgoji in uku mladih. Takšen je vselej bil Ed- mund Božiček in tudi da- nes, ko uživa zasluženi pokoj, ne miruje, še se- daj je dejaven v krajevni skupnosti in pravijo, da ga je tam mnogo lažje najti, kot doma. »Pa vse- eno nisem, nikoli utrujen, le vesel, da sem še vedno lahko koristen. Delo je bistvo življenja vsakega človeka . . .# BRANKO STAMEJČIC §t. 37 — 16. september NOVI TEDNIK — stran 3 CESTA ČRNOVA— DOBRNA v sredini prejšnjega tedna so pričeli s prvimi, zaenkrat Se pripravljalni, mi deli, na cesti čmova —Dobrna. Gre za izredno pomembno povezavo, ki ni zanimiva samo za zdra- vilišče Dobrno, marveč za Savinjsko in šaleško do- lino s Koroško. Sicer pa za cesto, ki je bila dolga leta kamen spotike in za- radi katere je bilo veliko razprav na različnih se. Jah. Tudi dosti slabe vo- lje, razočaranj in podob- nega. Na Dobrni, ki so vodili akcijo za modernizacijo te ceste, so si oddahnili. Kot vse kaže, bodo z deli pričeli pri Cmovi in jih tako zaključili na Dobrni oziroma pred zdraviliškim krajem. Kdaj bodo dela končali, zaenkrat še ni znano, važnejše od tega je dejstvo, da so stekla! M. B. OBISK VLADA JANŽICA KREPITEV ZK V AKCIJI NEKATERI VIDIKI KADROVSKE POLITIKE Pred tednom dni je bil na krajšem delovnem obi.sku v Celju sekretar v Izvršnf3m ko- miteju predsedstva CK Z K Slovenije Vlado Janžič. Obisk je bil namenjen razpravi in pogovorom o nekaterih vidi- kih kadrovske politike ki tem vprašanjem so posvetili že dopoldanski del pogovorov na občinski konferenci ZK v Ce- lju. Vlado Janžič je zatem obiskal markssistično knjiž- njioo in se tu zadržal v kraj- šem pogovoru s kolektivom. Zatem pa je obiskal .še EMO in se tu dalj časa pogovarjal s člani sveta ZK te delovne organizacije. Vlada Janžiča so najprej seznanili z delom ko- munistov v EMO. To poteka skladno s sklepi nedavne skupne seje komiteja občin- ske konference in tovarniške- ga sveta ZK. Sklepi te seje so dan komunistom v EMO novo injekcijo v akciji, ki mora zagotoviti aktivnejši od- nos komunistov do vseh vpr^ šanj obstoja, razvoja in dela v EMO. Komunisti EMO pa vsaj v obdobju vseh mese- cev, kolikor je poteklo od skupne seje, še niso naredili vsega, kar bi lahko. Zato bo do v prihodnjih dneh pričeli z živahnejšo aktivnostjo. Svo- je delovanje pa bodo usmeri, li predvsem v krepitev vloge in aktivnosti članstva, močne- je se bodo zavzeli za reševa- nje osnovnih vprašanj gospo- darskega razvoja EMO, po- sebno skrb pa bodo posvetili kadrovskim vprašanjem v or- ganizaciji in v celotnem EMO. V razpravo se je ob koncu srečanja vključil tudi Vlado Janžič, ki je opozoril na pot- rebo skladnega in enotnega delovanja vseh komunistov v EMO, saj bodo lahko le s stalnim pojasnjevanjem in mobiliziranjem vseh delavcev v EMO optimalno izkoristili dobre razvojne možnosti. »Le popolna osveščenost in enot- nost vseh delavcev ter odloč- na akcija komunistov bosta lahko prinesli želene uspehe. Ti pa bodo okrepili tudi vlo- go ZK in organizacijo samo. Kajti Zveza komunistov se kali in krepi le v akciji. Za- to morajo biti komunisti na čelu spreminjanja družbeno- ekonomskih odnosov v EMO<(, jie med drugim de- jal Vlado Janžič. Zatem se je dotaknil še kadrovskih vprašanj in pou- daril, da morajo v EMO vztrajati pri začrtani kadrov- ski politiki, katere cilj je za- gotovitev večjega števila spo- sobnih in družbenopolitično osveščenih strokovnjakov. Ti bodo namreč lahko s svojim delom prispevali k optimal- nemu izkoriščanju razvojnih možnosti EMO. čeprav je bil obisk Vlada Janžiča v CbIju kratek, je ven- darle bil izrazito deloven in izredno koristen. BRANKO STAMEJCIC Na osrednji proslavi ob šniarskem občinskem prazniku, ki je bila v nedeljo dopoldne pred novo osnovno šolo, je bil slavnostni govornik predsednik &kui>ščine občine Jožko Lojen. V svojem govoru je jasno osvetlil dosežene uspehe v preteklem obdobju, pri tem pia je dal nedvomno vedeti, da čaika šmarsk« družbeno skupiio.st še veliko dela in napo- rov. Slavnostnega zborovanja so se poleg številnih gostov udeležili tudi gasilci, lovci in predvsem mladina, ki je s transparenti dala vedeti, da nasprotuje sedanjemu položaju na avstrijskem Koroškem. Z zborovanja so poslali tudi protestno pismo proti ravnanju s slo- vensko narodnostno skupnostjo v Avstriji. Foto: D. Medvedi CELJE: TEMELJNI KAMEN ZA NOVO ŠOLO če komu, potem bomo lah- ko v Celju skladu za grad- njo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov priznali, da je v celoti izpolnil svojo nalogo in povsem upravičil zaupanje nad upravljanjem in porabo sredstev samopri- spevka. In še več — dela so bila hitreje opravljana kot je bilo predvideno. To pa v zdajš- njem času pomeni, da so pri- hranili precejšnja sredstva in da so navzlic podražitvi iz- vršili svoj program ceneje kot bi ga lahko. Zdaj je na vrsti zadnji ob- jekt iz referendumskega prog- rama. To je osnovna šola »Vedijko Vlahovič« na Ostrož- nem oziroma Lavi. Temeljm" kamen zanjo bodo položili da- nes popoldne ob štirih. Ob tem pa bodo zlasti otroci iz- vedU lep program. Gradbena dela bo izvajal kolektiv celjskega Ingrada, po načrtu pa naj bi bila šola nared do jeseni prihodnjega leta. M. B. ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA ODGOVOR IGORJA LOTRIČA, NAČELNIKA UJV CELJE Odgovor na prvo vprašanje smo skrajšala v tistem delu, ki natančneje navaja predpise, ki samo utemelju- jejo ravnanje organov po predpisih. UREDNŠTVO Prevoz nevarnih snovi je urejen z zakonom in uredbo o mednarodnem prevozu. Pri izvajanju tega zakona se uporablja, ta še ratifici- rana aneksa A in B evropsike konvencije o mednarod- nem prevozu nevarnega blaga v cestnem prometu, kjer so zelo podrobno določeni tehnični pogoji, embalaže in prevoznih sredstev, nomenklatura, po nazivih in vr- stah blaga ali po fizikalnih in kemičnih lastnostih, mednarodne ozaiake prevoaaiih sredstev za vse vrste blaga, ki spada pod ta sporazum. Po zakonu se posebni varnostni ukrepi izvajajo za eksplozije in radioaktivne snovi. Za prevoz v,notra- njem mednarodnem prometu je potrebno dovoljenje pristojnega organa, po ča. 42 ZPNS pa posebni varno- stni ukrepi (spremstvo pošiljatelja, prevoznika, delav- cev milice in drugi varnostni ukrepi, ki jih izvajajo organi za notranje zadeve. Nad prevozom teh snovi imamo pregled, saj neposredno .sodelujemo pri zaiva- lovanju. Lahko povem, da smo v letu 1975 opraviJi 1.031 zavarovanj prevoza navedenih snovi preko ob- močja UJV Celje po železnici ali cesti. Za vse ostale vrste nevarnih snovi, ki so, kot navede no, zajeti v nomenklaturi evropskega sporazuma, ne vodimo neposredneg-a zavarovanja, ker nam to ni na- loženo z zakonom, pač pa pojačano vršimo nadzor s cestno prometnimi predpisi in določbami ZPNS Pri nadaoru je bilo v letu 1975 ugotovljenih in prijavlje- nih 11 prekrškov, v tem letu pa do 1. septembra 16 prekrškov po Zakonu o prevmu nevarnih snovi, števi- lo ugotovljenih prekrškov v primerjavi s številom pre- vozov nevarnih snovi, je majhno, čeprav je kontrola zelo dosledna. Težišče odgovornosti prevoza teh snovi za varen prevoz je po zakonu na proizvajalcu, odpošiljatelju in prevoz- niku, če pride do posledice — povzročitve nevarnosti za življenje in premoženje, pa je po členu 268 kazen- skega zakonika možna kazen strogega zapora do dese- tih let. Dosledno spoštovanje predpisov zmanjšuje mo- žnosti nesrečnih dogodkov, ki pa se kljub temu lahko dogodijo. V nomenklaturi na primer ni mazut ozna- čen kot nevarna snov. Toda, če pride do nesreče na nekaterih določenih krajih, pa lahko povzroči ogromno škodo, zato ni nepomembno, da razmišljamo in ukre- pamo ne samo v smeri, da bomo p>o predpisih preipe- Ijali, pač pa tudi, kako bomo ukrepali, da nevarnost, če se že zgodi, s čim manjšimi posledicami odpravimo. 2. Kako je bilo mogoče, da je kljub izrednemu smradu in številnim sporočilom občanov tovornjak pravzaprav nemoteno prevozil do meje, po tem ko je zastrupil območje v velenjski občini? Navedel bom nekaj dejstev o poteku dogodkov, da si posameznik lahko ustvari čimbolj realen odgovor. Nizozemski prevoznik je 2. septembra pripeljal v to- varno »ARBOJUGOCRYlL« na Dol pri Ljubljani polno cisterno tekočine ETILAKRILAT (za tehnike-kemike etlil-propenoat, akrilne kisline etil ester), ob približno 20.30 uri pa je odpeljal iz tovarne. Stalna služba UJV Ljubljana je ob coa 21. uri obvestila stalno službo UJV Celje, da proti Šentilju vozi cisterna s prikolico, iz katere teče neka tekočiria, ki povzroča močan smrad in ni nevarna, z naročilom naj se vozilo ustavi in na- pako odpravi. Na relaciji žalec-Celje, hitra cesta Celje — Tepanje je promet nadzirala prometna patrola od 21. ure dne 2. septembra do 05. ure naslednjega dne. že ob 21.45 uri je ta patrola sporočila, da so dobili podatke od ob- čanov — biLi so to sekretarji občinskih komitejev ZK Celje, Šentjur in Šmarje, ki so povedali, da so prehite- li cisterno na Trojanah, da močno smrdi in da jo je nek občan ustavil, voanik pa je zapeljal izven cestiš- ča in da jo ogleduje. Obvestilo je bilo posredo^-ano dežurni službi UJV Ljubljana, ker je kraj Trojane še na njihovem območju. Kasneje je ugotovljeno, da je ob 23. uri pripeljal na Gomilsko do gostilne KOŠENI- NA, kjer so ga stanovalci ob 01. uri prepodili zaradi smrada, ki se je širil iz cisterne. Kljub temu, da je v tej hiši telefon, nobena enota na našem območju ni bila obveščena. Ce izključim subjektivne ocene pravnega ukrepanja stalnih služb, je bilo nedvomno prisotno prepričanje, da gre za udeleženca v prometu, ki ne ve kaj se doga- ja in da se mu pomaga in odvrne nevarnost. Takih primerov je nešteto, ko miličniki voznike opozarjajo o pregorelih lučeh, o nea-amem premiku tovora, o možnosti razsipanja in podobno in so vozniki bili veči- noma vesesli opozoril, saj so ogrožali sebe in druge, pa tudi Č3 je bila izrečena ka,kšna kazen. V danem primeru je to nalogo opravil občan iz Velenja, kar je nedvomno vplivalo na nadaljnje ukrepe dežurnih služb. Voznik cisterne bi moral, po tem ko je bil obveščen o napaki, v smislu čl. 64 Zakona o pi-evozu nevarmh snovi, obvestiti postajo milice takoj po tem, ko bi ugotovil, da ne more odsti-aniti posledic in zaradi njih nadaljevati vožnjo. morajo delavci milice potem ukrepati v zvezi zava- rovanja. Preiskava bo dala ria to še vrsto odgovorov, kako je bilo z vozilom in ostalo, nadvomno pa izhaja, da je voznik od tod dalje ravnal naklepno in se zavedal ravnanja, zato je iskal manj prometne žile, da se je izognil Celju in zaipeljal v Arji vasi v amen Dravograda po težji poti za cisterno s priklopnikom, saj polna obremenitev takih vozil v tej smeri ni dopustna, ker nekateri mostovi v šeleški dolini nimajo ustrezno no- silnost. š.tevilna vprašanja občanov postaji milice Velenje so se začela šele ob 3.30 uri, to je v času, ko je cisterna že prestopila držajvno mejo. PIVOVARNA, NT-RC KLIČEJO: DOBIMO SE V LAŠKEM že v prejšnji številki Novega tednika smo poročali, da v uredništvu NT in RC pripravljamo jesenske in zimske, javne radijske oddaje. Ne gre sicer za dobe- sedno jesenske in zimske, temveč za v tem času. Vre- me bo vedno bolj krmežljavo in človek se naveliča stalnega posedanja doma ter gledanja televizije ah bra- nja časnika. Potrebno je tudi nekaj »živega«! Prvi so na vrsti Laščani, kjer radio C^lje še nd imel svoje javne radijske oddaje. Prav zato in pa tu- di zaradi tega, da se še bolj približamo občanom la- ške občine, smo se odločili, da bomo prvo javno ra- dijsko oddajo v jesenskem času pripravili v »srcu« občine — Laškem! Organizatorja oddaje sta: uredništvo Novega tedni- ka in Radia Celje, pokrovitelj PIVOVARNA LAŠKO, sodelujejo: pevski zbor TIM Laško, narodno-za- bavni ansambel Jožeta Rusa iz Radeč in seveda naš gost — Edvin Flisar! Pripravljamo tudi še nekaj dru- gega, to pa naj zaenkrat ostane skrivnost. Bodo tudi nagrade igre (nagrade so prispevah TIM, Volna, Bor in Hala Goloa^ec Celje) ter seveda nekaj razgovorov, vse skupaj pa bo dopolnjeno, kot že rečene^ z glasbo in petjem. Torej: v nedeljo, 26. septembra se dobuno v dvo- rani »Dušana Poženela« v Laškem, kjer bomo ob 10. uri "dopoldne začeli z našo javno radijsko oddajo, ki jo še posebno za občane laške občine pripravljajo Pi- vovarna Laško, krajevna skupnost in uredništvo Nove- ga tednika ter Radia Celje! ŽALEC ZADOVOLJSTVA NI Minuli teden sta se v Žal- cu na skupni seji sestala Ko- mite občinske konference ZK in predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov. Na seji so razpravljali o pollet- nih dosežkih gospodarjenja v občini in poudarili, da kljub solidnim dosežkom ni vzroka za zadovoljstvo. V preostalih mesecih bosta morala sindi- kat in Zveza komunistov sto- riti vse, da se rezultati po- pravijo. V zvezi s tem so na seji sprejeli tudi vrsto za- dolžitev za člane obeh organi, zacij. Tako so se dogovorili, da bodo še posebej pozorni do dela tistih organizacij, ki so polletje zaMjučile z izgu- bo ali na robu rentabilnosti. O teh primerih in predvsem o subjektivnih razlogih, ki so takšno stanje povzročili, bo potrebno zelo odkrito sprego- voriti. Predvsem pa bo tre- ba s tem podrobno seznaniti vse delavce, ki -bodo morali z enotno in odločno akcijo storiti vse, da presežejo vzro- ke za slabši položaj svojih delovnih organizacij. Tudi .stabilizacija bo morala v de- lovnih organizacijah zaživeti v vsej svoji pestrosti in ne ostajati le ' pri iskanju prih- rankov. V nadaljevanju so govorili še o kadrovski politiki v ob- čini in obravnavali .stanje na področju višje in visoko iz- obraženih delavcev. Podatek, da je med njimi le polovica družbenopolitično in društve- no aktivnih in da je med nji- mi le četrtina članov Zveze komunistov je zelo neugoden, še posebej zato, ker je med temi kadri tudi največ vo- dilnih in vodstvenih delav- cev. V zvezi s tem so na seji poudarili, da bo treba do- sledno izvajati družbeni do- govor o kadrovski politiki v občini, j)ri kadrovanju pa po- leg strokovnosti in znanja upoštevati tudi družbenopoli- tično aktivnost. Zato se mo- rajo komunisti v najkrajšem času podrobno seznaniti z "družbenim dogovorom o ka- drovski politiki in postati so- oblikovalci celotne kadrovske politike v občim. BRANKO STAMEJCIC! 4. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 16. septembft, OBMOČJE IN CESTNO POSOJILO SE SO SKRITE REZERVE RESEN PRISTOP K VPISOVANJU POSOJILA_____. o dosedanjem poteku re- publiške akcije za cestno po- sojilo lahko zapišemo, da je po dosedaj zbranih podatkih brez dvoma uspelo. Ljudje so še enkrat dokazali, da so pripravljeni podpreti akcijo od katere pričakujejo dolo- čeno izboljšavo, v tem pri- meru nove ali obnovljene ce- ste. Brez dvoma bi moralo do te akcije priti že prej, saj vsd vemo, da promet iz dnera v dan bolj narašča, ceste pa se mu kaj dosti ne prila.gajajo. No, kar je je, stvar pa se je le toliko pre- maknila naprej, da lahko kmalu pričakujemo tudi pr- ve želene rezultate. V vseh slovenskih občinah so nadvse resno in s polno odgovornostjo pristopili 'k vpisu posojila zaceste. Isto lahko trdimo za občine na celjskem območju, kjer so se nekatere .še posebej izka- zale. Primer Velenja je znan: še malo pa bodo kar za 100 odstotkov presegli republiški plan. Z akcijo so začeli mal- ce kasneje kot ostali, vendar so zdaj krepko prvi med ob- činami v Sloveniji. Kaj do- sti ne zaostaja tudi občina Žalec, ki je v republiškem merilu na drugem mestu. Podatki za ti dve občini pravzaprav niso toliko prese- netljivi, saj gre navsezadnje za razviti občini. Bolj nas presenečajo podatki iz šmar- ske in šentjurske občine, ki jih smatramo za nei-azvite. Tu je bila zavest ljudi še večja, saj so prispevali po- sojilo za ceste predvsem za- to, da bi dobili nove in ob- novljene ter da bi se v bo doče lažje razvijali njihovi kraji. V obeh občinah so tu- di krepko presegli 100 "o. Isto pa nekje velja Se za občine Laško, Mozirje in Slovenske Konjice. Glede na potencial je mal- ce slabše — vsaj v trenutku, ko to pišemo — v celjski občini, kjer so za nekaj od- stotkov sicer presegli plani- rano vsoto, vendar je to bolj skromno. Brez dvoma so prav v celjski občini še skri- te rezerve, katere bi bilo treba Izkoristiti, saj gre ne nazadnje za solidarnostno akcijo. Do sedaj smo zabele- žili že celo vTSto primerov, ko so celo upokojenci, kmst- Je in invalidi plačevali oz. vpisovali večje vsote, kot bi jim bilo treba. Niso rekli, da NE POTREBUJEJO ce- ste, ampak so takoj v začet- ku razumeli namen akcije, žal pa je še mnogo takšnih, ki stojijo ob strani, nego- dujejo in se sploh protivijo skupni akciji za izboljšavo naših cest, za katere vemo, kakšne so. Vsak kraj bo z vpisom po- sojila ceste veliko pridobil. Se posebej Celjani imamo pri tem velike načrte (obvo- znice, celjski mestni križ, urejevanje prometa v starem mestnem jedru itd.) in če hočemo te načrte izpolniti, je pač treba pomagati in so delovati. Torej v teh nekaj dneh, ko še traja splošna slovenska akcija za vpis po- sojila za ceste, se naj vanjo vključijo vsi tisti, ki se .Se niso. Dinar na dinar, roka v roki, srce pri srcu, vse to omogoča naše skupno bol.i.še! TONE VRABL GRADNJA: SLAVILI PRAZNIK Minuli teden so .' žalslci Gradnji že četrtič proslavili praznik svoje delovne organiz?.(;ije, ki ga praznujejo v spo- min na dan, ko so se v kolektivu odločili za preusmeritev od gradl:)ene opera ti ve na proizvodnjo gradbfr.ega materiala. Let.os so ob prazniku slavili tudi jx>memben uspeh, saj 90 pretlali namenu 21. stanovanjski blok, ki so ga postavili 2a potrebe svojih delavcev. Osrednja proslava dn^iva Gradnje je bila v soboto na Golteh, ko je v slavnostne;« govoru direktor Gradnje osve- tlil prehojeno p>ot in dosežke ter trenutni, zelo ugoden, gos- podarski položaj Gradnje. Na proslavi so sodelovali tudi gostje iz čuprijske delovne organizacije INGRAP, s katero goji Gradnja zelo tesne stike. Ob koncu praznovanj so podelili dolgoletnim članom kolektiva priznanja za njihovj dolgoletno požrtvovalno deiLo. B. S. TRATNA: NOVI VIDIKI Pregrada Tratna, ki jo je tri leta delal celjski Nivo je v bistvu že na- red, čeprav prostor še m zalit z vodo. Pred tem je namreč potrebno še marsikaj narediti, pred. vsem pa dokončati dela na odseku ceste iz Go rice pri Slivnici proti Lo- ki pri Zusmu. Promet bo preusmerjen na nov od- sek ceste, starega pa bo ztilila voda. Ob samem bfKiočem jezeru tečejo sa. nacijska dela na zemelj- skem plazu. Novo akumu- lacijsko jezero bo imelo okoli 3 milijone kubičnih metrov vode m bo pred- stavljalo za to območje veliko pridobitev. Ne. dvomno bo velikega po- mena obramba pred po- plavami v dolini reke Vo- glajne. Prvi rezultati so se že pokazali, ko ob več. jem deževju ni prestopila bregov Slivnice. Akumu- lacijsko jezero bo postalo vir industrijske vode za Celje in Store, z dobrimi čistilnimi napravami bi bila ta voda uporabna tu- di za gospodinjstva. V sušnih poletnih mesecih bo jezerska voda bogatila režim nizkih vod. In ne nazadnje bo jezero s ča- som postalo mikavna tu. ri stična točka za rekre- acijo in vodne športe. In- dividualna gradnja v oko lici jezera sicer ni mož- na, v občini pa že zbirajo interesente za turistično dejavnost. Zamisel celj- skega Nivoja, ki je ob Smartinskem jezeru v Ce- lju naredil čolnarno in klub za vodne športe, je prav gotovo mikavna tu- di na tem območju. Tu. ristični dinar bi ob tem prav gotovo povrnil stro- ške gradnje, ki je trajala tri leta M. P. STABILIZACIJA V CELJU NEPRETRGANO ANALIZA OB POLLETJU Pred tednom dni je bila v Celju seja sekretariata ko- ordinacijskega odbora za sta- bilizacijo pri občinski konfe- renci SZDL. Na tej seji so ocenili prvo analizo bodočega stalnega polletnega INDOK vprašalnika, s katerim bodo v obliki ankete ugotavljali prizadevanja in dosežke na različnih področjih stabiliza- cijske dejavnosti v združe- nem delu celjske občine. Prvi vprašalnik je sistematično obdelal vprašanja prihran- kov, stanja zalog, izvozno- uvoznih gibaiij, novatorstva, izkoriščanje delovnega časa in aktivnost odborov za sta- bilizacijo v tozdih. Ugotovitve iz analize vpra- šalnika so zelo vzpodbudne, saj pričajo o tem, da so se stablizacijska prizadevanja močno vsidrala v vseh tozdih, čeprav po oceni sekretariata marsikje stabilizacije še ne pojmujejo v vsej njeni raz- sežnosti. Tako je iz vprašal- nika povsem jasno razvidno, da so dosežki vzpodbudni tam, kjer so delali na osnovi konkretnih in jasnih stabili- zacijskih načrtov. Povsod tam pa, kjer so bili pri opisu sta- bilizacijskih nalog zgolj de- klarativni, tudi dosežkov ni. Optimizem nedvomno vzbu- ja dejstvo, da danes združe- no delo pojmuje stabilizacijo že mnogo širše kot še pred meseci. Stabilizacija danes ni več sinonim za varčevanje, ampak segajo stabilizacijska prizadevanja že na mnoga druga področja. Pogoste so zahteve po večji delovni dis- ciplini, boljšem izkoriščanju časa, smotrnejši izrabi ener- gije, izboljšani organizaciji dela in podobno. V tozdjj) se že zavedajo, da je clg| stabilizacije tudi iskanje f)Q_ vih proizvodnih programov Jasno je postalo, da je clei stabiUzacije smotrna kadrov, ska politika in podobno. Ce. prav so ukrepi tozdov za sta. bilnejše in bolj zdravo gospo, darjenje še vedno zelo različ. ni, pa so mnogi v iskanju najboljših rešitev zelo iznai, dljivi. In tudi to potrjuj^ da postaja stabilizacija def naše vsakdanje miselnosti dj se je utrdilo spoznanje po nujnosti smotrnega, raciona). nega in zdravega obnašanja v.seh, ki združujejo svoje de- lo in iz njega kujejo nove vrednosti. Ce imamo pred oč. mi, da so prihranki iz štabi lizacijskih akcij med tozdi, icj so odgovorili na vprašalnik in med katerimi so vsi nosi] ci celjskega gospodarstva, d< segli v prvega pKjl leta ka 20 milijonov dinarjev, potei dobimo dovolj globok p< gled v pestrost in širino st< bilizacijskih prizadevanj v C( lju. In ko bo stablizacija t vsej svoji razsežnosti še moč- neje zasidrala v sleherni tozd v celjski občini, bomo lah- ko govorili, da smo se pričeli v gospodarskem smislu zares pametno in zdravo obnašati. Že danes pa lahko trdimo, da so prizadevanja koordinacij skega odbora za stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL in delo odborov v tozdih dar li dobre sadove, ki najbolji pobijajo tudi vse tiste, ki » skeptično spremljali akcij< stabilizacije, zasnovano ' knjižici Stabilizacija v Celj^ BRANKO STAMEJČIC GOSPODARSKI KOMENTAR INOVACIJ ZE 2X VEG PIŠE BRANKO STAMEJČIC še pred meseci smo ugotav- Ijah, da lastno znanje v na- šem gospodarstvu nima tiste veljave, ki bi jo moralo ime- ti. UgotavljaU smo,"da se vse preveč naslanjamo na tuje znanje, na odkup licenc, na tuja, že uveljavljena imena, zapostavljamo pa vrste raci- onalizacij, inovacij in izumi- teljstva. Danes lahko ugotovimo, da se vsaj v celjski občini stvari močno popravljajo in da za- črtana akcija — dvakrat več inovacij, ni ostala na papir- ju. V prvih šestih mesecih le- tošnjega leta so namreč de- j lovne organizacije iz celjske ' občine prijavile kar 122 ino- vacij, od tega najmanj dva ij:urna oziroma patenta. Za primerjavo: v enakem lans- kem obdobju smo beležili le 58 inovacij. Podatki o oživlja- nju in razmahu inovacijske dejavnosti so izredno vzpod- budni, dosežki, ki jih beležijo tovarnf z njihovo uporabo pa izjenm . Le z novimi inova- cijami je celjsko gospodars- tvo letos prihranilo skoraj 4 milijoiK dinarjev. .še vedno pa ostaja vtis, da se vprašanja novatorstva v tovarnah je še ne lotevajo sistemsko. Z izjemo nekate- rih delovnih organizacij so novatorji še vedno prepušče- ni sebi. Za novatorje ni us- treznih ix)goJev za delo, ni prostorov, kjer bi nastajali prototipi, ni zanje posebej rezerviranega časa in podob- no. Zato smo s številom pri- javljenih inovacij lahko še bolj zadovoljni. Kajti racicmalizatorstvo, no vinarstvo in izumiteljstvo je tisto, ki nas bo lahko trdne- je postavilo na lastno, samo- svojo pot razvoja. Z novator- stvom bomo omogočili kar najboljše izkoriščanje lastnih zmogljivosti, pripravili se bo- mo na boljšo, lažjo in smo- trnejšo proizvodnjo, poiskali bomo lahko tudi nove proiz- vodne programe, ki nam jih, vsaj po besedah gospodarst- venikov, trenutno kronično primanjkuje. Jasno je, da je pot uveljav- ljanja lastnega znanja, ki naj premaga že uveljavljeno, pre- težno tuje, znanje, težavna. Novatorji so cesto izpostav- ljeni zasmehu, nerazumeva- nju sodelavcev in drugih. Vse to otežkoča njihovo delo. In če se to zgodi, smo vse pre- večkrat privošči j ivi. Zato ve- lja še posebej ugodno oceniti sistem, ki so ga uveljavili v EMO. Tu so .se namreč odlo- čili, da bodo izboljševah predlog nagradili, pa naj je ta za tovarno uporabljiv ali pa ne. V EMO tudi razmišlja- jo o posebnih delovnih pro- storih namenjenih zgoij no- vatorjem in novatorski dejav- nosti. V takšnem tovarniš- kem laboratoriju bi bila mo- goča izdelava prototipov tn njihovo preizkušanje. In tak- šen odnos bi bilo potrebno uveljaviti povsod. Morda še beseda o kritični točki naše- ga novatorstva. še vedno se vsiljuje ugotovitev, da smo pn vrednotenju inovacij vse pieveč skopuški. Ni razum- ljivo dejstvo, da novatorji do- bijo za svoje delo, ki tovar- ni prinaša vsako leto milijon- ske prihranke, le skromne nagrade. Pri tem res ne bi smeli skopariti. Iz dveh raz- logov ne. Prvi je seveda na- grajevanje po delu, oziroma merjenje učinkov inovacije, ki mora postati osnova nag- rajevanju. In drugi, v mnogo- čem še pomembnejši, je spod- bujanje novatorstva. S sko- pušivoni mnogokrat odvrne mo novatorje od njihovega dela, ki bi lahko prineslo še velika korsti tako tovarni kot celotni družbeni skupnosti. Zato bo potrebno o sistemu nagrajevanja še razmišljati. Tako o materialnem nagraje- vanju, kot tudi o oblikah mo- ralnih priznanj, ki so nova- torj-^m še posebej dragocena. Novatiirje je treba potegniti iz anoninmosti. Za vsak pos- kus novatorstva jih je treba vsaj smibolično nagraditi ter jim dati tudi ustrezna moral- na priznanja. Na področju uveljavljanja lasinega znanja smo v Celju torej naredili korak naprej. Ta korak naj bo le spri niso bili le prosto- ri, kamor je bilo treba spraviti ljudem nevarne zločince in prestopnike, zapori so vselej zaklepa- li za debela vrata tudi ljudi, ki so bili napoti vladajočim, ker niso ho- teli ponižno prenašati krivic. Tudi denar se je kot plačilno sredstvo odtujil človeku, ker pač v njem ni videl pravičnega pla- čila za opravljanj o de- lo, čeprav je človek de- nar »izumil« zato, da mi ni bilo več treba prenašati svojih proiz- vodov na tržišče in jih tam zamenjavati za druge, ki jih je rabil. In tako je tudi ves varnostni organizem v razredni državi zadobil predvsem razredni zna- čaj. Od tod znamenite zgodbe o upornih »nega- tavnih iunakih« kot so bili siciljanski ropar Garibaldi, naš Guzaj — skratka ljudje, ki so si sodbe o pravici in kri- vici vzeli v zakup in na roparski način protesti- rali proti krivični obla- sti, državi... XXX Pred leti smo mogli brati v časopisu, kako je sredi NEW YORKA nek moški več kot uro dolgo trpinčil neko žen- sko v eni od zakotnih ulic, dokler je ni na koncu ubil. Preiskava je pokazala, da je početju in zločinu prisostvovalo posredno 17 državlja- nov, ki so bili sposobni In dolžni pomagati. Ne- kateri so imeli celo te- lefone pri roki, vendar ni nihče poklical polici- je. Nadaljna sociološka raziskava tega primera pa je pokazala, da so se vsi na različne načine izogibali stika s polici- jo. Eden »capov« živih ne more, drugi je sovra- žil pota na policijo, za- sliševanja, pričevanja, skratka vsi so za glavni razlog omenjali svoj od- nos do policije. Tipičen primer odtu- jitve varnostnega siste- ma od ljudi se ne ome- juje zgolj na Ameriko. Vse buržoazne države in vse minule vladavine so poskrbele za slab sloves vamostniJi služb, in »Watergate<< afera je krona takšnega razvoja. i se nadaljuje) fit 37 — 16. september NOVI TEDNIK — stran S turizem ZDRUŽITI ZNANJE, DENAR TEMELJITE PRIPRAVE NA ZiMSKO SEZONO NA GOLTEH jeineljite priprave za zimsko gezono na Golteii-Nujno asfal- Ijrana cesta do Celjske koče ;)Minulo obdobje v turistič- jierii pogledu tudi za naše podjetje ni zadovoljivo. Ta- ]jo kot ob obali in drugo, ijeležimo tudi pri nas v tem gasu slabše rezultate pa t\idi julij in avgust nista prinesla tistega, kar smo od obeh vi- sokosezonskih mesecev priča- Icovali. Vreme nas je dva- krat prizadelo. To velja že za zimsko obdobje, saj smo ime- y komaj 23 snežnih dni. Za Golte in podobne centre vse- Icakor premalo. Pa tudi za poznejše deževno obdobje. Menim, da bo analiza mi- nulega turističnega obdobja opozorila, da je ponudba v našem gostinstvu premalo pe. stra, da je nepopolna. Razen tega ugotavljam, da smo še vedno preveč razdrobljeni. Ne samo v Celju, tudi v regiji. Kar najhitreje bi se morali odločiti in združiti vse sile, Hianje, izkušnje in material- na sredstva. V celjski obči- ni se na tem področju sla- bo obnašamo!« je med dru- gim dejal glavni direktor Iz- letnika, Leopold Pere. »Kako pa kaže z integracijo mozirskega Turista in centra na Golteh?« »Zadeva je dosegla tisto točko, ko lahko rečem, da bo združitev izvedeioa v krat- kem. Glavna ovira so bile težave na Golteh. Težava v zvezi z izgubami. Le-te nasta- jajo v večini na postavki ne- pokrite amortizacije, ki jo zakon predpisiije žičniškim sistemom. Z doseženimi re- alizacijami nismo mogli po- kriti te amortizacije. In ta- fco je vselej ostala kot izgu- ba. Z dogovori med občinski- ma skupščinama Celje in Mo- zirje, našega kolektiva in s pomočjo Ljubljanske banke, podražnice v Celju, upam, da bomo ta problem tako rešili. Hotel na Golteh z depandaaisami... da bomo novi temeljni orga- nizaciji združenega dela daJi realen ekonomski start. To pa je tudi vse, za kar se no- vi, mislim pri tem že na združeni, kolektiv bori. Vsi se pač bojijo za svoj obstoj. In v tem jih lahko razume- mo!« »Kako pa je s Celjsko ko- čo?« »Tu nismo zadovoljni. Pro- met ni takšen kot smo ga pričakovali. Z-lasti je velik padec pri nočitvah. Del kriv- de za to stanje je iskati tudi v slabi cesti do Svetine ozi- roma Celjske koče. Vse pa ka- že, da naj bi do konca pri- hodnjega leta uredili tudi ta problem, se pravi, da bi do- bili modernizirano cesto do Celjske koče. To bi bila re- šitev za ta objekt, v kate- rega smo vložili okoli 250 milijonov starih dinarjev, da smo ga obnovili in uredili.« »In kako je s stanjem na Golteh?« »Tu smo se najprej odloči- li za temeljito ureditev kad- rovskih vprašanj. To rešuje- mo s precejšnjim uspehom. Drugo pa je priprava na zim- sko sezono. Da bi pripravljal- na dela tekla nemoteno in p>o načrtu, smo se odločili, da je hotel na Golteh do začetka zimske ses:one odprt samo ob petkih, sobotah in nedeljah. Tudi gondolska žičnica obra- tuje samo v teh dneh. Mozir- skB koča obratuje brez ome- jitve. Razen tega smo se odločili za ureditev terenov. Gre za obsežna minerska in buldo- žerska dela, za sekanje pod- rasta, od ostranjevanje kame- nja in skal in podobno. Ko bomo to uredili, bomo na teh terenih omogočili smučanje že pri manjših količinah za- padlega snega. Tudi pri 20 om. V to akcijo bomo povabili tudi smučarje in pre- pričan sem, da se bodo od- zvali. Že v naprej hvala! Drugo pa so remontna de- la na žičnicah. Tudi ta so v teku. Prav tako obnavljamo popravljamo oba teptalna stroja.« »In najmlajša enota, dom v Logarski dolini?« »Najprej smo se srečali s kadrovskimi problemi, ker je prejšnja ekipa zapustila dom. Novi vodja planinskega doma pride prvega oktobra. Prepri- čan sem, da bo dom slovel tu- di v naprej z dobrimi uslu- gami. Naša želja je, da bi bil odiprt tudi v zim.Sikem času. Letos nameravamo imeti v njem silvestrovanje. Ukvarja- mo pa se tudi z mislijo, da bi blizu doma postavili smu- čarsko vlečnico. Te dni pa smo asfaltirali tudi odsek ce- ste od glavne do doma. Skrat- ka, veliko naporov, da reši- mo vsa vprašanja in da za- dovoljimo slehernega gosta, turista, izletnika.« M. BOŽIČ zlatarska razstava ŽE DESETIČ MEDNARODNE RAZSEŽNOSTI Ne samo deveti sejem obrti in tretja razstava igrač, letos, v istem času, tudi deseta medna:xKlna zlatarska razsta- va. Od 24. septembra do 3. oktobra. Torej, si>et vse tri jesenske sejemske prireditve oziroma razstave istočasno. To je prednost za vse, še posebej za obiskovalce, ki jih v tem času v Celju nikoli ni manjkalo. Lani in predlani si Je vse razstave ogledalo po okoh 80.000 ljudi. V tem ko bosta sejem obrti in razstava igrač v hali Golo- vec, so se zlatarji znova od- ločili za lapidarij pokrajin- skega muzeja. Tudi zlatarji so sredi največjih priprav na svojo jubilejno prireditev. vDejstvo, da gre za deseto razstavo nas obvezuje, da motajo biti brezhibne ne sa- mo priprave, marveč zlasti še Piireditev. To še posebej ve- 'ja za njeno kakovost, za vse- bino. Na razstavi bo sodelo- valo več kot sto udeležencev. Glede na to, da ima naša raz- stava poudarek na obhkova- nju zlatega r/tkita. gre seve- da za oblikovalce iz evrop- skih in čezmorskih držav«, je povedala direktorica trgovin- ske enote celjskih zlatarn in organizatorka prireditve, Ani- ca Bergiez-Volkova. »Zakaj ste se spet odločili za lapiradij?« »Čeprav pomeni ta odloči- tev za nas omejitev v prosto- ru, je vendarle okolje takšno, da ustreza našim modelom. .\mbient je edinstven.« »V čem je razlika med ce- ljsko in drugimi zlatarskimi razstavami na svetu?« »Kako pa bo letos z drugi- mi prireditvami v ča^u zlatar- ske razstave?« »Tudi teh ne bo manjkalo. Naj omenim tradicionalno srečanje jugoslovanskih zla- tarjev, zatem razgovore, ki jih pripravljamo skupaj z Ju- vvellen institutom iz Hambur- ga o poznavanju dragega barvnega kamenja ter za p>o- dročje marketinga zlatega na- kita. Sicer bomo tudi letos imeli moderno revijo zlatega nakita. V tem času bo slav- nostna seja delavskega sveta ce'jskih zlatarn. Naj v tej zvez! omenim še splošne igre zlatarjev in seveda vsako- dnevna srečanja s poslovnimi partnerji iz evropskih in dru- gih držav. Razen tega bo tudli tokrat srečanje prodajalcev zlatega nakita pri nas in še marsikaj drugega.« MB dipl. ing. dušan burnik glavni direktor štorske železarne Delavski svet železarne Store je na svoji zadnji seji imenoval dipl. inž. Dušana Bumika za glav- nega direktorja podjetja, dosedanjega direktorja, k: mu je izrekel prizna- nje za njegovo vodenje kolektiva, Tugomerja Vo- go pa je imenoval za sve- tovalca v organizaciji združenega dela. Spet pomenek o prednostih tekočega računa, o uveljavljanju čekov. Torej, o brezgotovinskem plačilnem prometu. Tokrat je bil naš sogovornik Marijan Turičnik, profesor na tehniški šoli v Celju. »Čeprav ne nosim s seboj gotovine, denarja, vsaj večjih vsot ne, nikoli ni- mam občutka, da sem brez tega pla- čilnega sredstva, še zlasti, ker imam vselej s seboj čekovno knjižico. Zdaj je leto dni, odkar sem se od- ločil za čeke. Ni mi žal, saj ima plače- vanje z gotovinskim čekom velike pred- nosti.« »In izkušnje?« »Najprej naj opozorim na prednosti. Glede na to, da uvajanje brezgotovin- skega plačilnega prometa pri nas ni mulia ali kaprica poslovne banke, saj je ta korak sestavni del našega gospo- darskega sistema, plačilnega prometa, se mi zdi, da bi ga morali zlasti Na- rodna banka in Služba družbenega knjigovodstva bolj podpreti. Moje izkušnje so zelo različne. Na- vzlic nekaterim slabim stranem, nisem vrgel puške v koruzo. Zakaj neki?! Težave sem sprva imel zlasti v ne- kateirih trgovinskih encjtah, ki imajo sedež matičnega podjetja drugod. In tako se je zgodilo, da v teh trgovinah nisem niti kupil nameravanega blaga, ker so preveč kompUcirali. To še zla- sti velja ali je veljalo za Varteks in Jugoplastiko. Moram reči, da je to poslovanje lepo sprejel Petrol. Na ben- cinskih črpalkah ni težav s čeki! Ni- kjer, Drugod spet si umišljajo pisanje dobavnic in celo pošiljanje računov in zatem opominov. Čeprav sem plačal s čekom! Tudi to se je zgodilo. Naj še povem, da sem s čekom plačal celo kazen, ker sem na štajerski cesti pre- hitro vozil z avtomobilom. Ko sem po- ravnal svojo obveznost, sem vozil po- časneje. V celjski p>odružnici Ljubljanske banke sem se tudi dogovoril, da mi že nekaj časa sami, ne da bi jaz prejemal račune, plačujejo nekatere obveznosti, ki jih imam pri naročanju knjig, časo- pisov, RTV naročnine itd. Menim pa, da bo treba to obliko plačevanja uve- ljaviti tudi napram komimalnim delov- nim organizacijam. Neposredno, saj me banka tako v določenih terminih obve- šča, kaj je zame poravnala. Skratka, dovolj ugodnosti, dovolj pri. merov, kJ govorijo v prid tekočih raču- nov in čekov. Kaj naj vam še torej rečem!« 4. teden domaČega filma PREDSEDNIK SVETA TDF 76 BOJAN VOLK Pretekli teden se jie sestal Svet Tedna domačega filma 76, za predsednika so izvolili glavnega in odgovornega ured- nika našega časopisa in Ra- dia Celje Bojana Volka. Svet je v celoti le z nekaterimi do- polnili sprejel predlog vse- binske zasnove Tedna. Tako bo 4. teden zajel pred- stavitev 34 filmov (29 doma- čih), simpozij z mednarodno udeležbo, dvoje posvetovanj, osem razgovorov v delovnih organizacijah in šolah, dve razstavi in še številne manj- še stavri. Na seji je bilo podanih tudi več konkretnih predlogov za organizacijo posvetovanj v prihodnjem letu. Izstopata dve temi — slovenski igralec v filmu, na televiziji in v gle- dališču, njegovo življenje, de- lo, ustvarjanje, standard itd. ter odnos združeno delo — kultura, skratka odnos de- lovnih organizacij v Celju do kulture oz. kulturnih prire- ditev, odnos, ki dosega izjem- ne uspehe prav pri organiza- ciji Tedna domačega filma. Člani sveta so izbrali tudi dokončen izbor filmov, ki ga bomo z datumi objavili v eni prihodnjih številk. Ome- niti velja le to, da Celjani ne bomo videli najnovejšega mla- dinskega slovenskega fiJma »Drži se, moj črni kuža«, ker še ne bo gotov, zato pa bo za- ključna predstavitev namenje- na prav tako najnovejšemu slovenskemu filmu »Vdostvo Karoline Žašler«. V sprejetju programa so se člani Sveta tudi letos odločili za tako imenovane »zimanje premiere«, čeprav te povzro- čajo veliko organizacijskih problemov. Tako bo organiza- cijski odbor skušal predsta- viti po en nov film sloven- ske oz. jugoislovanske proiz- vodnje v Šentjurju, Sloven- skih Konjicah, Žalcu in Laš- kem, da bi imeli tudi občani izven celjske občine možnost neposrednega kontakta s film skimi ustvarjalci! Da bodo zunanje premiere uspele pa bo potrebna pomoč delovnih organizacij in občinskih kul- turnih skupnosti. šola je stekla v torek so v Celju sveča- no odprU šolo za gospodar- stvenike in vodilne delavce, ki se je bo udeleževalo Ifll slušateljev. Sola, ki bo tekla pod geslom Ob delu — za delo je namenjena stalnemu izobraževanju vodilnih delav- cev v tozdih celjske občine in bo po svoji obliki nekaj posebnega. Delo v njej bo namreč zasnovano na kon- kretnih vprašanjih, ki jih bo- do obdelovan na simpozijih, seminarjih ali debatnih raz- pravali. Več o šoli in njenih smot]-ih bomo zapisali v pri- hodnji SteviiM. , radeče: praznik bo! v Radečah so že začeli s pripravami na krajevni praznik, ki bo tekel od sobote, 25. septembra do nedelje, 3. oktobra. Pri oblikovanju celotnega pro- grama bo sodelovalo pre- ko 100 ljudi, medtem, ko ožji koordinacijski odbor, ki ga vodi prof. Janez PEŠEC, šteje 60 članov. Progrtmi prireditev, o ka- terem sta razpravljala in ga sprejela lO in konfe- renca krajevne organiza- cije SZDL, bo izredno pe- ster. Vključeval bo različ. ne športne in kulturne prireditve ter otvoritev novih prostorov v Papir- nici Radeče in pogon _ stro- ja v Muflonu v soboto, 2. oktobra. To bo skupaj s slavnostno sejo in sve- čano akademijo, ki bosta ^tega dne, predstavljalo tudi osrednji del prazno. Vanja krajevnega prazni- o katerem bomo po- ■^aU še obširneje. P. B. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 16. septembet o savinji jutri; RAZŠIRITEV^NE Za jutri, petek 17. septem- bra sklicujeta predsednik Ak- tiva društva novinarjev iz Celja Janko Volf in podpred- sednik izvršnega sveta ODčine Celjske tiskovne konference, na kateri bi obravnavali pro- blematiko onesnaževanja voda in zraka v Celju in okolici, £ ciljem, da bi javnosti po- sredovali objektivno in ce- lovito podobo stanja, zlasti pa načrte za nadaljnjo sanaci- jo razmer. Pobud« za tiskov- no konferenco sta dali laška in celjska občinska skupšči- na na nedavnem skupnem razgovorov predstavnikov IS o tej pereči problematiki. Ugotovili naj bi tudi, kakšni so bib rezultati po pismu političnega aktiva celjske re- gije organizacijam združene- ga dela. Iz vabila je razvidno, da se predmet tiskovne konfe- rence razširja tudi na prob- lem nečistega zraka. Seveda je taka razširitev umestna, neglede na to, da je vpraša- nje zraka, tudi celjskega, bi- lo malone izčrpano na izred- no odmevni oddaji v živo E>od vodstvom Jožeta Volfan- da na ljubljanski RTV. Gre samo zato, da bi se utegnila utež pretegniti na področje zraka, čeravno bi zlasti obča- ne Laške občane zanimala predvsem Savinja in so glede dogovora s celjskim iS do- stopili od nameravanega skli- ca enake tiskovne konferen- ce v Laškem. In še enkrat! Telmične reši- tve in možnosti so gotovo in- teresantne za javnost, toda daleč bolj načrti in zagotovi- la o rokih, obsegu in stopnji sanacijskih ukrepov. No poleg novinarjev so na sejo vabljeni: Cinkarna, EMO, LIK Savinja, Vodna skupnost, Komunalna skupnost Celje, Zavod za sociahio medicino in higieno, republiški vodno- gospodarstveni inšpektorat, republiški sanitarni inšpekto- lat, predsedniki izvršnih sve- tov iz Celja, 2alca in Laške- ga, ter še nekateri javni de- lavci. Novi tednik je v preteklo- sti problemu voda in zraka posvečal precejšnjo pozor- nost, zato bo po konferenci posredoval samo nova dejstva tn pa seveda le konkretne, opnjemljive odgovore. UREDNIŠTVO 40-letnica stavk tekstilnih in gradbenih delavcev slovenije v letošnjem letu mineva 40 let od kar so tekstilni in gradbeni delavci v borbi za delavske pravice organisirali stavke širom Slovenije. Da bi obudili spomin na mrač- ne dni, ko je delavsko giba- nje pri nas in širom sveta kom organizirana proslava doživljalo najtežje čase, bo lotos še s posebnim poudar- 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev v Kra- nju. Osrednja republiška delav- ska proslava bo letos 18. sep- tembra v Kranju, kjer bodo tekstilni in gradbeni delavci proslavili 40-letnico velikih stavk. Proslava se bo začela ob 11. uri na kateri bo slav- nostni govornik predsednik centralnega komiteja ZKS tov. Prance Popit. ob dogodku GRENAK ASFALT Krajani krajevne skupnosti Stranice v konjiški ob- čini so znani po tem, da ne držijo križem rok. Eno izmed akcij v letošnjem letu so pravkar končali. Asfal- tirali so cesto v zaselek Bukovlje v dolžini dvanajstih kilometrov. In pri njej se je zataknilo. Tako kot pov- sod, kjer je opravka z lastnino posameznih krajanov m hkrati s človeškim faktorjem. Prihaja do medseboj- nih napetosti, ker je enkrat prizadet en krajan, drugič drugi. Tako je bilo pred kratkim tudi v Stranicah. Zagna- no so se lotili asfaltiranja, pri tem pa naleteli na od- por s strani krajana, ki se ni strinjal s trasirano cesto, ki je peljala mimo njegove hiše. Dolgo se je postavljal po robu in se pritoževal na vse uradne forume. Povsod so mu odgovarjali, naj najde skupni jezik v občinskem merilu ali konkretno v sami krajevni skupnosti. Stvari so se reševale tako dolgo, da se je akcija začela. Vodil jo je sam predsednik krajevne skupnosti, ki je želel, da se akcija spelje, kljub temu, da se s krajanom ni mogel dogovoriti. Ta pa, baje nasršen zaradi stare mr- žnje nad predsednikom, pa asfaltiranja, ki naj bi tisti dan steklo mimo njegove hiše, ni dovolil. Delo je usta- vil na več načino-v. Vpregel je živino in z njo oral po cesti. Ko to ni uspelo, je na cesto postavil avto in se tudi vlegel nanjo. Organiziral je še ostale družinske člane in grozil s smrtjo. Prišlo je tudi do medsebojne- ga obračunavanja in pretepanja, kar pa ni dokazano. Spektakel, ki se je odvijal na cesti proti Bukovju, ki naj bi se tisti dan asfaltirala, je pustil v ustih gre- nak priokus vseh, ki so v njem sodelovali. Izsiljevanje krajana, ki je izkoristil staro mržnjo med sosedi, hkra- ti pa uveljavlja svoje zahteve, je nedopustno. Pri tem je miniral delo sovaščanov, ki so za asfaltiranje prispe- vali izredno visoke vsote. Akcija v Stranicah je plod organiziranega dela in zato so taki nasilni ukrepi posa- meznika samo priliv m oljenko tistih, ki jim tovrstna organiziranost ni po volji in bi bili celo srečni, če bi stenj človeške solidarnosti in dogovarjanja prenehal goreti. Taka dejanja in izsiljevanja moramo obsojati, pa tudi z njimi računati, če dogovarjanja ni bilo do- volj. In verjetno ga v tem primeru ni bilo, čeprav v svoji organiziranosti iz njega izhajajo. Pregovarjati, do- govarjati, sporazumevati — to so metode današnjega in jutrišnjega dne. In čeprav zavre kri in planejo strasti na dan, da se predsednik krajevne skupnosti ni mogel obvladati, drugačne niso sprejemljive. Ne bi smel reagirati tako, da se je potek dogodkov še dalje dramatično odvijal in bi se tudi lahko tragično kon- čal. Res je, da smo vsi za vse odgovorni, samo nekateri smo bolj, drugi manj. ZDENKA STOPAR vpisu na rob CESTNI „ZOBOBOL" Ko se pojavi luknja je treba čimprej k zobozdrat), niku, kajti mnogo huje bo, ko bo od zoba ostala k škrbina. Se najboljše pa je, če ohranimo zobe zdrave z nego. Kaj pa ceste k tem stavkom, ki jih vrabci na stre, hi zgolijo? Vpis posojila za modernizacijo cest v Sloveniji se nagiba h koncu. Predvidena vsota, ki je bila spod- nji del ciljne tarče, je v Sloveniji presežena. V neka- terih občinah (Velenje) jo bodo krepko preskočili, « nekaterih pa bo zaradi tega bolj klavrno. V laški občini so na primer v združenem delu, ta. rej v delovnih organizacijah, plan že presegli, čerav- no to ni uspelo vsem organizacijam združenega dela. Kar bo več v tej družbeni sferi, bo več v korist cestnega omrežja v občini, izven programa, ki ga na. črtujemo v republiki. Vse pa, kar bo zbranega na te- renu, torej med kmeti, obrtniki, upokojenci vi dru' gimi, bo ostalo na razpolago v občini. Laška občina je glede cestnega omrežja, sodobnega namreč, zelo na slabem. Ni sestanka, kakršnegakoli in kjerkoli v občini, da ceste ne bi bile omenjene, pa če so na dnevnem redu ali niso. Toda zdaj, ko bi s posojilom lalko zbrali kaj več za te namene, akcija ne poteka najbolj gladko, čeravno je do zaključka vpisa še me- sec dni. V laški občini se samoprispevek za šolo in potre- be krajevnih skupnosti izteka. Bržčas bo občanom ponujeno podaljšanje, kajti seznam perečih skupnih potreb na vseh področjih ni izčrpan. Toda že danes, ko so pogovori o tem bolj ugibanja kot že usmerjena akcija, v krajevnih skupnostih menijo, da podaljšanje samoprispevka, če ne bodo vključene nadaljnje akci- je za ureditev cest, ne bo lahko izvesti. In zdaj smo pri cestnem »zbobolu«. Ce bi v občini visoko presegli načrtovano vsoto, če bi v občini zbrali 40, 50 ali več odstotkov takoimenovanega »presežka«, bi bila to iz- datna vsota, ki bi morda odtehtala izdvajani odsto- tek samoprispevka za ceste, ali pa bi ga občutno zmanjšala. Našim ljudem sicer ne gre odrekati razumnosti in preudarka. Toda ravno primer »cestnega posojilai kaže, da vedno ne tehtamo dovolj. Ceste bomo hote- li imeti, hoteli bomo imeti čim več asfalta, vemo, da bomo za uresničitev takih želja morali prispevati, da podarjenega ne bo nič... Zakaj potlej odlašamo in se obotavljamo ob akciji, v kateri svoj denar la- hko posojamo in bomo dobili vrnjenega, ne bo pa mogoče premišljevati takrat, ko se bomo odločali za samoprispevek — torej sredstva, ki se ne vračajo? To je kot zobobol. Enkrat bo treba k zobozdrav- niku. Bolje prej, ko bo manj boleče. JURE KRAŠOVEC gradnja žalec VSELEJ HITRO UKREPAJO PREUSMERITEV V PROIZVODNJI žalska Gradnja je še pred leti sodila med tiste delovne organizacije v občini, za kate- re je bila hitra sanacija edi- na pot iz vse večjih tež^v. Tako so se leta 1&73 odločili za popolno preusmeritev, za katero la];kc danes ugotavlja- mo, da je bila pametna, pre- mišljena m nadvse uspešna. V Gradnji so opustili gradbe- no operativo in se v celoti preusmerili na proizvodnjo gradbenega materiala, še več, specializirali so se povsem ozko — v proizvodnjo dim- nih, zračnih in izolacijskih gradbenih materialov. Med- tem, ko so bili še pred leti zelo vezani na uvoz, pa so v zadnjem času že skoraj v ce- loti vezani na domače surovi- ne, domačo tehnologijo in lasten razvoj. Prelomno je bi- lo pravzaprav lansko leto, ko so zagotovili vse možnosti za nemoteno lastno rast in sa- mosvoj razvoj. Pričeli so se močneje povezovati na jugo- slovanskem prostoru, kar jim le odprlo nova tržišča in ze- lo zaninnve kooperacijske po- sle. Poleg tega, da so osvojili celoten Schiedel program, so si s prevzemom opekarne v Gornji vasi zagotovili lastno surovinsko osnovo, z lastnim kreativnim delom pa so v rekordno kratkem času raz- vili vrsto novih, povsem last- nih izdelkov. Rezultat vsega tega je bilo lani ustvarjenih osem in pol starih milijard realizacije, ob izrednem dru- žbenem proizvodu na delav- ca in visoki akumulaciji. Letošnje leto, ki je za go- spodarstvo izjemno težavno, Gradnji ni prineslo težav. Pravočasno so se pripravili na nove pogoje gospodarje- nja in nove predpise, tako da že F>olletni dosežki obetajo presežek planirane realizaci- je, ki naj bi znašala okoh 10 starih milijard. V Gradnji se v celoti zave- dajo, kaj vse je treba stori- ti, da lahko ob hudi konku- renci in neugodnih tržnih razmerah delovna organizaci- ja obstoji in se nemoteno razvija. Zato nenehno razvi- jajo nove proizvode in sku šajo bdti na svojem področ- ju proizvodnje vedno korak pred drugimi. Pohvalna so prizadevanja, da se omeji in tudi v celoti ukine uvoz, hkrati s tem pa poišče vse možnosti za izvoz lastne pro- izvodnje. Tudi na tem podro- čju so dosežki že dobri. Gra- dnja se v skladu s splošnima družbenimi prizadevanji za- vzema predvsem za izvoz v dežele vzhodne Evrope tn tretjega sveta. Intenzivna ob- delava tujih tržišč pa je po- rok, da ne bo ostalo le pri prizadevanjih. Tudi od skup- nega marketinga, ki ga načr- tujejo v sosednjih republikah, sd v Gradnji lahko veliko obe- tajo. Motto Gradnje: stalno iska- ti nove izdajke, razvijati no- vo tehnologijo in biti neneh- no buden za vsako spremem- bo na tržišču je tisti motto, ki bi se ga moralo oprijeti mnogo več naših delovnih or- ganizacij. Pogled, ki je stalno uprt v prihodnost, kljub tre- nutni u.spešnosti, je vzrok, da v kolektivu m samozadovolj- stva. Tako v Gradnji tudi v vsakem trenutku vedo, kam mora njihov razvoj, kje je njihova pot. In zaradi takšne politike, ki nenehno spodbuja svoj lastni razfvoj, ki inten- zivira prodajo lastne pameti, se Gradnji ni treba bati za uspeh. Zdrava politika jih je pripeljala od krizne organiza- cije do podjetja, katerega edini problem trenutno je, da ne more proizvajati do- volj za potrebe tržišča. Zato y- razširitvi tn stalnemu po- sodabljanju lastne proizvod- nje namenjen prihodnji ko- rak Gradnje. Ob koncu lah- ko povemo le to, da je Grad- nja dokaz, kako se da s pa- metno in v jutrijšnji dan uprto vizijo razvoja doseči praktično vse. Gradnja je tudi dokaz, da so pravilne us- meritve, ki jih na sestankih gospodarstvenikov in družbe- nopolitičnih skupnosti toliko- krat slišimo in o njih toliko- krat pišemo, pa v premnogih kolektivih zanje ne najdejo ustreznega mesta. BR.ANKO STAuMEJČIC sindikati o razpravi Danes dopoldne bo v dvora- ni kombinata Hmezad občin- ska konferenca Zveze sindika- tov žalske občine. Sejo so po sklepu predsedstva občinske- ga sveta Zveze siindikatov na- menili politični oceni javne razprave o osnutku zakona o Bdruženem delu. B. S. o gospodar- stvu Tudi za delegate žalske ob- činske skupščine je konec počitniškega obdobja. Tako se bodo že v ponedeljek se- stah delegati zbora združene- ga dela in razpravljali ter sklepali o polletnih rezultatih poslovanja gosj)odaTstva v občini Žalec. Seja zbora bo v ponedeljek ob 11. uri v sejnd sobi Miner- ve v Zabukovici. B. S. celje o ZDRUŽENEM DELU Tudi v Celju je javna raz- prava o osnutku zakona o združenem delu zasledovala dva osnovna cilja. Predvsem smo z razpravo želeli doseči delavcev in občanov z osnut- kom zakona ter spodbuditi najširšo razpravo o osnutku. Drugi cilj pa je bil namenjen kritični oceni samoupravnih razmer v sleherni temeljni organizacij. Javna razprava je bila v organizacijskem in tehničnem pogledu dobro pripravljena in z vsebino razprave in njenimi rezultati smo lahko sselo zadovoljni. Razprava je v Celju stekla že maja in bila v veliki meri zaklijiučena do 16. julija. V tem času je bilo opravljenih 174 razprav v združenem de- lu, 19 v krajevnih skupnostih in sedem v samoupravnih interesnih skupnostih, 4 pa v zasebnem sektorju. Posebej ugodno so odjeknile speciali- zirane razprave, ki jih je bilo v Celju šest in sicer za predsednilce delavskih sve- tov, predsednike komisij sa- moupravTie delavske kontrole, vodje samoupj-avnih delovnih skupin, kadrovske delavce, člane društva ekonomistov tn tajnike samoupravnih orga- nov. Po podatkih, ki pa še niso popolm, saj se razprave še 1 nadaljujejo, je v občina o osnutli.1 zakona razpravljal« 25 f.OO delavcev, kar je vea je spregovoril Avgixst An- derluh in dejal, da je dom velikega pomena za Šmarje, saj bodo v njem našli mesto kulturniki, družbeno p>olitič- ne organizacije za zborovanja v veliki-dvorani, mladina in svoje prostore bo končno do- bil v lepši podobi tudi Radio Šmarje. Doslej so zbrali že 500 milijonov SD za dom, kar pa še ni dovolj in bo ob krajevnem samoprispevku in občinskih virih financiranja morala seči v mošnjo tudi republiška kulturna skupnost. Po položitvi temeljnega kam- na je nastopila recitacijska skupina Samorastniki. Zvečer so v kinodvorani vrteli filme amaterskega film- skega delavca Miša Coha, si- cer študenta, doma iz Pri- stave, ki se je občinstvu pred- stavil s filmi .Večerni mano- log, Sirotej, Slutnja, Beg in Ljudje in zemlja. Njegovega Sirotej a smo že v"ideli v Ce- lju in je bil omenjeni film- ski večer v šmarski kino- dvorani lep kulturni dogo^ dek, poln vzpodbudnega vzdu- šja in odobravanja prisotne- ga občinstva. Kulturni dom v Šmarju ima torej široko za- ledje. Samo čimprej naj zra- ste, saj ga že vsi prav tež- ko pričakujejo. Na sliki le- vo: Avgust Anderluh polaga temeljni kamen za kulturni dom v Šmarju pri Jelšah. d. iviedved Mojca Smerdu, Napeta, beton, 1976 ZAČETEK RAZSTAVNE SEZONE V LIKOVNEM SALONU MOKA SMERDU v četrtek, ig. septembra, ob 18. uri bo celjsM Li- kovna salon odprl pi-vo od razstav v tekoči razstavni sezoni. V mali dvorani Narodnega doma v Celju bodo razstaviU plastike mlade ljubljanske kiparke Mojce Smerdu, o kateri bo spregovoril dober poznavalec nje- nega dela, likovni kritik Aleksander Bassin. S krajšim programom bo na otvoritvi nastopila flavtistka Irena Grafenauer. Ljubitelje likovne umetnosti in obiskoval- ce Likovnega salona moramo še posebej opozoriti, da bodo razstave zaradi adaptacije in restavracije pritlič- ja NarcKinega doma, štiri mesece, torej nekako do no- vega leta v mali stranski dvorani, otvoritve pa bodo v tej sezoni, ne več v petkih, ampak ob četrtkih zvečer. Razstava bo odprta do 9. oktobra. Na prvi razstavi v sledeči sezoni bodo v Celju pri- kazali delo mlade, komaj afirmirane kiparke, predstav- nice generacije, ki je prav v kiparstvu dosegla največ, lahko bi rekU več, kot na ostalih področjih liko\mega ustvarjanja. In prav plastika Mojce Smerdu, hčere znamenitega Frančiška Smerduja, usp>ešno obvladuje fenomene sodobne' skulpture, ki izhaja iz mase, mate- riala in prostora ter jih razvija v krepki, polni plastič- ni obliki, kjer se osnovne oblike srečno zlivajo z občut- kom za detajl. Mojca Smerdu, ki bo v Celju pokazala trinajst pla- stik zaključenega cikla, je na začetku svoje umetniške poti. Rodila se je pred petindvajsetimi leti v Ljubljani, itjer je pred dvema letoma končala akademijo za likov- no umetnost, pravkar pa je pri kraju tudi s podiplom- skim študijem kiparstva pri izrednem profesorju Dra- gu Tršarju. Uveljavila se je na skupinskih razstavah, letos prejela študentsko Prešernovo nagrado, priznanja kritike in publike pa je požela tudi na samostojni razstavi v ljubljanskem Koncertnem ateljeju. CELJE TRDEN MOST MED DVEMA ZBOROMA Novica pravzaprav ni pre- senetila. Sicer pa je posledica odločitev, da naj bo dirigent Kom.omega moškega zbora, našega najbolj uglednega pev- skega ansambla, Celjan. Za- radi več razlogov. Tudi za- rot jt) nastopov, ki jih je tre- ba velikokrat na hitro pri- praviti. In prav tako zaradi dejstva, da lahko temu pev- skemu kolektivu i>omaga pri njegovem nadaljnjem umetni- škem udejstvovanju in ras- ti — domačin ustreznega po- va. Ko je prof, Ciril Vertačnik zaradi preselitve zapustil Cel- je in seveda dirigentsko me- sto pri Komornem moškem zboi-u, se je hočeš nočeš po- maestro, ki je bil pri ustano- javilo vprašanje naslednika. V prvi zadregi je priskočil na vitvi zbora in ki ga je vodil dobrih 25 let, -Uspešno, kvali- tetno! Hkrati s tem pa so stekli intenzivni razgovori za popolno rešitev vprašanja. To delo se je že v sooji prvi fazi ustavilo pri dirigentu me- šanega pevskega zbora »Fran- ce Prešeren,« Ediju Goršiču. Ne zaman, saj je Edi Gor- šič tisti, ki je pripeljal Pre- šernov ansambel do zavidlji- vo visokfe kvalitetne stopnje. Vrh tega je uveljavil v pro- gramski politiki več novosti, dosti svežine Bo zmogel umetniško vo- diti oba zbora, so se mnogi mnogi vpra.šali? Odgovor na to je dal Edi Goršič sam. Bom in ne vidim razloga, da bi tega dela ne zmogel, je odgovoril. To odločitev je potrdil tudi upravni odbor Komornega moškega zbora in jo sprejel kot najboljšo rešitev. Vrh te- ga pa so z Edijem Geršičem že stekli prvi raz^govori o njegovem delu pri Komornem moškem zboru. Bili so resni, odgovorni. O tem sta razprav- ljala tudi predsednika obeh zborov, podobna razprava pa bo stekla tudi v širšem ki-ogn. med člani odpravnih odborov obeh zborov Gre namreč za spoznanje, da odločitev Edija Goršiča, da sprejme dirigentsko palico tudi pri komornem moškem zboru, ne sme prizadeti Pre- šernovega zbora. V nobenem primera. In še več. Prvi raz- govori so celo potrdili, da je lahko Edi Goršič kot dirigent obeh zborov med njima tr- den most zbližanja. povezo- vanja. Ne pa kamen spotike! Seveda pa bodo morali ta most graditi vsi pevci oziro- ma pevke obeh zborov. Glede na dosedanji potek razgovorov in delovni prog- ram, bo Edi Goršič sprejel dirigentsko mesto pri Komor- nem moškem zbona v sredi- ni novembra. MB KONCERTNA SEZONA 1976/77 ZAČEL BO BACH IZ LONDONA IZREDNO KAKOVOSTEN SPORED NOVE SEZONE Koncertno življenje je v Celju iz leta v leto bolj zadovoljujoče. V zadnjih nekaj letih smo lahko po- slušali najbolj znane do- mače in tuje orkestre, ko- morne sestave in vrhun- ske umetnike. Zato tudi število abonentov in poslu- šalcev koncertov stalno narašča. V naslednji koncertni sezoni bomo lahko poslu- šali zelo znan in priljub- ljen BACHOV ORKESTER iz Londona, ki bo izvajal same Bachove kompozici- je. Bachova muzika vedno bolj osvaja — posebno mladi svet. Prepričani smo, da bo tudi TAFFANEI^ QUINTET iz Pariza (flav- ta, oboa, klarinet, rog, fa- got) osvojil prijatelje glas- be. Umetniki iz SSSR ve- dno presenečajo s svojo umetniško potenco in iz- razno močjo. Lahko priča- kujemo, da bo tudi panist FARHAL BADAI BELLI iz Moskve navdušil številne ljubitelje klavirske igre. Poslušali pa bomo lahko tudi oba naša osrednja or- kestra (FR, RTV), pa še Celjski godalni orkester, ki pomnožen pripravlja zani- miv nov program. Tudi ko- morni sestavi obetajo mnogo novega in zanimi- vega. Gotovo bomo veseli SLOVENSKEGA OKTETA, pa najboljšega mladinske- ga zbora Evrope, ki bo iz- bran na tekmovanju Mla- dinskega pevskega festiva- la. Koncertna poslovalnica je poslala vsem lanskim abonentom prospekt, iz katerega je razvidno, da bo v naslednji koncertni sezoni 8 abonmajskih kon- certov. Abonenti bodo ime- li pri vseh koncertih velik popust. Abonente vpisuje pisarna Turističnega dru- štva informativnega urada v Stanetovi ulici. Za leto- šnje koncerte vlada zelo veliko zanimanje, zato pri- poročajo vsem ljubite- ljem glasbe, da se čimprej abonirajo. Lanski čudoviti izlet v prečudovito koncertno dvorano v Zagrebu je zelo zadovoljil številne udele- žence. Zato bo Koncertna poslovalnica tudi v nasled- nji sezoni organizirala vsaj en izlet v Zagreb in en izlet v Ljubljano, kjer bi si ogledali balet Labod- je jezero. VJče IZ DNEVNIKA SLG (2) Te dni je začelo celjsko gledališče vpisovati abo- nente Za novo sezono. Na kratko si torej oglejmo dela, ki jih bomo lahko gledali od jeseni do spomladi. Uvod- na predstava bo znamenito delo naprednega ameriške- ga dramatika Arthura Millerja SALEMSKE ČAROV- NICE, obračun s srednjim vekom v dvajsetem stoletju, eno najbolj pomembnih del našega časa Sledila bo MOŠKA ZADEVA nemškega pisatelja F. X. Kroetza. Igra slika podobo moškega in ženske, ki se v našem odtujenem svetu ne moreta najti. Avtor razgalja njun medsebojni odnos (razgalja svet) odkrito, brez laži, v tem gre do kOTica, in sleherni trenutek je prežet z njunim hotenjem po toplini, ljubezni in odre- šitvi. Se pred novim letom bomo gledali noviteto nadar- jenega slovenskega avtorja Pavla Lužana LEPI ČASI, ZLATI KRASI. Za snov te komedije je dramatik izbral delavsko družino, ki sežene za čim višjim standardom, udeležuje se nagradnih tekmovanj, zbira zamaške in nalepke, tiste tako težko pričakovane sreče pa ni in ni — ali pa JE — avtor nam jo skozi duhovito satiričen dialog na koncu zaupa. GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI bo komedija, uprizorjena v vrhti sezone. Po dolgem času spet prihaja na naš oder njen avtor Bertolt Brecht. ki sodi s svojim ljudskim gledališčem med največje teoretike in praktike sodobnega gledališča. Doslej smo v Celju igrali le dve njegovi deli. Galileo Galilei in pa pa švejk v drugi svetovni vojni. MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG je komedija popularnega beograjskega dramatika Dušana Kovače- Viča. ki se je proslavil s svojim »črnim humorjem«, ki ga vpleta v izredno domiselno zgodbo iz našega prido- bitniškega sveta. Za otroke pa tudi za mladino bo up- rizorjena izvirna priredba življenjepisa našega predsed- nika ZGODBA O TOVARIŠU TITU, zares lep, enkra- ten poizkus, uprizoriti na odru zgodovino naše revolu- cionarne poti. V okviru abonmaja bo gostovalo tudi STALNO SLO- VENSKO GLEDALIŠČE TRST, ki se bo predstavilo 2 uspelim delom iz pretekle sezone. Obeta se nam torej pestra, vabljiva gledališka sezona. 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 37 — 16. septembJ šmarje pri jelšah LB IN SDK POD NOVO STREHO 4628 občanov prejema osebne dohodke na knjižice^ Zu praznik šniarske obči- ne tudi novo bančno poslop- je. V občinskem sredi.šču. V Šmarju pri Jelšah. In tudi tokrat SDK in celjska pod- nažnica Ljubljanske banke skupaj. Ne pivič in prav go- tovo — ne zadnjič. Junijski potres pred dve- ma letoma je poškodoval tu- di staro bančno poslopje v Šmarju. Stavbo bi morali ru- šiti. In tako se je pričela akcija za zgraditev nove. Po načrtih Zavoda za napredek gospodarstva (inž. Miran Po- lu tn'i k) je delo prevzel in ga dokončal kolektiv Ingrada. V manj kot enem letu. Sicer pa v tem primeru, kot je na otvoritvi dejal direktor celjske podružnice SDK, Franček Knafelc, ni šlo sa- mo za nadomestitev dotraja- nega poslopja z novim. Tudi obseg dela ali predvsem to je zahteval svoje. V občini je že 38 delovnih kolektivov, katerih 4.628 čla- nov prejema osebne dohod- ke na hranilne knjižice celj- ske podružnice Ljubljanske banke. Sicer pa znašajo hra- nilne vloge v občini skupaj pri tej bančni enoti okoli 65 milijonov dinarjev. Na tem območju je tudi 13 pionirskih hranilnic na šolah, ki vklju- čujejo blizu 3.(K)0 učencev. Obseg poslovanja pa se je povečal zlasti po potresu. Za- radi posojal in podobno. Sicer pa ta ugotovitev ne velja samo za enoto celjske podružnice Ljubljanske ban- ke. Tudi v enoti službe druž- benega knjigovodstva se je obseg poslovanja bistveno po- večal . Vtem ko se bo enota celj- ske podružnice Ljubljanske banke preselila v nove pro- store te dni, mora SDK poča- kati še na nekatero tehnično opremo, šele potlej se bo njeno delo pričelo v novih prostorih. Novo, zares lepo bančno po- slopje (škoda, da ni višje) je namenu izročil predsednik šmarske občinske skupščine Joško Lojen, ki je ob tej priložnosti ugoto^vil, da je po- leg novih šol, ki so zrasle po potresu v občini, to prvi družbeni objekt, ki je bil zgrajen v zadnjih dveh le- tih. M. B. tovarna nogavic polzela PRAZNOVALI SO v soboto so v Tovarni nogavic na pjizeli proslavili praznik svoje delovne organizacije. Ob tej priložnosti je slavnostni govornik Edi šuster spregovoril o dose ženih uspehih pri razvoju in gospodarjenju Tovarne nogavic. Poudaril je, da je Tovarna nogavic vsa leta, posebej pa še po letu 1&61, beU^žila izjemne uspehe. Tudi letos je položaj delovne organizacije dober, če- prav niso dosegli vseh planiranih rezultatov. Kljub sorazmerno dobrim dosežkom pa v tej delovni organi- zaciji niso zadovoljni in so zato že sprejeli program ukrepov, ki bodo zagotovili še boljši položaj ob koncu leta. Ob prazniku Tovarne nogavic so v tej delovni orga- nizaciji tudi zaključili akcijo za ustrezno samoupravno organizirano-st na načelih ustave. Na zboru delavcev ob proslavi praz-nika Tovarne no- gavic Polzela so spregovorili tudi o nevzdržnem polo- žaju naše narodnostne manjšine v Avstriji ter obso- dili vse pojave oživljanja nacističnih teženj. TONE TAVČAR SOLČAVSKA FOTOKilONaKA 1>() Logarske doline odslej po asatiiltnem traku. Modernizi- rania cesta v biser alivskih dolin pri nas je vsekakor letošnja največja pridobitev mozirske občine. Ta pridobitev pa po- meni tudi obveznosti, -zlasti kar zadeva mreditev doline, postavitev novih objektov in poilobno. Novo cesto je izročil namenu član predsedstva SR5, Tone Bole. Na osrednji proslavi v počastitev prai:inLka mozirske občine In 3a-letnlce vstaje naših narodov, v soboto dopoldne v Sol- čavi, je govoril član republiškega izvršnega .sveta, Marjan Osolnik, ki je v govoru med dru.^im poudaril, da so veli- konemške nacionalistične in šovinistične .sile na Koroškem in v Av.striji ponovno v za,?onu razpihovanja nacionalne mržnje. Temeljni kamen in spominska piošča za nov trgovski in hkrati turistični objekt v Solčavi. Tokrat v rokah direk. torja ZgornjesavLnjske kmetijske zadruge, dipl. inž. Lojzeta Plaznika (poleg njega predsednik sveta krajevne skupnosti Solčava, Ivan Ko.smač), saj se je tudi kmetijska zadruga od- ločila za to pomembno investicijo v partizanski SolčavL franjo fijavž: ob prazniku mozrske občine (1) Prebivalci občine Mozirje proslavljajo svoj občinski praznik vsako leto 12. sep- tembra v spomin na tisti dan v poletju 1944 leta, ko je v bojih za osvoboditev Zgornje Savinjske dolijie po zavzetju Ljubnega 31. julija, Luč in Gornjega gra- da 1. avgusta, Letoša 11. septembra, pad- la tudi najmočnejša nemška vojaška po- sto Janka Mozirje. V teh bojih so se vermami in oro.t- ništvo trdovratno borili predvsem pa za- slugi policijskih in gestapovskih priga- njačev, kateri so vedeli, da jih bo dole- tela kazen za njihova grozodejstva proti partizanom in za njihovo grobo obtiaša- nje napram trškemu in vaškemu prebi- valstvu, naklonjenemu partizanom. Ob partizanskih napadih so nemški vojaški poveljniki, policijski aparat in nemški župani pogosto še Pričakovali odrešitev in vojaško pomoč iz Celja in drugih kra- jev, toda zaman. Enote narodnoosvobo- dilne vojske in partizanskih odredov Slo- venije so po skrbno pripravljenem na- črtu zavzemale postojanko za postojan- ko. Za vsako so trajali boji dan in pol do dva dni. Največ zaslug pri tem so imeli borci šlandrove, Bročičeve, Tomši- čeve in šercerjeve f>rigade. Pomembno in odgovorno nalogo so imele tudi osta- le partizanske enote, ki so opravile de- monstrativne napade ali zadrževale so- vražnikove sile na obrobnih položajih. Tako je Bračičeva brigada zadrževala okupatorjeve vojake v Šentjurju pri Ce- lju, Vzhodno koroški odred pri črni, Ka- mniško zasavski odred pri Litiji in IIL VDV brigada (vojska državne varnosti) pri Šoštanju. Boji za osvoboditev Zg. Savinjske do- line so zahtevali veliko žrtev tako s sirajii partizanov, političnih aktivistov in civil- nega prebivalstva, saj je bil vojaški us- peh partizanskega bojevanja vselej v veli ki meri odvisen in pogojen od povezav z domačim prebivalstvom. Danes, ko do do- bra poznamo razvoj osvobodilnega giba- nja v raznih predelih naše domovine, lah- ko ponosno jiovemo. da je bilo prebival- stvo Zg. Savinjske (jloline pripravljeno no- siti najtežje žrtve. Želelo se je znebiti do. končno okupatorjevega jarma. Takšno razpoloženje je bilo v teh krajih posebrio po prihodu XIV. divizije na Štajersko proti koncu februarja 1944 leta, ko so -^e brigade te divizije po strahotnih bojih, prebijanjti v snegu in veliki izgubi borcev od Sotlc do Pohorja in Mozirskih planin, v mesei\ marcu in aprilu zacelile težke rane in pričele ob pomoči aktivistov OF in KP pritegovati mladino v svoje enote, štajerske domovinske zveze fSteirischer Heimatbund) je takrat na vso moč na Do- lenjskem in Kranjskem, v svojem brezupu žrtvovalo divizijo partizanov v nameri, da bi »povzročali nemire« na Štajerskem, kar pa je po nemški oceni vsled uspešnosti nemške vojaške sile ob pomoči »domovini zvestih vermanov« popolnoma propadlo. S takšno propagando je mogel nemški up- ravni in politični aparat slepiti le še redke Slovence. Prav tako so v tistih mesecih — ob splošnem poslabšanju položaja za nem- ško Wehrmacht na vzhodu in na italijan- skem bojišču, le na zapadni fronti so se Nemci Se nekako obdržali vkopani v svo- jih utrdbah — lahko trezno misleči Nem- ci spoznali, da se bojna sreča od njih po slavlja. Znano je, da so nekateri višji ofi- cirji nemškega glavnega poveljstva ieleli spremeniti Hitlerjevo politiko in skleniti premirje z zapadnim sovražnikom. To jim je spodletelo in vojna je trajala dalje. Toda tudi na našem bojišču v Zg. Sa- vinj.v.ki dolini ne bi bilo v poletnih mese- cih 1944 leta tolikšnih uspehov, ako ne bi bilo v predhodnih letih — vse od prvih je- senskih dni 1941. da, skoraj od samega za- četka okupacije — povzetih toliko požrtvo- valnih mož, žena in mladine vseh starost- nih dob in raznih poklicev. V začetku tiha borba proti okupatorju — povezovanje za- vednih, poštenih domačinov ob zaupljivem izražanju pripadnosti slovenskemu narodu ob prvih okujmtorjevih posegih pri izvr- ševanju povelja poglavarja Tretjega rajha, da bi naj postala Spodnja štajerska spet nemška in vse do pristopovanja v or- ganizacijo osvobodilnega gibanja in odha- janja prvih borcev v gozdove — je z leti prerasla ob nešte.vilnih žrtvah in trplje- nju nemško politično fn vojaško premoč. Prav je, da osvetlimo ob občinskei p^azPAku nekaiert pomembne dogodke i ljudi, ki so v mr.dvojrdh letih odločiln vplivali na razmere v teh krajih in dopr nesli svoj delež v borbi proti nemškem zavojevalcu. že v predvojni dobi, ko je prihajalo o 1935 leta dalje do mezdnih sporov me lesnimi delavci (sekati lesa, Žagarji) in la- stniki gozdov ob Dreti in Savinji, se je nc prednejši del delavcev, organiziranih v gU vnem v Jugoslovanski strokovni zvezi, si znanil tudi s pristaši komunistične strat ke. Na sestanku članov splavarske zadri ge in sindikalnega gibanja so priliajali oi ganizatorji iz Celja in Ljubljane. Ti so ot ravnavali poleg perečih ekonomskih prol lemov delavcev in njihovih družin tuo vprašSnje ogroženja miru v svetu in nakc zavali nevarnost hitlerizma, ki je 1938 \et segel po sosednji Avstriji. Leto dni pre> okupacijo so napredni učitelji v Mozirji Radmirju, v šmartnem ob Paki, na Ljut nem in še drugod vabili zavedne ljudi. d> podpišejo listo za pristop v Društvo prijC teljev Sovjetske zveze. Tudi delovanje kc munistov v okviru kmečko-delavskega ^ banja je na tem področju prispevalo 1 izostrejevanju politične usmeritve volilce\ ob decembrskih volitvah 1938 leta. Peta kolona, razširjena marsikje » štajerskem, je imela v takratnem Gornje grajmače'4a vrta in jo dokupim le po potrebi. Večkrat se oglasim tudi na zgornji oddelek s teksitilom, ki je za naše potrebe dovolj dobro založen, želim, da bi bila trgovina še naprej tako dobro oskrbljena z vsem, kar potrebujemo. Res je, da ima^ jo nekateri večje potrebe, kot ljudje, ki smo na podeželju. Jisti pa opravijo večje naku- pe v Celju ali kje drugje.« Nikica Blažun: »Že vrsto let kupujem v tej" trgovini. Morda je to že moč navade, toda mislim, da v njej najdem res- vse, kar želim in potre- bujem. Osnovne življenske ar- tikle In tudi tiste najbolj dro- bne stvari, ki ne smejo manj- kati v nobenem gospodinjstvu. Da svinjskega in telečjega mesa skoraj ni, smo se že tako navadili, saj ga primanj- kuje tudi drugod. Tudi mle- ko, kiiih in sadje dobimo vselej po moji želji in dobre kvalitete, vendar pa vse na- kupe opravljam vselej zjutraj. No, ljudje imajo različne žel- je in potrebe tn vsem je tež- ko vigoditi, prav gotovo ob- čutijo naši otroci, ki pa se po svojih najboljših močeh tnidijo, da bi vsem ustregli. V jesenskem času pripravlja jo ozimnico, po dovolj dos- topnih cenah in v zado.stnih količinah. Ce bo trgovina os- tala še naprej tako dobro za- ložena bomo kupci zelo vese- li. Tako meniK) o založenosti trgovine kupci. Njihove oce- ne in pohvale so kar laskave, Mi pa smo na koncu pokram- Ijali še z izmenovodjo trgo- vine Silvo Belej; ki je že celo VTSto let zavzeta poklicu tr- govke in pravi, da mu bo tu- di o.stala. »Vsi se z vsemi močmi tru- dimo, da bi bila naša trgovina z vsem dobro založena. Res je. da nam tu in tam česa zmanjka, toda ne vselej po naši krivdi. Potrošnikom to tudi na primeren način ob- razložimo in veliki meri so do nas zastopljivi. Zaupajo nam. Problem.i, ki so vam jih po^avkar omenili kupci so up- ravičeni. Alpsko mleko dobi- vamo v preniajhnih količi- nah in zato ga večkrat zmanj- ka. Kruh dobivamo iz Velenja in Rogaške Slatine, tn sicer črnega in belega. Ce ugotovi- mo, da je prejšnji dan kruha zmanjkalo, ga naslednji dan naročimo več. Toda so dnevi, ko gre veliko kruha v promet, spet drugič le-ta ostane. Mno- gi ljudje ga namreč še pečejo sami. Redno vsak dan dobi- vamo sveže sadje od Agro- prometa Celje ki je tudi res dobre kvalitete in ga veliko prodamo. Krizo z mesom po- znajo tudi drugod in čeprav bi našim kupcem radi pos- tregli s svinj.skim mesom, ga nimamo. Toda vselej se sku- šamo prilagoditi kupcem, po- slušamo njihove želje in po- trebe. Kakor vsako leto, bo- mo tudi letos poskrbeli za ozimnico. Oskrbeli se bomo s pakirano zelenjavo v kozar- cih, kronipirjem, čebulo, ja- bolkami. Vsako leto prodamo precej ozimnice, čeprav je ve- liko , ljudi, ki imajo znance ali sorodnike na deželi in se z vsem potrebnim oskrbijo pri bližnjih kmetih.« M P Slavica Mastnak Jakoh Vel)odar- stva. Lotili so se ceste od Kačnika do Slapnika, v doslej skoraj nedostopno ali težko dosegljivo območje Stnnca nad Dobrno. Dovolj strmine. Sicer pa krajevno ime to samo potrjuje. Z deli so pričeli lani in konec prejšnjega tedna že slar vili. Tn in po) kilome^tra gozdne ceste. Lepo speljane, širo- ke. Zdaj povezuje sedem kmetij. Če pa bodo uredili nekaj priključkov, bo njih^no število večje. Poslej bodo stroški za sipravilo lesa manjši. Pravijo, da za okoli tri četrtine! ra,zen tega so te kmetije z novo cesto dobile svoje okno v svet. Pomembno za vsakdnanje potrebe in za tiste, ko je treba pomagati v bolezni, nesreči. Cesta je vsekakor večnamenska. Zato toliko bolj \Tedna. Morda po- meni tudi začetek kmečkega turizma na tem območju. Sicer pa je najlepše potrdilo, kaj lahko ljudje nt'pravijo, če so v akciji enotni, če združijo svoja sredstva, delo, voljo, pripravljenost! Za ta dela v Strmcu so odšteli okoli 130 milijonov sta- rih dinarjev. Zanimiva je ugotovitev, da so bila na voljo tudi republiška sredstva.. Sicer pa so poleg Gozdnega gosr>o- darstva, ki seveda nosi levji delež bremena, pri financiranju sodelovali še domačini in krajevna sluipnost Dobrna. Na slavnosti je v imenu krajevne skupnosti najprej spre- govoril Anton Mogu, za njim pa inž. Kumer kot predstavnik Gozdnega gospodarstva. Vsem, ki so v akciji sodelovali jo čestital tudi predsednik izvršnega sveta celjske občiriske skupščine Marjan Ašič, "lesto pa je namenu izročil Andrej Videč, predsednik sveta zbora lastnikov gozdov pri Gozd- nem gospodarstvu. M. BOŽIČ ŠENTJUR UČITELJ NAJ DELA S SRCEM SREČANJE S PETROM JANOM NA OSNOVNI ŠOLI Naneslo je, da sem osnovno šolo v Šentjurju obiskala še pred iztekom šolskih počitnic. K obisku me je pravzaprav pritegnil otroški živ-žav, ki se je razlegel tudi po hod- nikih šole. Vprašala sem ne- ko drobno deklico s skod- ranimi lasmi, če se je pri njih pouk -že pričel. Nezaup- ljivo me je pogledala malo izpod čela in mi potem raz- ložila, da je to pouk samo »za ta slabše«. Podrobnosti sem izvedela od učitelja matematike tn fi- zike, Petra Jana. Kramljala pa sva pravzaprav o njego- vem delu na šoli, o poklicu učitelja in o prijetnih trenut- kih, ki jih preživi skupaj z otroki in s svojimi stanov- skimi tovariši na šoli. »Za vas in za skupin« otrak ki se zdaj na šoli so se torej šolske počitnice iztekle nekaj dni prej?« Res je, že pet dni »pilimo« staro snov, da bi si otroci utrdili svoje znanje in prišli bolj pripravljeni v novo šol- sko leto. Potem se bo začelo in graditi znanje na slabe te- melje pomeni neuspeh. No, na srečo teh otrok ni veliko in delo z njimi je prijetno ter dobro teče. »Imate že veliko praks-e v prosvetnem delu?« Bi rekel, da precej. Mate- matiko in fiziko poučujem že celih devetnajst let. »Kje ste pričeli s poučevan, jem?« Kar tU:, na tej šoli. Po uči- teljišču sem se vpisal na te- danjo Višjo pedagoško šolo v Ljvibljani in po končanem študiju sem pristal tu v Šen- tjurju. Doma sem sicer iz Trbovelj, v teh letih pa sem že postal šentjurčan. Moram reči, da mi ni žal, da se je tako zasukalo. Delo na tej šoli je prijetno in od tistili prvih let poučevanja se je tu marsikaj spremenilo. Na bol- je\ seveda. »Torej imate radi svoj po- klic?« Saj je tudi zares lep in za- nimiv. Rad delam z otroki in danes si ne morem predstav- ljati, da bi opravljal kak drug poklic. Vsaka šolska ura prinese kaj zanimivega ne samo za otroke, ampak tudi meni. Sicer pa je to delo, ki v veliki meri temelji na iz- kušnjah. Teli ni nikoli pre- več. »česa se najbolj veselite?« Pridobljenega znanja mojih učencev. To je zame največje potrdilo. Vesel sem, kadar na kakšnem tekmovanju, na pri- m-er iz matematike, odnesejo moji učenci di^bro mesto. Tekmovanja iz matematike za Vegovo znač'ko se udeležimo vsako leto. »Dela »nova matematika« otrokom kakšne posebne te- zave?« Rekel bi, da ne. Nasprotno! V šolske ure prinaša mnogo svežine. Tak sistem poučevan- ja matematike bo čez nekaj časa rodil prav gotovo dobre rezultate. »In ocenje\anje?« No. že zdavnaj nimam več starega sistema ocenjevanja, da bi učenčevo znanje ocenil in na skrivaj zapisal v redo- valnico le učitelj. Ocenjevan- je je povsem jasno. Tudi tis- tega mučnega stanjia in iz- praševanja pred tablo ne poz- namo več. Ker nam vedno primanjkuje časa, dobimo ocene iz različnih testov in šolskih nalog. Menim, da je tako tudi najbolj prav. »Posebne učilnice za pouk fizike, kolikor vem, nimate,« To je res ena izmed večjih ovir pri poučevanju tega pred- meta. Za zdaj delamo pač kar v svojem razredu, seveda pa imamo potrebna učila za ta predmet, v novem delu šole, ki bo, tako vsi upamo in si želimo, nared v nasled- njem šolskem letu, pa bomo imeli tudi svx>jo učilnico za pouk fizike. »Si učenci razne poskuse, ki jih delate pri pouku fizike dobro zapomnijo in jih zna- jo ponoviti?« Tu skoraj ni težav. Navad- no pa je tako, da si učenci zapomnijo najbolj tisti pos- kus, pri katerem »tovariša strese«. MATEJA PODJED OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD M PREJELI SMO SREČANJE TABORIŠČNIKOV POČASTILI SPOMIN NA PREMINULE TOVARIŠE Vsako srečanje s prijate- ljem, zaiancem, je lepo. Toda srečanje s človekom, s kate- rim je bila povezana usoda težkih vojnih dni, v taborišču, je najlepše. Takšno srečanje je bilo preteklo soboto v Šempetru. 71 taboriščnikov — taborišča Coburg, nedaleč od francoske meje, v katero je nemški okupator natrpal člane »ban- ditskih družin«, vseh letnikov in iz vseh krajev štajerske ter Zasavja, si je krepko sti- snilo roke. — Objemi, polju- bi, solze veselja . . . Pod skrbnim vodstvom pri- zadevnegi- tovariša Ivana Su- šterja — Vanča so si udele- ženci ogledali zgodovinske šempetrske izkopanine, nato pa krenili v jamo Pekel. Marsikdo od navzočih, doma s Kozjanskega ali drugih kra- jev Slovenije, ne bi nikdar spoznal lepote teh jamskih naravnih umetnin, še 92 let- ni šemenikov očka iz Gornje- ga grada in nepozabna kuha- rica Tekla, ki ji je bolezen zlobna spremljevalka, se ni- sta odrekla temu ogledu. V pozdravnem govoru nek- danjega taboriščnika Tineta Zakonska, v gostišču pri Ci- zej nt. Polzeli, kjer je bilo tudi skupno kosilo, so z mi- nuto molka počastili spomin vseh Lunrlih taboriščnikov. Sledi; je pregled dogodkov v domovini in tudi izven naših meja, skupna obsodba nad porajajočim se nacizmom in kTivico, ki tare slovenske ro- doljube na Koroškem. Enot- na misel, da bodo ostali zve- sti pridobitvam naše borbe, d.i bodo tudi vnaprej ljubili in cenili svojo lepo domovi- no, za katere je vsak od njih v letil ujetništva boleče hre- penel Ol lepi slovenski narodni, pa tudi taboriščni pesmi je prciiitro minilo popoldne. Os- tala pa je obljuba, da se bo- do srečevali vsako leto, dru- go leto na Oprešnikovi doma- čiji v Zečah na Kozjanskem. Vsi taboriščniki radi pri- dajo svoj denarni prispevek za solidarnostne akcije, zato pa so hvaležni vsem, ki jim p<3niagajo s .svojim deležem, predvsem gre zahvala sindi- kalni organizaciji tovarne .A.ero, njenemu predsedniku, ki se je to pot kot dragi gost srečanja udeležil. — Hvaležni so tudi Stanetu Terčaku, ki je \ svoji knjigi »Ukradeni .Dvroci« orisal težko pot vseh, ki sti iz celjske okoliške šole odhajali v nemška taborišča. DANICA FRECE PRISVAJANJE DENARJA Pred 7. meseci smo v ča- sopisu »NOVI TEDNIK« zasledile članek, da bo Delavska univea-za Celje organizirala kuharski te- čaj, če bo dovolj prijavlje- nih. V mesecu februarju se nas je že k trinajstim prijavljenim kandidatkam pridružilo še šest mladih deklet. Skupno nas bi bilo devetnajst, kar menimo, da je za tečaj takšne vrste dovolj. Ob prijavi, kjer je bilo potrebno plačati 20 dinarjev, nam je bilo re- čeno, da nas bodo o pri- četku tečaja obvestili. Minil je mesec, dva, tri- je, obvestila ni bilo. Kljub temu smo še vedno upale, da bo nekega dne le pri- šlo, saj smo Delavski uni- verzi zaupale in se želele tudi usposobiti in naučiti kuharskih veščin. Tudi na naša večkratna telefonska vprašanja nam niso dali konkretnega odgovora. Zdaj je že mesec sep- tember, tečaja še ni in prepričane smo, da ga v bodoče tudi ne bo. MisH- le smo, da nas bo Delav- ska univerza o tem na kak- šen način obvestila, saj smo bile v upanju, da oni organizirajo tečaj zaradi nas, ne pa obratno. Zdaj je že mesec sep- tember, tečaja še ni in prepričane smo, da ga v bodoče tudi ne bo. Mislile smo, da nas bo Delavska univerza o tem na kakšen način obvestila, saj smo bile v upanju, da oni or- ganizirajo tečaje zaradi nas. ne pa obratno. Namen našega dopisa ni, da bi vztrajale na povra- čilu denarja, saj 20 din ni velika vsota, vendar želi- mo povedati, da smo pri- služeni denar želele žrtvo- vati, da bi se izobrazile oz. izpopolnile na tečaju, na žalost pa zanj nismo bile deležne njihovih sto- ritev. PRIJAVLJENE TEČAJNICE IZLETNIKOV SPREVODNIK v soboto, 4. septembra sem se peljal z avtobu- som iz Celja do Velenja. Iz Celja smo se odpeljali ob 10.40 uri. Rad bi se javno zali\'a- lil mlademu sprevodniku na tem avtobusu za njego- vo prijaznost in pK>moč pri vstopanju in izstopa- nju potnikov, posebno sta- rejšim. Zlasti prijetno ga je bilo gledati, kako je pomagal pri prtljagi. V želji, da bd bilo pov- sod in v vsakem avtobu- su celjskega Izletnika in seveda drugod toliko takš- ne pozornosti, se temu ne- imenovanemu sprevodniku še enkrat zahvaljujem. Tudi v bodoče tako! FRIDERIK ŽOHAR, Celje PRIPIS: Po dolgem ča- su torej tudi pismo, ki ne obsoja, graja, marveč hva- li in daje priznanje. Mla- demu sprevodniku v Izlet- nikovem avtobusu. Torej, ni vse samo črno, slabo. Tudi dobrih in pozornih sprevodnikov ter šoferjev je dosti, samo žal o njih premalo besed, škoda! ŽALEC: ŠPORTNE IGRE OBRTMKOV v soboto bodo člani Združenja samostojnih obrt,nikov občine Žalec priredili prvo športno-družabno srečanje, kjer bodo sodelovali tudi stanovski kole.gi iz Celja, Mozirja, Slo- venj Gradca in Velenja. Več kot 150 samostojnih obrtnikov se bo tokrat pomerilo v kegljanju, šahu, malem nogometu in vlačenju vrvi, pripravljajo pa tudi druge družabne igre ter zvečer v domu Svobode v^ Grižah družabno srečanje, kjer bo igral ansambel bratov Ocvirk iz Celja, zakaj je prišlo do prvih šix)rtnih iger samostojnih obrtnikov in kdaj je bik) ustanovljeno združenje le-teh v žalski občini, o tem smo se pogovarjali s predsednikom Fran jam Verdnikom: »S takšnimi srečanji želimo še več zbližanja med samo- stojnimi obrtniki, kjer se seveda ne bomo p>omerili samo v športnih F>anogah, temveč tudi pogovorili o našem delu, problemih in načrtih, želimo, da bi ta srečanja p>ostala tra- dicionalna.« Koliko imate trenutno članov v vašem združenju? »Naše združenje smo ustanovili v začetku letošnjega leta, trenutno pa imamo včlanjenih okoli 200 samostojnih obrtnikov, ki delujejo v treh sekcijah kot obrtniki raznih strok, gostinci in avtoprevozniki. Se vedno je okoli 80 obrt- nikov, ki niso člani, vendar delamo na tem, da se tudi oni pridružijo. Uredili smo si svoje prostore, kjer imamo urad- ne ure trikrat tedensko, obrtniki pa lahko prav tam dobijo vsa napotila o spremembah ha tem področju. Zdiniženje smo ustanovili zato, da lažje rešujemo naše probleme. Kar smo združeni, smo opravili že več akcij, najpomembnejša pa je bila prav vpis posojila za ceste, kjer smo vpisali 160 starih rtiilijonov.« • Tako samostojni obrtniki v žalski občini, ki pripravljajo zdaj prvo šjporfcno srečanje, potem pa obljubljajo še mnogo druge^. T. VRABL VRHVODENOVO VODA ZE TECE ZBRALI PREKO MILIJONA Praznovanje letošnjega ob- činskega praznika občine Šmarje pri Jelšah so svečano obeležili tudi na Vrhu in Vodenovem. DobiU so nov vodovod na območju zaselkov Krčevina, Vrh in Vodenovo. Tla so kraška, z vodo slabo kaže, zato je nova pridobitev res dragocena. Iz svojega no- vega ožilja napaja z dragoce- no tekočino 60 gospodinjstev in nekaj hramov. Osrednje nQ.pajališče vodovoda je' vo- dovod Dolga gora — Šmarje, ki ga je pred sedmimi leti zgri^dila krajevna skupnost Šmarje za svoje potrebe. Zdajšnjo priključitev je omo- gočila okrepitev vodovoda iz zajetja v Loki pri žusmu. Na- črte za vodovod je izdelal inž. Felicijan Leban iz Celja. Dolžina vodovodnega omrež- ja meri nekaj nad 10 km, vi- šinska razlika med rezervo- arjem in črpalnico znaša 91 m. Vrednost naprave je 164 starih milijonov. Posebno je treba omeniti velik trud kra- janov, ki so ga vložili v gra- dnjo vodovoda. Tako so nje- govi uporabniki izkopali in zai.;l vse vodovodne jarke. 1/Kopali so 6210 prostorskih metrov zemlje na kamnitem terenu. Pomagali so s prevo- zi in z drugimi deli, tako da znaša vrednost njihovega op- ravljenega dela 94 milijonov, v gotovini in v obliki kredi- tov pa so prispevali še 40 mi- lijonov, tako da velja skup- ni prispevek krajanov 134 mi- lijonov starih dinarjev. Kra- jevna skupnost je prispevala 30 milijonov. Predsednik or- ganizacijskega odbora je bil Ivan Močnik, blagajnik pa Martin Berk, ki sta nosila vso skrb za povezavo in učin- kovitost dela. Črpalnico je zgradil zasebni obrtnik Ivan Novak, montažna dela na ce- vovodih in rezervoarju je opravil monter krajevne sku- pnosti Martin Sraml. V bo- doče pričakujejo tudi dogra- ditev transformatorske posta- je, saj je z novim vodovodom njena gradnja še kako posta- la aktualna. Marljivi krajani so doslej s svojim delom do^* kazali, da so pripravljeni marsikaj sami narediti ob pomoči širše družbene sikup- nosti. D. MEDVED MILAN ALAŠEVIČ: član delavske kontrole pri Izletniku NAŠ KRAl ZIDANI MOST: NASPROTUJEMO v petek, .10. septembra, so se v Zi- danem mostu zbrali delavci železniške- ga vozlišča Zidani most, da bi se s svojim zborovanjem pridružili delov- nim ljudem sirom po Sloveniji, ki z ogorčenjem nasprotujejo sprejetju manjšinskih zakonov v Avstriji ter na- silju, ki ga izvaja avstrijska policija v škocijaau in drugod. V protestnem pis- mu, ki so ga med drugim poslali tudi avstrijskemu veleposlaništvu v Beogra- du, so poudariU zahtevo, da Avstrija mednarodno sprejete obveze dosledno spoštuje. To je bilo tretje takšno pro- testno zborovanje v Laški občini pol^ dveh večjih, ki so se jih udeležile de- legacije vseh delovnih orgtmizacij v tej občini. P. B. DREŠINJA VAS: POMNIK OB PROGI Ob železniški progi med Levcem in Drešinjo vasjo bo v soboto svečana otvoritev spominskega obeležja. Takih obeležij je v Sloveniji že več, zadnji med njimi pa je bil lani odkrit v bli- žini Rimskih Toplic. Obeležja, ki jih postavlja aktiv Zveze borcev — želez- ničarjev Slovenije, obeležujejo mesta, na katerih so preko železnic vodile poti kurirjev in partizanskih enot. Pomnik pri Drešinji vasi ima še posebno velik pomen, saj je na tem mestu konec oktobra 1941 po znani bit- ki na Čreti prešel železnico štajerski bataljon na svoji poti proti Dramljam in naprej na Kozjansko. Ta pohod je v zgodovini NOB znan kot »Brežiški pohod«. Otvoritev pripravljajo borci — želez- ničarji skupaj z organizacijo ZB Žalec In krajevnima organizacijami Drešinje vasi. V programu^sbo sodelovala tudi mladina, o pomenu pohoda I. štajer- skega bataljona pa bo govoril udele- ženec tega pohoda, prvoborec Ludvik Zupanc-Ivo. -ck KOZJE: 9. 9. TUDI KRAJEVNI PRAZNIK Deveti september je praznik šmar- ske občine in tudi krajevni praznik Kozjega. Na ta dan pred 32. leti so partizani začasno osvobodili Kozje. Bitka je trajala dva dni. Borili so se borci Kozjanskega odreda in 13. briga- de »Mirka Bračiča«. Praznik so počastili tudi v Kozjem. Na praznični dan so se krajani zbrali na proslavi. Najprej je bila slavnostna seja, nato pa je predsednik sveta kra- jevne skupnosti Jože Pirš odprl novo Telefonsko centralo. Zatem so vsi odšli v trg, kjer so učenci pripravili kratek kulturni program. Za konec pa še avto rally. DEJAN KRESNIK ŠOŠTANJ: NOVA PRAPORA Preteklo nedeljo je bila na Trgu svobode v Šoštanju velika gasilska va- ja, na kateri so domači gasilci poka- zali najmodernejšo opremo za reševa- nje iz ognja. Na vaji so sodelovali tudi gasilci iz Družimirja. Po vaji pa so razvili prapor krajev- ne organizacije Rdečega križa in gasil- sko pionirsko zastavo. Ob razvitju prapora Rdečega križa je spregovorila predsednica Fani Luk- manova, ob razvitju pionirske gasilske zastaTO pa tajnik gasilskega društva Soštanj-mesto Franc Levar. Na slavmosti so sodelovali tudi pod- mladkarji Rdečega križa z recitacijami ter delavska godba Zarja iz Šoštanja. MOINICA-LAŠKO: PRIJATELJSTVO Občani Mionice, pobratene občine Laškega, so v soboto in nedeljo praz- novali občinski praznik, 11. september, obletnico osvoboditve mesta in okolice, V tej občini, ki je sicer bogata s sli. vami, bo čez kakšna dva meseca stekla proizvodnja nove Tim-ove tovarne. Tim pa bo skupaj s Krušionikom iz Valjeva investiral še v novo tovarno orodja, kjer bodo svoj delež prispevali tudi sami občani, ki so v izredno kratkem času zbrali milijardo in pol starih di- narjev. Praznovanj občinskega praznika prijatelj sls predseclnii občine La občinskeg Manfreda TOZD sLii bili, kot I freda, i/n polni si!0| prijatelje, lovne vezi vse bolj 1 RADE KONF V DRI v pet( konferenc ri se je j gib vablj udeležila kalnega s sekretar ( glavšek, I druga — neudeležb 12-članski Lipoglavš vsem to, no osvetl so jih ne Tako jo 1 kega kon sprejeli, snovana. CELJE V ŠKC Medobd slabovidni!^ osmih obj tednu Ced stvo slepil poleg čl^ predstavni izobraževa celjske, žal šmarske d v stari gr nom slepi publike. E tacijski pi realizirali Z delom letu. IGRE ' ZAVOl Ob koi v Ponikval skem prv vodov Slo lavci teh : delavske i 40 slovens predstavni stvo, da , vrstnega i Tudi pi Iz celjske! stopili na upokojene taci j o inv bovancev odrezala jencev, kj nogah pri ekipa je ' v odbojki tenisu pa Ker so uspele, so prihodnje bodo zapo venije sr( ali Celju. TOPOl VAJA Sobota naj sto ur< jim žalost dilo, so s Gasilci je bila v je sodelor štev v v< gasilcev. V vaji: setina ter ščite. Vaja je da so ga času! O OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD P SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO I se udeležili tudi sveta skupščine prilej, predsednik jgga sveta Marko ^ pinter, direktor jpiu. V Mionici so jdal Marko Man- 3>rejeti in so še »veje gostoljubne rijateljske in de- Ico in Laškim se P. B. v Eadečah volilna S Radeče, na kate- |ladincev, od mno. ta se konference občinskega sindi- Jože Sumrak ter [0Ško Zvone Lipo- ci, ki je bila sicer saj je prva zaradi Klpadla, so izfvolili y mnenju Zvoneta pomembno pred- iinci precej kritič- za neaktivnost, ki skali tudi pri sebi. jnca, na kateri ne- jrograma še niso hji problemsko za- P. B. ;k )K1 mizaoija sieipih in i skrbi za člane iz skala v preteklem josabljanje in var- Loki. Izleta so se tva udeležili tudi nih skupnosti za loialno skrbstvo iz USke, šentjurske in edali so si razmere nudi zatočišče čla- ovidnih iz vse re- so se ogreli za adap je že pripravljen, H ga do leta 1980. Seli v prihodnjem Z. S. ILNIH lega tedna so bile irepolju na Notranj. I igre socialnih za- tem so se tudi de- ključili v množične ?re. Iger se je od lov udeležilo 14 in io izrazili zadovolj- prišlo tudi do to- a med njimi, i nekaterih zavodov 'ja so uspešno na- »odelovali so: Dom Zavod za rehabili. Celja in Dom oskr- be. Uspešno se je skega Doma upoko- jila v vseh petih pa- in ženskah, ženska eedla drugo mesto, Četrti, v namiznem ■Plošni oceni odlično ' »govorili o srečanju vsej verjetnosti se 1 Jcialnih zavodov Slo- lodnjič v Mariboru B. S. USPELA ^- Nekaj pred šest- ) Oglasile sirene s svo- ! Kaj se je zgo- ("^li ljudje. '■oti Topolšoici, kjer f ilska vaja, v kateri i^^aj&t gasilskih dru- »"^boini, sicer pa 136 j ^ali še pionirska de- ^ desetina civilne za- ' še enkrat pokazala, t^avljeni ob vsakem ^ZE OJSTERŠEK ŠENTILJ-VELENJE CESTA JAKOBOVE MAME TAKO BI LAHKO REKLI Dvajsetega septembra t Kotah, v krajevni skupnosti Šentilj pri Velenju, zbor ak- tivistov. To pa je tudi da.n, ko bodo namenu izročili 2 km nove asfaltne ceste na odse- ku Arnače—Kote. Zanimivo je, da je pobu- do za modernizacijo oziroma gradnjo te ceste dala Jakobo- va mama, po domače »Pri oboroženih«. Kmetija je to ime dobila že na začetku 1942. leta. Takrat so namreč lju- dje v tej vasi po zaslugi do- mačije, kjer živi in dela Ja- kobova mama, prišli prvič v stik s partizani. Do zob obo- roženimi. Ljudje so pričeM^ delati zanje, jim pomagati, kmetiji pa je ostalo ime »Pri oboroženih«. In tako so pobudo Jakobo- ve mame sprejeli mladi, ki so skupaj z drugimi takoj usta- novili šestčlanski gradbeni od. bor, za njegovega ' predsedni- ka pa Ivana Dražnika. Delo je takoj steklo. Naj- prej so začeli zbirati denar. Vsaka hiša v vasi je dala po en stari milijon. Torej sku- paj 15 milijonov starih dinar- jev. Občinski solidarnostni sklad je cteJ prav toliko, od občinskega samopraspevka so dobili 25 milijonov starih di- narjev. Nekaj bo še prispeval REK Velenje. Ostalo pa bodo spet zbrali krajani sami. Zla- sti z udarniškim delom, trak- torskimi prevozi in drugimi sredstvi. V tej zvezi ne kaže prezreti dejstva, da so kmetje brezplačno odstopili zemljo za novi del ceste pa tudi za njeno razširitev na stari trasi. Jakobova mama je prva s krampom zasekala ledino za novo cesto. Njej so sledili še številni drugi. In tako je tudii ta primer dokaz, kaj lahko ljudje napravijo, če se spora, zumejo, če so i pripravljeni so- delovati, če jih prevzame so. Udarnost. LOJZE OJSTERŠEK ROGAŠKA SLATINA POPLAČANA VZTRAJNOST VODOVOD V LOČEN DOLU IN IVANOVEM HRIBU Najbrž si prebivalci Ločen dola in Ivanovega hriba pri Rogaški Slatini ne bi mogli za praznik šmarske občine zaželeti lepšega darila kot so si ga sami priprav-ili. V po- poldanskih urah 8. septem- bra so namreč odprli nov vodovod. Zaslugo za to pridobitev gre pripisati prizadevnim krajanom, ki so ob skroinni pomoči sami zgradili 1,5 km vodovoda. So pa ljudje, ki v vsaki akciji dajo nekaj več kot drugi. V tem primeru je bil gonilna sila Janez Kus. In tako je z njim nastal tale fK>menek. »Kdaj se je porodila zami- sel, da bi prišli do vodo- voda?« »Že dolgo časa imajo pre- bivalci Ločen dola in Ivano- vega hriba težave s pitno vo- do. Poleg tega, da ni naj- boljša, so jo morali nositi v posodah. To je bilo dovolj, da smo začeli razmišljati, ka ko rešiti problem. S pripra- vami smo pričeli pred do- brimi tremi leti. škoda, da so nekateri prezgodaj oma- gali.« »In potem?« »Trdno sem sklenil, da ne bom odnehal. Pričeli smo znova in tako smo 15. aprila letos začeU tudi z delom. Naj povem, da na začetku nismo imeli niti dinarja.« »Brez denarja misel na vodovod?« »Tako. Toda, le začasno, kajti kmalu smo se zmenili, da bo vsako gospodinjstvo prispevalo po 10.000 din in še 1500 din komunalnega pri- spevka. Naj povem, da je na našem območju kar pat- najst upokojencev, ki so kljub skromnim pokojninam z veliko mero razumevanja segli v žep. Pomagala nam je tudi krajevna skupnost Ro.ga- ška Slatina s prispevkom lO.OOO din in še bivše krajev- ne skupnosti 20.000 din. Vrednost zgrajenega vodovo- da pa je 350.000 din.« »Torej, ob skromni pomo- či drugih, sle vse ostalo dali sam j.« »Ne bi bilo prav, če bi re- kel, da ni bilo pomoči. Na- leteli smo na razumevanje pri občinski skupščini in krajevni skupnosti. Sami pa smo zavihali rokave in opra- vili 1400 prostovoljnih ur.« »In kaj še načrtu.jete?« »Preden odgovorim na to vprašanje, naj povem, da smo krajani zelo zadovoljni, ker smo dobili trofazni tok. Po izgradnji vodovoda pa smo spoznali, da lahko s skupnimi. močmi veliko nare- dimo. Zdaj nam je potreben najprej premor, potem pa se bomo lotili asfaltiranja -ceste od Cerovca do hotela Boč v dolžini 2,5 km. Ta cesta je pomembna za celotno Rogaš- ko Slatino in ne samo za naš predel. Zato pričakuje mo, da bomo pri teh delih naleteli na iX)lno razumeva- nje pri vseh!« JOVO TIŠMA iAALA ANKETA ZLAII DRAVINJČANI Pred kratkim je trgovsko in gostinsko podjetje Dra- vinjski dom, ki skrbi za lačne in žejne želodce v konjiški občini in tudi za vse goste, ki vanjo zaidejo, praznovalo visok jubilej — 25-letnico organiziranega dela. V začetku je kolektiv štel 17 članov, ki so orah ledino, med njuni pa so tudi še taki, ki so ostali pod- jetju zvesti do danes. Ti so prejeli za požrtvovalno delo in zvestobo na delovnem mestu zlato plaketo, mi pa smo jih med njimi nekaj izbrali in poprosili, da nam povedo, kako se počutijo ob visokem jubileju. ANTON BUCAR, sekre- tar osnovne organizacije ZK, 30 službenih let, 25 v Dravinjskem domu: »V tem času opazim izreden razvoj v trgovini, saj je bila skraja zelo zaostala. Prelomnica je nastala v samoupravi po letu 1951 tn tudi kasneje po zdru- žitvi z gostinci. Zdaj svoj razvoj načrtujemo skupaj, v SOZDU Dobrina. Kdor toliko časa živi v enem podjetju, ga mora imeti rad in je del njega.« MARICA MUŠIC, v po- djetju že 29 let: »Zelo sem presenečena in tudi počaščena, ker sem pre- jela nagrado. Ce se ozrem nazaj, ugotavljam, da nam je zdaj lepo. Včasih pa so bile razmere zlasti za žensko težavne. Nočno de- lo, pretežka bremena. Pa človek vse pozabi ob pri- jetnem zadoščenju, da se nas spomnijo in naše de- lo tudi cenijo.« ZDENKA TAVČAR, 29 let zivesta podjetju: »De- lam v skupnih službah in lahko rečem, da smo v zadnjih letih zelo napre. dovali. Predvsem pa so se izboljšali delovni pogoji za ženske, kar je zelo važno, saj je žensk v po- djetju preko 60 odstotkov. Osemurni delavnik je pri- nesel olajšanje in naše ženske izenačil z drugimi. Zlata plaketa pa je velika pozornost in jaz sem jo vesela.« MARICA VALIŠER: »Tri- deset let dela imam za sabo. Zdaj imamo pri nas osemurni delavnik in kot trgovka ugotavljam, da sem enakovredna drugim. Včasih ni bilo tako. De- lali smo in nihče ni vpra- šal za nadure. Ob jubi- leju pa se spomniš na to m ti je pri srcu kar top- lo, prijetno zadoščenje ču- tim.« VIDA PRISTOVNIK, 25 let v podjetju: »še nikoli nisem bila tako zadovolj- na kot sem zdaj. Trinajst let sem delala tn nisem imela nobene nedelje pro- ste, pač pa en dan v ted. nu. Tak je bil natakarski poklic, zdaj pa je bolje. Zdaj že tretje leto delam po osem ur in čutim, da mi je lepo. Nagrade sem vesela, ker je prijetno pri srcu, da se nas spomnijo.« SOTLE — OD RiNKE DO SOim — OD PAMKE DO SOTLE OD RINKE DO SOILE__OB RINKE DO SOTLE — OD RfNKE DO 12 stran — NOVI TEDNIK Št. 37 — 16. september NA ŽIVINOREJSKI RAZSTAVI V GORNJEM GRADU VISOKA KAKOVOST PRIZADEVANJA VSEH SO OBRODILA Priznanje, komur gre. Vel- ja pa organizatorjem, se pra- vi Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi in seveda vsem dru- gim, ki so sodelovali v pripra- vi in izvedbi velike živinorej- ske razst^ave, 8. septembra v Gornjem gradu, v počastitev 15-letnice kmetijske zadruge Mozirje in 25-letnice osemen- jevalne sli'žbe. 134 glav goveje živine, ki jih je prignalo 34 rejcev, zatem nekaj bikcev in žrebcev, si- cer pa visoka kvaliteta, pra- vijo, da celo takšna kot je doslej še nismo srečali nikjer v Sloveniji. V tej kvaliteti veliko dela, prizadeviiosti: kmetov-živi- norejcev in seveda zadruge, veterinarjev in drugih. Pri- zadevanja zgornjesavinjske kmetijske zadmge, da doseže čim višjo stopnjo proizvodne- ga usmerjanja kmetij, so do- segla vidne rezultate. V zad- njih desetih letih so koope- ranti dobili več kot 1.200 in- vesticijskih posojil v skupni predračunski vrednosti okoli 60 milijonov dinarjev, od te- ga okoli 50''/n za izgradnjo in modernizacijo živinorejskih objektov. Vložena družbena sredstva so oplemenitili rejci z lastnimi sredstvi. Tudi do trikrat! »Posledica tak.šnih vlaganj v živinorejsko usmerjeno ko- operacijsko kmetijstvo je v rasti tržne proizvodnje. Pri- reja mleka se je od 1964. leta povečala za 16.,5 krat , od 320.000 1 na 5,366.000 litrov v 1964. letu. Hkrati s tem pa je naraščala tudi povečana mlečnost kontroliranih krav. Solekcij.sJci napredek v gove- doreji potrjujejo številke, da je bila povprečna mlečnost krav na razstavi na Ljubnem ob Savinji 1959. leta 3.309 litrov, od tega nobena, ki bi imela več kot 5.000 litrov, da je 1971. leta na razstavi v Rečici narasla povprečna mlečnost že na 4.218 litrov, od tega 8 krav z več kot 5.000 litrov in da je letos v Gor- njem gradu bila dosežena povprečna mlečnost 5.200 lit- rov in od tega kar 30 z več kot 5.000 litrov. Med njimi rekorderka z 8.319 litri!« je med drugim v govoru pou- daril direktor Zgornjesavinj- ske zadruge, dipl. Lojze Plaz- nik. Na otvoritveni slove.snosti pa je bil pomemben tudi pri- spevek direktorja 2ivinorej- sko-veterinarskega zavoda Celje, dipl. inž. Bojan Nedla. Takole je med drugim dejal: »Letos je poteklo tudi tri- deset let, kar je bila na na- šem območju umetno ose- menjena prva krava. Dne 16. junija 1946. leta je namreč dr. Anton Kovač v veterinar- ski bolnici umetno osemenil prvo kravo, ki je tudi ostala breja. Potem je to število ne- nehno raslo, in letos pričaku- lemo, da bomo dosegli umet- no osemenjenih že okoli 40.000 plemenic. Prav je, da vsem osemenjevalcem in vete- rmarskim postajam čestitamo za takšen uspeh v trideset- letnem delu!« Intenzivno pospeševalno in selekcijsko delo je rodilo us- pehe. Delo je dobro zastavlje- no in zato tudi v prUiodnje obeta najboljše sadove! Ti uspehi pa so spodbudili tudi mnoge rejce, ki so bili letos zastopani z manjšim številom krav, da bodo do prihodnje razstave naredili še več. M. BOŽIČ Dipl. inž. Loj/C Plaznik Dipl. inž. B<(,jan Nciid! PRIZNANJA Najbolje ocenjene telice in krave so dobile na raz. stavi ne samo zvonce, marveč tudi druga prizna- nja. Sicer pa so jih pre- jeli naslednji rejci. Oce- njevanje je potekalo v štirih skupinah: TELICE: 1. Alojz Zmavc, Bočna, 2. Iva.n Apat, Druž- niirje, 3. Peter Presečnik, Bočna, 4. Jože Marovt, Brezje. MLADE KRAVE S PR- VO LAKTACIJO: 1. Ivan Atelšek. šmihel, 2. Zdrav- ko Ročnik, Zavodnje, 3. Kari Zagožen, Ter 4. Franc Brišnik Prekopa. . MLADE KRAVE V 3. IN 4. L.^KTACIJI: 1. An. ton Verbuč, šmdhel, 2. Edi Jurjevec Juvanje, 3. Vinko Cokan. Zg. Roje. Edi Jur,jevec iz Juvanj s svojo kravx)-rekorderko. Zvonec zia prvo it?esto in za več kot 8.000 litrov mleka na lelo. ŽALEC: HITRI UKREPI SO OMILILI POSLEDICE SUŠA IN MOČA PA ŠE TOČA Letos je bilo za kmetijske proizvajalce pravzaprav kaj čudno leto. Odlično vreme v juniju se je sprevrglo v eno najtežjih sušnih obdobij kar jih pomnimo, moča v juliju in avgustu'pa je poleg števil- nih težav in hladnega vreme- na prinesla tudi več straho- vitih udarcev toče. V žalski občini so na teža- ve hitro reagirali in ustanovili štab za odpravo posledic su- še in toče je s hitrimi ukrepi storil vse, kar je bilo m.ogoče, da so posledice vsaj omilili, Ob tem smo za kratek raz- govor zaprosili predsednika štaba Ivana Glušlča. Kakšni so vsaj v grobem ukrepi za omilitev posledic suše in toče v žalski občini? »Ukrepe smo razdelili v šti- ri osnovne skupine. Najprej smo se seveda zavezali za iz- vedbo potrebnih agrotehnič- nih ukrepov. Svetovali smo košnjo travTiikov, gnojenje z organskimi gnojili. Cilj vseh teh ukrepov je bil, da bi pri- delali kar največ krme za po- trebe živinoreje. Posebej smo se zavzeli za siliranje krme tn pospešili izgradnjo 100 si- losov pri kooperantih. Druga skupina ukrepov je bila namenjena umilitvi po- sledic v živinoreji, v TOZD Kooperacije Hmezada so rxa- ročili 470 ton koruze, ki so jo razdelili živinorejcem z brez- obrestnim posojilom. Pri slad- kornih tovarnah so naročih 1000 ton pesnih rezancev, v pivovarni Laško pa so se do- govorili za nabavo vseh raz- položljiviii količin pivskih tropin za potrebe živinoreje. Nabavili pa bodo še 300 ton beljakovinske koruze. Ob tem smo priporočili še izgradnjo posameznih silosov. Pomem- ben ukrep je tudi selekcija v živinoreji. Pri kooperantih namreč izločamo iz hlevov ne- produktivne živali tn jih na- menjamo za zakol. Tretja skupina ukrepov je regresiranje rep roma teriala za potrebe kmečkih proizva- jalcev, ki so najbolj občutili posledice toče in suše. Izvr- šni svet je sprejel predlog štaba, da reševanje teh pro- blemov nameni lo milijonov starih dinarjev. Konkretne kriterije za registriranje na- kupa umetnih gnojil ali moč- nih krmil bodo izdelani v najkrajšem času. Tudi tisti, ki so sanacijske ukrepe že izveddi in si s tem nakopali dodatne stroške, bodo udele- ženi pri teh regresih in sicer pri spomladanski ali jesenski setvi. Četrti splet ukrepov je na. menjen ublažitvi posledic po toči, ki je v naši občini pu- stošila dvakrat. Opravili smo že cenitev škode in ta je iz- redno visoka. V štirih kra- jevnih skupnostih znaša kar dve in pol milijardi starih dinarjev škode in izplačilom zavarovalnin, škoda je le, da kmetije niso imeli zavarova- nih vseh poljščin, predvsem žitaric. In koruze. V prihodnje bo treba zavarovati več polj- ščin, saj se toča v nekateriii krajih občine visako leto po- navlja. Razen tega smo vsem oškodovanim svetovali, da prijavijo škodo pri davčni službi tn s tem omogočili dav- čne olajšave. Na pomoč ra- čunamo tudi pri starostnem zavarovanju kmetov.« Štab je torej hitro reagiral, pa tudi kmetijski proizvajiil. ci sami so storili vse, kar .je bilo mogoče, da bi bile posle, dice kar na.jmanjše. Za konec le še eno vprašanje. Kako bo lepo jesensko vreme vpli- valo na pridelek? »Vsi, ki so sami ali na po- bude strokovnih sltižb izvr- šili vse agrotehnične ukrčpe: oranje, setev in dognojevanje, so ravnali dobro in re25ultati so znani. V teku je že druga ali celo tretja košnja otave. To bo nedvomno ublažilo težave v živinoreji, saj bo pridelek krme boljši. Vreme v zadn.iem času pa je kljub pogostim padavinam, zelo ugodno. Ce bo september, pa tudi oktober topel, računair.o na dober pridelek koruze, kar bo mnogo pomagalo k .sanaciji problemov v živtrio- reji. BRANKO STAMEJČIC OBMOČJE NA VRSTI JE OZIMISCA »DOBRNA« DOBRO PRIPRAVLJENA Sestavljena organizacija združenega dela Dobrina se je skrbno pripravila na pro- dajo ozimnice. Manjša zamu- da, ki je nastala pri tem, ne gre v breme tega kolektiva, marveč zlasti nekaterih po- slovnih skupnosti, ki zavlaču- jejo z odobritvijo cen za po- samezne pridelke. Od včeraj dalje je v eno- tah Dobrine že moč kupiti za ozimnico krompir, zelje, fi- žol, čebulo, papriko in ja- bolka. V vseh primerih gre za konkurenčne cene, se pra. vi za nižje od trenutka tr- ločila tudi prodajna niesta žne cene. Dobrina je v tej zvezi do- za ozimnico. Le-ta so: V CELJU: prodajalne Mene: Market-Ljubljanska cesta, Market Lipa-štore, Market- Vojnik, samopostrežne v Ga- berju, Trnovljah, Pod gradom in Teharje, market Hudinja, market Dolgo polje, poslo- valnica češnja-Savtnova uli- ca ter Hruška-tomšičev trg. V enotah delovne organi- zacije Center pa ozimnico pro- dajajo: Samopostrežne: Otok- Trubarjeva ulica, Genter-Can- karjeva, Voglajna^Teharje, Center- Tomšiče;' trg ter po- slovalnica Sedmica-Kersniko- va ul. V ŽALCU — Savinjski ma- gazin: Samopostrežna Žalec ter poslovalnica II in na Hmezadovi tržnici. Sicer pa je ozimnico moč kupiti še v SI. Konjicah, R. Slatini, Laškem, Šentjurju, Šoštanju, SI. Gradcu, Ravnah. Radečah, Mozirju, Sevnici in Zagorju, Prodaja ozimnice bo tekla en mesec, do 16. oktobra. V tem času se cene ne bodo spremenile, Merxova enota na veliko pa je zagotovila zado- stne količine blagal Takole je potekalo tekmovanje koscev v Ilenini. V ozadju heninska osjiovna šola, prva slovenska šola na osvobojenem Stajei-skem. Prvi od leve: \mko Špitaler, zinagoviaiec pri mladincih. Foto: Silvo Lesičar V HENINI SMO KOSILI Kot lani, tako je mladinski aktiv Henina tudi letos ob koncu avgusta organiziral tekmovanje ročni košnji. Tokrat so ga precej popestrili pionirji, ki so se pogumno uvrstili v vrste koscev. Prvo mesto med pionirji je dosegel Branko Hladin s Polane. Pri mladincih je zmagal Vinko špitaler in sprejel za nagrado električnega pastirja, darilo komaj zaživelega obrata »Elektronika Jurklošter«. V starejši skupini pa je zmagal Ignac Kresnih iz Žalca in za to dobil dva kubična metra drv, prispevek GG Laško, TOZD Preske. Ker ročna košnja že skoraj izumira, saj jo nadomeščajo stroji, so na tekmovalnem prostoru razstavili vse strojne kmetijske priključke za spravilo sena. Kljub muhastemu vremenu je tekmovanje lepo uspelo, tekmovanje pa si je ogledalo veliko ljudi. M so se tudi jk> preizkušnji koscev prijetno počutili. Zato: na svidenje prihod- nje leto! MLADINSKI AKTIV HENINA 't. 37 — 16. september NOVI TEDNIK — stran 13 mm CELjsiCiMi ALPINISTI Njihov stadion so stene. Kamnite, nazobčane, strme. Za svoj nastop ne pobirajo vstopnine, gledalci so najprej vrhovi smrek in podobnega drevja pa kakšen ptič, ki si pri vsej svoji zmogljivosti ne upa »zapeti« v steno, kamor so se podali alpinisti. Po milimetrčkih ležeš naprej, za tabo ostaja stiskajoča giobei, nad tabo nebo in visoke skale. Sredi tega si pripet z vrvjo, na kateri nemalokrat zabingljaš v prostor, kjer se z roko lahko primes samo za — zrak! Celjski alpinisti (kot vsi ostali) so izjemno pogumni ljudje. Marsikdo jim celo pravi, da predrzni. Da rinejo tja, kamor si muha ne upa. To je tudi res. Res pa je tudi to, da je za takšne stvari potrebno veliko dela, osebne volje, odpovedovanja do drugih stvari in vsega podobnega, kar sodi zraven. V tisti alpinistični areni, kjer ni gledalcev in ni sodnikov, moraš biti sam takšen, da zmoreš »nekaj več«, kot temu pravimo! Na posnetku je dobro vidna prcvlsnost severne stene Zahodne Cine, ki ima do »velike strehe« ves čas 9—12 stopinj. Po 300 m previsnostl čaka plezalce za nameček še vodoravna f^treha (6 m), ki je najtežije mesto v steni. V opisu te smeri (francoska diretissima) je na začetku opomba, ki pod .steno vsakega slišne pri srcu: »Po 4. dolžini (120 m) je umik iz stene nemogoč in vsako reše- vanje od zgoraj izKljiičeno!« — in zato ima letno le dve do tri ponovitve na.jvečjih mojstrov alpinizma. Poročali smo že, da so med 22. in 27. avgustom opravili celjski alpinisti 42 vzponov v Velikih in Zapadnili Cinah. Med te- mi vziponi gre kar za tri »diretissimc« — prvenst- veno »celjsko smer« ter ponovitve VI. stopnje v Mali Cini in Picolissimi. Na pot se je podalo 13 celjskih alpinistov pod vodstvom svojega mentor- ja, zna.nega alpinista in udeleženca naše himalaj- ske odprave, Cirila Debe- Ijaka-Cica, v verjetno do- slej najuspešnejši celjski ekspediciji pa so bili: .\vgust Krašovec, Cvet- ka Zevnik, Aleš Dolžan, Marjana šah, Tone Pla- nlnšek, Franc Canžek, Srečko Mesares, .Andrej Palir, Vinko Deželak, Fran- ček Knez, Janez Crepin. šek in Ivan Lesjak. Zaradi izjemnega pome- na zelo uspele celjske al- pinistične ekspedicije smo se dogovorili z njimi za razgovor v naši redakciji. Razgovoru so prisostvo- vali: Dušan Gradišu k. pred- sednik Planinskega dru- štva Celje, Ciril Debeljak- Cic, načelnik alpinistične, ga odseka pri Planinskem društvu ter dva izmed najuspešnejših alpinistov Prane čaniek in Ivan Lesjak. Duštm Gradišnik je z vsemi ostalimi člani Pla- ninskega di-uštva Celje iz- redno ponosen na zadnji veliki uspeh alpinistov, celotno ekspedicijo pa je takole ocenil: »To je eden največjili uspehov alpinističnega od- seka pri Planinskem dru- št^vu Celje. Jasno je, da gre za momencaini uspeh, kajti vsaka doba ima svo- je uspehe. Tako smo mi že imeli pred leti veliko uspehov, ta pa je trenut- no največji. Pomembno je to, da gre tu za kolek- tivni uspeh skupine alpi- nistov v Dolomitih. Pre- plezali so najtežje stop- nje v stenah Velike in Zapadne Cine. Zagotovo pa ne bo ostalo samo pri toj akciji, kjer so sode- lovali vsi, od že izkuše- nih alpinistov do začetni- kov, kajti tudi mi imamo prav tako kot vsako šport- no društvo svoje plane in te bomo realizirali v pri- hodnjem letu. Takrat bo- do naši fantje odšli v ste- ne Zapadnih Alp ter po- skušali preplezati vse naj- težje klasične m moder, ne smeri. Zadnje uspehe so dosegli z res trdim de- lom v zadnjih letih, .saj so se temeljito priprav- ljali za te podvige v na- ših stenah. Takšnih uspe. hov, ki so jih zdaj do- segli, ni možno doseči brez predhodnih temelji- tih tehničnih, predvsem pa moralnih priprav.« V razgovoru je sodelo- val tudi Franc Canžek, eden najizkušenejših celj. skih alpinistov, ki se s tem športom ukvarja že od leta 1970, zaposlen pa je v Pohištvo Celje. Kako se je on pripravljal za »po- hod« po milimetrih v str- me stene Cine? »Za to sem se priprav- ljal resnično precej časa.« Bi lahko opisal enega težjih vzponov, ki si ga opravil? »Ja, to F>a je bolj težko opisati.« Kako se pripravljaš za težji vzpon? »Najprej je treba pri. praviti samega sebe, po- tem pa še celotno opre- mo, ki je m malo — od vrvi, klinov, oponk in ostalega ... Zjutraj je tre- ba precej zgodaj vstati, vse pripraviti . . . Potem začneš .. .« Nekam težko mu gre beseda z jezika. Imam občutek, kot da bi raje bil v steni, kot pa govoril o stenah. Tam je bolj do. ma pa čeprav je znano, da so skoraj vsi alpinisti »odlični« govornik; o go- rah in da so napisali o svojih pohodih številne odlične knj'ge. Cic meni o tem: »Ko bivakiraš v steni, ponoči, ko visiš med ne- bom in zemljo, ko je pod tabo pi-aznina m nad ta- bo, takrat bi lahko napi- sal najlepšo knjigo. Naj- bolj doživeto. Takrat raz- mišljaš o vsem. To je nekaj čudovitega, kar je treba doživeti, povedati se ne da.« In Cic je še dodal, da je Canžek znan po tem, da nima živcev, da gre povsod. Pred stenami v Cinah pa je obstal. Po- mišljal. šele naslednji dan se je podal. 2^kaj? Odgovarja Canžek: »S kolegom bi morala vstopiti v steno zjutraj, pa nama nekako ni odgo- varjalo. Naslednji dan sva le vstopila in uspela.« Nadaljeval je Ivan Les- jak: »Vzpon zaliteva najprej popolno koncentracijo, po- tem tehnično pripravo, ki zajema tudi hrano, teko- čino, obleko, zelo po. membna pa je tudi odlo- čitev, da se podaš v ste- no, to odločitev pa pri- pravljaš v mislih veliko časa prej. Važni pa so tudi drugi momenti, kot splošno počutje človeka pred vstopom tako psi- hični kot fizični in pa se- veda tisto, kako bi rekel, kako se odločiš. Ce se ne odločiš, to ni noben po- raz.« Kako ste bivakirali t steni in na kaj ste ta- krat mislili? »Vse stene, kjer smo bili, zahtevajo najmanj 20 ur efektivnega vzpenjanja in to milimeter za mili- metrom. To gre zelo po- časi. V prvem dnevu do- sežeš samo polovico ste- ne, potem pa te čaka »prijetna«, največkrat pa neprijetna zadeva, to je bivak v steni, ki je pre- visna. Na to bivakiranje se moraš pripraviti. Ko se dan prevesi v noč, mo- raš najti najustreznejše mesto v steni. S pomočjo tehničnih sredstev si ure- diš nekakšno gnezdo, ki je pripeto v steno, potem pa z rajnimi občutki in premišljevanjem o vsem mogočem preživiš noč in začneš v jutranjih urah z zadnjim delom vzpona. Cas v bivaku pa je brez dvoma nekajkrat daljši kot normalna noč, recimo doma v postelji.« Kaj alpinist doživlja v tistih urah, ko bivakira v steni in niha med ne- bom in zemljo? »To je splet različnih misli, ki ti neprenehoma f>ame »šinejo« v glavo, sporrmiš se trenutkov, ki si jih že opravil, s tesno- bo pa pričakuješ tisto, kar te še čaka, kar je še pred teboj. Premišljuješ tudi o tovariših, o domu, včasih tudi o samem smi- slu alpinizma . ..« Tako. Cic je v svojem sestavku zapisal: »... z nobenim opisom ne bo mogoče realno prikazati težav in uspehov tega podviga.« Res je tako, vendar naj bo ta zapis vsaj delček prispevka k popularizaciji alpinizma in delček pri- znanja pogummim možem na njihovem »stadionu«, kjer ni občinstva, ampak SI sam s seboj in trdo, nehvaležno steno. Ob kon- cu zapisa, ki verjetno ni niti približno prikazal vsega, kar so alpinisti do- segli, morda še misel: ali ne bi za vse svoje odpo- vedovanje zaradi sten le za.služili tudi večjo pomoč tistih, ki jo nudijo dru- gim? Test: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED CIC DEBELJAK V previsni skali severne stene Cin. Tehnična ocena v podobnih strminah ne presega a2. (Najviš.ja ocena .)e.\4) Dušan Gradišnik Cic De beljak Franc Canžek; Ivan Lesjak 14 stran ~ NOVI TEDNIK Št. 37 — 16. september FRAN R05 4 Vrstile so se pesmi in napilnice. V fantih je bila mladost, klena in vesela. Polna skri- vnosti jim je bodočnost sijala nasproti. Sto]xili so vanjo z upi in cilji, z načrti o delu, ki hočejo z njim služiti na- rodu, malemu, neslavnemu, gaženemu, ali prav zato lju- bljenemu z vsem mladim ognjem. Razhajali so se v razsvetljene prazne ulice. Literati so krenili še pod temno, odprto okno Aničino in so rahlo za- peli: »Luna sije, kladvo bije . . .« Noč je bila topla, mehka. Vse zvezde .so sijale. In dečki SO' stopali dalje brez besed, da ne bi skalili tišine, ki je bila vse na okrog in v njih, jasna, ubrana in sladka. II. Meščani so zjutraj v posteljah prečitali časopise in so si globoko oddahnili: »No vendar! Bogu bodi hvala! Stara, čuj. vojna bo!« [/meje kakor sicer so zlezli v obleke in z velikimi, bo- jevitimi klici: »Si bral ultimat Srbom?« »Smrt Srbom! Zmečkajmo te balkanske ste?ilce! In vse, ki so ž njimi. Mnogi niso daleč. Živela trozveza! Heii!« In so stopali v gostilne. Ob dišečem golažu in svežem pivu je bil razgovor še vse bolj prijeten in navdušen. Tega dne sta bila Iixin Meglic in Jože Lopovšek na vse zgodaj krenila v sobo dijaške organizacije. S sten sta sne- mala napise in slike ter prenašala knjige iz omar na pod- strešje. Nekoč prijetna soba. polna misli in debat mla- dih ljudi, je bila km.alu prazna in pusta Jutro je bilo vedro, a zgodaj soparno. Pred njima je ležala cesta, vodeča sredi doline k tovarišem, ki so bili zdaj na počitnicah doma. ZMvila sta na stezo, med travnike in polja z zrelim žitom, hmeljem, cvetočim krompirjem in koruzo. Žen- ske so plele v korenju, drugod so žele žito. Mirna in lepa je bila zemlja, obilo plodu je obetala. Široko so se bohotili beli kmečki domovi z velikimi go spodarskimi poslopji Jože se je bal: »štiri leta sem starejši od vas vseh. mene pokličejo na vojskovanje prav lahko.« »Mobilizacija še ni odrejena«, ga tolaži Ivan. »In ev- ropska vojna s strašnimi sredstvi in miljoni vojakov bo kmalu končana.« »Toda kako bo določena? Kaj bo s Slovenci.« »Premalo smo pripravljeni. Mladina je usmerjena na jug, kamor kaže Sava, tudi mnogi naši voditelji. Toda jug, kamor kaže Sava. tudi mnogi naši voditelji. Toda ljudstvo so vzgojila stoletja. In pritisk nemštva bo v voj- ni še težji.« Potem sta na samotni poti govorila še o vsem drugem, tudi o škrjančku nad poljem, o mrtvem kotu na stezi, žepe sta si napolnila s sočnimi jabolki šentjakobnicami, ki so jima tešila žejo na vroči poti. Suknji sta obesila preko ramen. Vse bolj se je bilžalo hribovje, ki se je pod njim svetlikal kraj, kamor sta bila vabljena in namenjena. Poldan je bilo odzvonilo, ko sta dospela v dolg trg Šentjanž. Cesta je zevala prašna in prazna v vročini, niz- ke hiše ob njej so se sončile v dolgočasju kakor roj ko- koši, dremajočih v pesku. V kovačnici je pelo kladivo, nekje je nekdo klepal koso. Oče Tineta Praznika je bil gostilničar in kmetovalec. Na vrtu njegove gostilne, v senci stare lipe. .sta .sedela T-.- ne in Milan s časopisi v rokah. »Sta brala'' Ultimat je trd, vojna je neizogibna. Danes, bo odločeno. Rusija ne zapusti Srbije. V ozadju pa je Vil- jem in zato nastopi tudi Francija. Pol Evrope bo v krvi in ognju.« Tako je Tine kratko in ostro presodil položaj »In mi Slovenci"^« »Upajm,o. da nam trpljenje pokaže pot. Vojna bo pre- gazila ali pa poveličala slovenske narode. Slovenci smo prešibki, da bi odločili o izidu, in to je dobro. Toda bojim se, ker menim, da je samo Nemčija pripravljena.« Pili so iz visokih čaš hladno, penečo se pijačo. Prised- la sta Tinetov oče in mati, oba ^čvrsta. Se trije mlajši otroci so bili tu, sin in hčerki Po dobrem obedu so fantje stopili k Milanovim. Sedli so pred lično vilo v senčici. Milanov oče, zdravnik, moi petdesetih let, trški sokolski starosta, je mimo razprav- ljal o vsem. Skozi trg je prikorakal Polde Veninšek. V ohlapni srajci z zavihanima rokavomo, s širokim slamnikom na glavi. Skoro uro hoda odtod je na hribu 'stala njegova domačija. Vedel je, da dospela tovariša iz mesta^ pa tudi ga je brigalo, kaj se plete po svetu. Prisedel je in naglo z očmi preletel časopis: »Torej se bo vendar kaj skuhalo, še bolj bi bil dei potreben« Milanova mati. zdravnikova gospa, ljubeznica in še vedno lepa. je prinesla malinovca in piškotov. Pridružil se je Ciril, Milanov brat, ki je imel prvo teto medicine za seboj, šibak po materi, tih, vase zaprt. Zdaj doma je mnogo slikal. Na materino prošnjo je vodil gos- te v sobo, kjer so insele oljnate slike in pašteti posnetkov iz leDe okolice Mimogrede je prisedla še Majda, njegova trinajstletna sestra Sonce je gorelo z neba. Hladu željna se je petorica tovarišev napotila preko trga k reki pod višino, ki se js na njej bohotila graščina. V njej je domoval Manfred von Liemen, vnuk doseljenega imenitnika, ki jim je bil sošo- lec. Bila je to edina tuja rodbina v okolišu. »škoda«, so menili. »Andreja ne bo. Preveč mu je bilo poldrugo uro hoda.« Za travniki se je izza jelševja in borovja svetila reka. bistra in hitra. Tovariši so na nasipu odložili obleke. gt. 37 — 16. september NOVI TEDNIK — stran 15 SEDRAŽ NAD LAŠKIM ZGODBA BREZ KONCA ro je zgodba o nekem kraju, o ljudeh, ^ žiivijo v tem kraju in o cesti, ki pelje jlcoizi ta kraj. O cesti, ki se počasi vzpenja pavkreber, se potem brezskrbno zapodi po j-avnini, in povzpne na hrib, da bi nas pri- peljala v središče krajevne skupnosti Se- (Iraž, v Sedraž. Spominjam se, kako smo se nekoč šolar- ji, na poti iz šole, potepali po tej cesti in v senci dreves sanjarili o asfaltu, kot smo sanjarili, da v naši vasi prodajajo sladoled. Odrash pa so imeli svoje želje; ko bi bil asfalt, bi rešilni avtomobil hitro pripeljal, ^0 bi bila lepa cesta, bi otroci večkrat pri- domov, ko bi bila asfaltirana cesta, bi v trgovino večkrat pri-peljali blago, ko bi..., in razpredale so se zgodbe. Pa so krajani krajevne skupnosti Sedraž rekli, zakaj pa ne b: bila to resnica? In so to zapisali v srednjeročni program, zapisala in potrdili. Dajali so vsak mesec še 0,5 od- stotka samoprispevka za ceste, poleg tiste- ga, kar so odvajali za šolo v Rimskih To- pUcab. Tako se je nabralo približno 21 miU- jonov, starih seveda, kar f>a seveda ni bilo dovolj. Za prvih 900 metrov je namreč pred- račun, ki ga je izdelal Komunalno podjetje Hrastnik, znašal 35 milijonov in 900.000 SD in se je kaznese zvišal na več kot 39 mili- jonov. Odločili so se torej za dodatni samo- prispevek, cianl- komisije za komunalno de- javnost, ki jo vodi Ivan IsTapRET, so šli torej od hiše do hiše. Pobirali naj bi po 1000 dinarjev na gospodinjstvo in od avto- mobila, po 500 na trak.itor in 200 na moped. Seveda ni bilo povsod lahko. Ponekod so iaiaU brez hudih besed, prepričani, da asfaltirana cesta prinaša v njihov kraj na- predek. Tako je bilo v Belovem, dajaih so v Sedražu, na Breznem, prinašali so iz Klenovega, denar so nabrali celo v Trnovem hribu, ki je od te ceste kar precej oddaljen. Nekateri so namreč spoznali, da urejena cesta Brezno—Sedraž pomeni manjšo obre- nienitev za krajevno skupnost. Ta bo nam- reč labko kasneje na stranske ceste navo- žila šteivdlne kubike peska, ki jiih je prej požiirala osrednja cesta. Ponekod pa so seveida zapirali vrata, se izogibali, am- pak kaj bd pripovedovali o teh redkih potra- meznikih. Kaj bi govorili o mladem fantu, pravzaprav možu, ki kljub znanju, pridob- ljenem v šolab, učenju o samoupravljanju, ni moged dati niti starega tisočaka za cesto, ki bo tudi njegovo vas približala razvoju. Raje se SE>omnimo na Ribičeve in še na koga. Skratka, v Sedražu so obmiU žepe, saj je vsak dinar pomenil za ped več asfalta. Več kot p>olovioo ceste, široike 3 metre, t utrjenimi bankinami, je torej asfaltirane. Več kot 1000 udarniških ur je narejenih. Za nove metre asfalta bo spet treba zasukati rokave. Ob cesti bodo zrasle številne hiše in krajani so v svoj srednjeročni načrt za- pisali tudi ureditev kanalizacije, ureditev ja- vne razsvetljave. Nekoč bodo verjetno v krajevni skupnosti Sedraž zabmeli tudi te- lefoni. Torej tale zgodba riima in ne sme imeti konca. B02ENA PAVCNIK zaupno^ JE PRI NAS VELIKO NARKOMANOV? Veliko odgovaijate na vprašanja o ljubezni in drugih problemtli, le o ma- milih, hipijih m huliganih ne zasle- dim veliko. Rada bi odgovor na nekaj vprašanj. Koliko vrst mamil obstaja, katero mamilo najbolj vpliva na člo- veški orgnizem? Kakšne so posledice, vzroki, zakaj mladina uživa mamila? Kdo so hipi j i m kateri družbi pripa- dajo, ah so posiljevalci, vlomiloi? NADA DRAGA NADA, res, tega vprašanja se ne lotevamo in tudi nobenega pisma v zvezi z narko- mani še nismo dobili. Mamila so velika nadloga ter ne- varnost potrošniške družbe. V Ameriki število narkomanov iz leta v leto nara- šča, med njimi pa je vedno več mla- dih. V Iranu povzroči opij pet tisoč samomorov na leto, 50.000 otrok pa os- tane sirote, ker so izgubili starše zara- di mamil. Mladih uživalcev mamil je največ iz vrst hipijev, kar pa ni isto kot hu- ligani, ki so znani po svoji razbijaški dejavnosti. Tudi med huligani najde- mo uživalce mamil, samo bolj redko. Kaj pa so hipiji je malo težko po- vedati. So mladi ljudje, ki so se uprli načinu življenja naše družbe. Zbirajo se v skupine, gojijo bratstvo, se navdu- šujejo za mir, gojijo rože, igrajo kitaro in se grejo svobodno ljubezen, brez vseh obveznosti. Zbirajo se kjerkoli, na trgih, stopnicah, pločnikih. Mnogi od njih so iz bogatih družin, pa so pustili vse udobje domače hiše in ma- terialne dobrine zamenjali s pohajko- vanjem. Iščejo nekaj več, vprašanje in to veliko pa je, če bodo kaj našli. Ce so med njimi vlomilci in posi- ljevalci? Morda, vendar bolj redko. NATAŠA ALKOHOL IN OTROCI Rada bi vedela, če je za otroke zdravo, če jim dajemo vino. Živim na deželi, pri moževih starših in ti dajo triletni deklici kdaj pa kdaj malo po- piti. Pravijo, da je malo vina za otroke zdraA^o. Jaz sem v sliižbi dopoldan in bojim se, da to večkrat narede. C^ mo- žu kaj omenim, potegne s starši in sem zato osamljena. Prihaja do pre- pirov, jaz pa sd ne znam pomagaiti, čeprav mdslim, da imam prav. Kako naj j.im to dopovem, kaj naj storim? REZIKA Draga Rezika, tvojega zaskrbljujočega pisma sem bi- la pravzaprav vesela, čeprav sem se hkrati zgrozila ob njegovi vsebini. Imaš prav in to v celoti, vprašanje pa je, kako takšno zaostalost preprečiti. Dol- go časa je veljalo prepričanje, da je vino izvrstna hrana in nadomestuje ki- slino v želodcu. Zdaj je znano, da to ne velja ne za odrasle ne za otroke, za slednje pa je še posebej škodljiv. Ne smemo namreč pozabiti, da so živč- ne celice možganov ene izmed redkih celic, ki se v življenju ne množijo. Skratka, od rojstva dalje jih nimamo čedalje več, ampak manj. Alkohol pa možganske celice usodno uničuje, zato vam svetujem, da zastavite ves svoj vpliv ter otroka obvarujete pred alko liolom. Celo za ceno lastne sreče se vam to izplača. Dobro premislite in če se da, se tudi z vašo socialno delavko posvetujte. SOVRAŽIM SVOJEGA OČETA Dolgo sem odlašala, danes pa vam pisem. Stara sem 18 let in več otrok je v družini. S sestro sva najstarejša, drugi pa so mlajši. Problem je v tem, da je naš oče kronični pijanec. Enkrat se je že zdravil. Vsak dim hodi domov pijan, potem pa razbija in nas zmer- ja. Nas ouoke nikoli ne pokliče po imenu, ampak nam daje razna poniže- valna imena od krampa naprej. Izgu- bila sem vero v ljudi in tudi življenje sem si že hotela vzeti. Najbolj me bo- li, ker mi oče pravi, da sem ničvred- niica, in še grše izraze mi daje. Nika- mor me ne pusti, še v cerkev ne. Oprosti moji zmešani pisavi, kajti oče spet razgraja. IRENA MOJA DRAGA IRENA, najraje bi s tabo jokala, a imam sa- mo moč, da pišem, tolažim. Rada bi tudi besnela, če bi imela nad kom, tako pa nastajajo le besede, bese- de..., ki ne morejo spremeniti niče- sar. Lahko ti napišem, da se mi smilijo tvoji bratje in sestre, mama, vendar ti s tem nič ne pomagam. Lahko ti re- čem, da razumem tvojo stisko, da sem na tvoji strani, a kaj, ko vse moje sim- patije ne morejo spremeniti tvojega očeta in niti vzdušja, v katerem živiš. Lahko ti dam le nekaj poguma, da vzdržiž. In ravno to ti želim dati. Predvsem ne vzemi besed, ki jih oče v pijanosti govori, dobesedno, če- prav si mislim, da so zelo žaljive, kri. vične in bolijo. Ne zaslužiš jih, daje pa ti jih človek, ki bi ti moral izkazovati največ ljubezni. Vendar so te besede zanj le ventil za njegovo razpoloženje v pijanosti. Drugo, kar bo morda omi- lilo tvoje gledanje na očeta, je ugoto- vitev, ki jo je postavila medicina, da so alkoholiki bolniki in jih moramo kot take obravnavati. Tudi sama ome- njaš, da obstajajo danes zavodi za zdravljenje alkoholikov in klubi zdrav- ljenih alkoholikov. Kot pri vsaki bo- lezni pa se mora bolnik sam potruditi, če hoče ozdraveti. Zdravljeni alkoho- lik, ki se spet preda uživanju alkohola, je »bolan« še bolj kot je bil poprej. Ne pravim bolan v narekovajih, kot da bi to ne bila prava bolezen, am. pak zato, ker je to bolezen posebne vrste, ki je zdravi navadno nočejo pri- znati za tako. Morali bi začeti pri sebi, prevzeti nase svoje odgovornosti, to pa je najtežje. Rada bi videla, da bi se s pismom še oglasila. Ne vem, kako ti bodo moje besede pomagale, da se boš lah- ko še odločneje branila proti zlu, ki razjeda vašo družino. Boriti se moraš s sredstvi, ki jih imaš na razpolago. Nima smisla, da bi pisala, kaj mora storiti tvoj oče, kar je samo po sebi umevno: PONOVNO BI SE MORAL ZDRAVITI. Ce ga ne morate prepri čati vi, njegovi otroci, potem mora spoznati sam, ker bo le tako učinko- valo. Vse drugo pa bo spet pesek v oči. Deklica draga, pozdravljena bodi! NATAŠA □ priporoča Mešalno baterijo s tušem lahko kupite v Tehno-mercatorjevi prodajalci Labod. Je uvožena iz ZRN, izdelana po ameriški li* cenci. Zanjo boste odšteli 1654,15 dinarjev.; Na posnetku je baterija za bide (na en.o luknjo) in baterija za pomivalno korito- Prva velja 1140,80 dinarjev, druga pa 1463,50 dinarjev. In kje? V Labodu vendar!; V isti prodajalni imajo tudi večjo izbiro zidnih in talnih pioščic, znanih proizvajal- cev kot so Gorenje, Litioje, Jugokeramika in drugi. Zidne veljajo od 1,71 dinarjev do 5,33 dinarjev. Talne pa lahko kupite od 8,18 dinarjev do 14,28 dinarjev. V Plastiki, v Stanetovi ulici imajo več vrst toplega poda. Je širok dva metra, tekoči meter pa stane od 91,52 dinarjev do 246,80 dinarjev, odvisno od kakovosti. Na voljo je več barv. V isti prodajalni imajo tudi lepo izbiro vevšik tapet. Največ jih je |>o 61,65 dinar* jev, nekatere so tudi malce dražje. Sicer pa pridite in si ogledajte sami. « Štaša GorenseU VEČERNE DOMISLICE Večerna moda še naprej pušča dojnišljiji prosto pot, morda v novi sezoni še za kanček več kot prej. Nove so barve in materiali, vzorcev tako skorajda ni, še najbolj novi in nenavadni pa so seveda kroji. Za primer sta dva zares ekstravagantna modela, seveda pa priznava moda tudi malo manj komplicirane modele, ženski pajac, kombenizon ali kakor že hočete je bil to poletje zelo priljubljen. Večerna moda ga )e povzela, nekoliko preoblikovala, predvsem pa sešila iz mehko pada- jočih, lepih svilenih materialov in takšnega nam ponuja za svečane po- znovečerne priložnosti. Prav na vrhu modne priljubljenosti pa so tudi gola odkrita ramena in seveda obleke v tem stilu. Večerna modna linija je torej mehka, nežna in takšna, da kljub bogatim domiselnim krojem da slutiti žensko postavo. 16 stran — NOVI TEDNIK St. 37 — 16. september ROKOMETNA POSLASTICA ZA CELJANE FINALE BO V CELJU! Celjski rokometaši so po uspehu v polfinalu za jugo- slovanski rokometni pokal, potem ko so premagali Bor- ca iz Uroševca s 30:28, tež- ko pričakovali, kakšen bo žreb in kje »e bo odigralo linale tega naj množičnej še- ga tekmovanja pri nas. Kot je znano, sta se v finale uvr- stila večkratni držarai in po- kalni prvak Partizan iz Bje- lovarja ter 2RK Celje. Pro- poziciie so taikšne, da se od- igra samo ena finalna tekma in to v kraju enega iizmed finalistov, kot pač določi žreb. 2reb so opravili v prosto- rih jugoslovanske rokometne zveze v Beogradu in z njim je bilo odločeno, da bo fi- nale v Celju, v petek, 17. septembra ob 19. uri v hali Golovec. Naključje je hotelo, da bi oba nasprotniJka morala isti dan odigrati prijateljsko tek- mo v čast 30-letnice obsto- ja celjskega rokometa. Zdaj se je to prijateljsko sreča- nje spremenilo v uradno za dragoceno lovoriko — pokal mladosti. Celjani prvič na- stopajo v finalu, kar je že za njih izjemno velik in lep uspeh še posebej zato, ker so ga dosegli izključno z domačimi igralci. Jutrišnje srečanje bo pra- va revija rokometnih mojst- rov, med katerimi brez dvo- ma prednjačijo gostje, saj bodo v njihovi ekipi nasto- pili tudi takšni iigraloi, kot so Hrvoje Horvat (kapetan reprezentance in človek, ki je največkrat oblekel dres s petimi plamenicami!), Nimš m Serdarušič (vsi stalni dr- ža\-ni reprezentantje) ter še nmogo drugih odličnih igral- cev. Celjani se bodo podali v boj »življenja« s svojimi močmi na čelu z Vladom Bo- jevičem, ki je že 45 krat oblekel dres z di-ža\mim gr- bom. Brez dvoma bo to naj- lepša predstava ob letoš- njem slavju celjskih roko- metašev in sploh celotnega celjskega športa. Kaj še lahko rečemo o te- kmi? Predvsem to, da smo veseli, da bo to zanimivo in brez dvoma tudi kvalitetno srečanje v Celju, da so go- stje favoriti, da pričakuje- mo številen obisk z bučnim in< predvsem fair navijanjem "er da tudi naši rokometaši ne bodo pokleknili brez odpora (ki ga znaijo nuditi) brez spoštovanja vrednim nasprotnikom. Naši četi vrlih junakov, ki so še posebej v letošnjem letu dosegli vrsto pomemb- nih uspehov, želimo vso sre- čo v tekmi »življenja«! Mor- da samo še to: izjemen us- peh je bil dosežen že s tem, da so se uvrstili v finale, to pa je čast, ki doleti le malo- katerega. Rokometaši bodo nadalje- vali s slavjem v soboto, ko bo srečanje ekip veteranov, ki so nekoč razveseljevali s svojimi rokometnimi vrago- lijami, zvečer pa družabno srečanje »Rokometaši Celja- nom.« v hali Golovec, kamor so vabljeni prav vsi, še po- sebej pa lijubiitelji rokometa. Omenimo še dosežke liga- šev celjskega območja v re- publiških ligah: Minerva iz Griž je doma ugnala novin- ca Krko iz Novega mesta z 28:24, Šoštanj pa je izgubil v Ormožu z 22:18. V ženski republiški ligi je Šmartno izgubilo v Preddvoru 16:15, Velenje pa doma z Dobrov- Ijami 15:14. TONE VRABL Celjski odbojkarji niso uspeli v kvalifikacijah za vstop v republiško ligo. Kljub enemu samemu porazu so zaradi slabše set razlike osvojili tretje mesto in bodo v priliodn.]« sodelovali v regijski ligi. Stojijo — z leve: Jager, Aškerc, Golner, Vodenik, čepe: Grizolt, Kajtner in Bojadjijevski. ATLETIKA mmNAKA Tako nekako -bi lahko zapisali v komentarju po za nekatere neugodnem nastopu celjskih atletov (članic in članov) na državnem prvenstvu za posameznike v Zagrebu, ki je bilo pred nekaj dnevi. Res je, da nismo o tem poročali že v prejšnji številki, vendar smo si ra- je vzeli nekaj več časa in s pomočjo sekretarja AD Kladivar Štefana Juga zbrali določene podatke, ki v mnogočem ovračajo vse hude obtožbe, ki letijo na AD Kladivar in posamezne atlete po »neuspelem« nastopu v Zagrebu. Trezno smo premislili mnoge stvari in prišli do za- ključka, da naša prva trditev, ki smo jo podali po končanem prvenstvu, ni bila NEUMESTNA, temveč pravilna. Takrat smo zapisali (športni pregled radia Celje!), da ni nobena tragedija dogodek v Zagrebu, ampak da je treba vso stvar pogledati širše in jo ute- meljiti z ustreznimi podatki. Mnogi komentarji so bili sicer hudi (tako od »strokovnjakov« atletike kot onih pravih!), vendar v mnogem preozki. Res je, da je prav zdaj prišlo do tistega, da C3lje nima vrhunskih atletov, kar pa ne gre pripisati delu zadnjih dveh, treh let, temveč NEDELU v prejšnjih letih, pred tem. Prišlo je pač do krize, ki je na žalost v tako močnem kolek- tivu, kot je AD Kladivar, še bolj opazna. Zelo lahko je delati v kolektivu (recimo atletskem, da ne bo pomo- te!), kjer imaš dva do tri atlete, od tega enega dobre- ga, ki ti osvoji dva naslova, drugače pa je v večjem kolektivu ali recimo Kladivarju »Vrhunska kriza« res- nično še traja (Celjani smo pač navajeni na »smeta- no«!), vendar ostali podatki kažejo drugačno sliko, ki no«! j V posamičnem prvenstvu Slovenije pri članih in članicah so Celjani osvojili kar 36 medalj oz. daleč več, kot vsi ostali! Še boljša slika (na to je treba biti še posebej po- zoren!) pa je pri mladincih in mladinkah: mlajši mla- dinci in mladinke so osvojili kar 25 medalj, od tega 12 zlatih, starejši mladinci oz. mladinke pa 7. V štafetah so osvojili pet naslovov, v atletskem po- kalu pa so bili člani in mlajše mladinke prvi, članice in mlajši mladinci pa drugi ter vsi skupaj premočno vodijo (za 90 točk) v Sloveniji, kar pomeni, da bo le- tos vseskupni pokal ostal v Celju. Kako je s celjskimi državnimi prvaki, ki jih »baje« po zadnjem državnem prvenstvu v Zagrebu nimamo? V krosu so postali državni prvaki Blatnikova ter ekipi članov in mlajših mladink. V tehničnih discipli- nah so moški osvojili prvo mesto v višini in kopju. Dušan Prezelj je postal državni prvak v deseteroboju. Krofi pri mlajših članih v krosu, Darko Orožim pri starejših mladincih v kopju in peteroboju, pri mlajših mladincih pa so uspeli Rok Kopitar, Bojan Horvat ter člani štafete 4 x 300 m Kožar, Račečič, Horvat in Kopi- tar ter pri mlajših mladinkah Zvonka Blatnik trikrat, Alenka Erjavec m štafeta 4 x 100 m v postavi Maroša, Ernestl, Poteko in Kopitar. Naštejmo letošnje tekmovalce, ki so oblekli dres 2 državnim grbom: med člani Ukič, Svet, Lisec, Krofi, Pečar in Prezelj, med članicami Blatnikova, med mla- dinci Rok Kopitar, Horvat, Rener, Orožim in čop ter med mladinkami Marjana Kopitar, Erjavec in Blatnik. Kdor bo podrobno prebral te podatke in kdor se vsaj minimanlo spozna v področje atletike, bo lahko ob nekoliko objektivnosti priznal, da zagrebški debakl celjskih atletov ni noben pogreb. Pred nekaj leti se pač ni načrtno delalo in ta davek zdaj plačujemo. Pred dvemi ali tremi leti pa so pri AD Kladivar za- stavili delo na novo in pri tem je najvažnejše, da so prvi rezultati že krepko vidni in to v najbistvenejši kategoriji — pri mladincih in mladinkah. Povrnimo se k naslovu: dan in noč nista enako črna! Dan celjske atletike je lahko črn samo za tiste, ki je ne poznajo in ki jo ocenjujejo samo po »špicah«. Vestno delo pri AD Kladivar in strjmost med ljubitelji atletike bo brez dvoma kmalu poplačana v zadovoolj- stvo obeh. Prvo kritično oceno pa dajmo — vsaj zaen- krat — ob rob, kajti rezultati pri najmlajših govorijo, da bo kmalu drugače. TONE VRABL DEKLETA DA, FANTJE NE! V soboto in nedeljo so bi- le v Ljubljani in Brestanici kvalifikacije za vstop v re- publiško odbojkarsko ligo. Na obeh kvalifikacijah je so- delovala celjska ekipa Par- tizana Gaberje. Dekleta so uspela. Po bolj- ši igri, z mnogo bolj duho- vito in ruttnirano igro so si- gurno premagale vse svoje nasprotnice in si priborile mesto v osemčlan^ repub- liški liigi. Premagale so Me- žico 3:1, Koper 3:2, Merkur iz Nove (jorice 3:0 in Mesti- njo- 3:1. Fantje so imeli smolo. Kljub temu, da so bili pre- magani samo v enem sreča- nju so po slabšem set raz- merju osvojili tretje mesto, škoda, kajti naslednjo sezo- no bodo igrali v regijski li- gi. Tokrat so ifcgubili proti Mestinju 0:3, premagali pa Fo rum Ljubljana 3:2, Kamnik 3:2, Žirovnico 3:2. J. K. STRELJANJE: VELIK PODVIG Celjski strelci so .se udeleži H prvenstva Jugoslavije v Beogradu. Tekmovali so z inalokalibr.sriio pu- ško seri,)ske Izdelave Iz trojnega položaja ter z vojaško pu.ško le- že. Naši strelci .so naredili velik podvig, saj so dosegli vrsto od- ličnili uvrstitev. Članska ekipa v postavi Vjr\\n Seršen (511 kr.). Tone Jager (499), Jože Jerara (489) in Tone Pihlar (471) je za- sedla odlično 2. mesto med 14. ekipami. Za zmagovalci iz Nove- ga Sada so zaostali le za 5 kro- gov. Upamo si trditi, da bi le- tos Celjani bili državni prvaki, če ne bi Tone Pihlar nastopil poškodovan. Namreč pred nekaj dnevi je bil operiran in ni mo- gel doseči boljšega rezultata, če- ravno se je požrtvovahio i>oril. Med po.sanie.zniki je zablcstel naš stari znanec 34-letnl elektro inže- nir Ervin Seršen, ki se je v kon- kurenci 104 posameznikov uvrstil na 3. mesto in osvojil bron.i.slo kolajno. Tone Jager je bil 12. Medtem, ko Jože Jeram to pot ni imel najboljšega dne. V kon- kurenci 106 pionirjev je nastopil Branko Malce SD »Kovinar« .<»to- re. Uvrstil se je na odlično 5. mesto z novim celjskim rekor- dom 344 krogov. 7.a slovenskim refKordom pa je zaostal le za en krog. Tekmovala je tudi pionirka Iz Celja .členka Jager. Zasedla je izredno dobro 6. mesto z rezul- tatom 224 krogov. Trkmovala .je s poviš.Tno temperaturo, če bi bila povsem zdrava, bi se ver- jetno uvrstila za mesto ali dve višje. Naša članska ekipa ,je so- delovala tudi v tekmovanju z vo- jašlko puško od 2O0 možnih leže. Za našn ekipo so streljali: Tone Pihlar (141), Ervin Seršen (162), Franc Apat (162) in Tone Jagej (16,5 krogov). Med 11 ekipami so zasedli 5. mesto, kar je za- dovoljivo, če upoštevamo, da se za to disciplino niso posebej pri- pravljali. Med posamraniki se je Tone Jager uvrstil na 15. mesto. Se postimo prijetno je presenetil Franc Apat, od katerega nismo toliko pričakovali. Celjski strelci so dokazali, kakor že velikokrat doslej, da za-služeno prejmejo skromna finančna sretLstva in .jih racionalno koristijo. Upa.jmo, da jih bo širša družbena skupnost tudi v bodoče podpirala, saj Je le malo športnih organizacij V Celju, ki se lahko ponaša.)o s ta- ko visokimi uvrstitvami v jugo- slovanskem merilu. TONE JAGER NOGOMET 11^ ^^^^^^^ H'^"'^^ V-a tr; celjitca moštva v re- piuoliški ligi so poikaaala v di.m- gem kolu republiške lige lep no- goanat. Žal pa ni bilo strelca, ki bi ve6k.ratne duhovite aikc:ije spre- menil v rezultat. Temu prim-K-en pa je tudi uspeh. Celjani so do- ma izgubili dvoboj proti Muri 0:2, šmartaio v Litiji 0:1 in le Rudar je z največjo teža-vio ko- maj amagal IK) proti Ilirijii na d:e 5 0 5 211:304 O Rezultati v medobčin.ski mladin- ski ligi: Velenje — Zlatorog 80:53, Kovinar — Vitanje 77:64, Elcktra — Prebold 81:69 in Gradiš — Ce- lje 59:104. LESTVICA Celje 8 8 0 882:367 16 Elektra 8 7 1 687:545 14 Kovin.ir 8 4 4 530:541 8 Prebold 8 4 4 483:500 7 Gradiš 8 3 5 419:,523 6 Zlatorog 8 2 6 498:678 4 Vitanje 8 2 6 407:572 4 Velenje 8 2 6 473:565 3 Rezultati kadetske lige, 7. kolo: Šentjur — Velen.Je 51:65, Zlato- rog — OUe 57:82 m Garant — Elektra 64:56. LESTVICA Velenje 7 7 0 .502:382 14 Celje 7 6 1 527:418 12 Garant 7 3 4 450:457 6 Elektra 7 3 4 3O2:3'J0 5 Šentjur 7 2 5 437:450 4 Zlatorog 7 2 5 4;}7:471 4 Glin 6 15 .308:425 1 Rezultata pionirske lige, 5. ko- lo: Celje — Žalec ,58:52 in Pre- bold — Gradiš 36:40. LESTVICA Celje 5 5 O 297:208 10 Kovinar 4 3 1 216:198 6 Gradiš 5 3 2 211:238 6 Žalec 5 1 4 231:262 2 Prebold 5 O 5 207:262 O T. TAVČAR 26.9. JAVNA RADIJSKA ODDAJA V LAŠKEM gj 37 — 16. september NOVI TEDNIK — stran 19 Kronika^ PREHITEVANJE Iz Loč proti Tepanju je vozil trak- torist IVAN LEVART, 27, iz Draže vasi. Na mostu v Draži vasi je z levim smer- nim kazalcem nakazal, da namerava za- viti v levo. To pa je spregledal voznik osebnega avtomobil ALBIN AJDNIK, 29, iz Zbelovega, ki je pričel traktor prehitevati in ko je le-ta zavil v levo, je prišlo do trčenja, pri čemer je na. stalo škode za okoli 10.000 dinarjev. IZSILJEVANJE iz smeri središča mesta je pripelja- la do semaforiziranega križišča na Ma- riborski cesti ELIZABETA PILIH, 30, iz Griž in tu zavijala v levo na Dečko- vo cesto. Skozi križišče pa je vozil na- ravnost voznik osebnega avtomobila IGOR GRUDEN, 30, iz Novega mesta In tako je prišlo do trčenja, pri čemer Je nastalo škode za l.^j.OOo dinarjev. PREHITEVANJE RIZO BIBIČ, 34, iz Skopja je vozil tovornjak s prikolico skozi Gomilsko In pričel prehitevati tovornjak, ki je vozil pred njim. Pri tem je zapeljal v »škarje«, saj je iz nasprotne smeri pri- peljal z tovornim avtomobilom J02E KORa^AK, 52, iz M. Sobote. Le.ta je preprečil trčenje tako, da je zapeljal na desno bankino in nato na travnik, kjer je trčil v jablano Pri tem je na tovornjaku, ki ga je vozil Korošak, na- stalo škode za 100.000 dinarjev. KOLESAR POŠKODOVAN V Strmcu pri Vojniku sta se v ne- preglednem ovinku srečala voznik oseb- nega avtomobila BOGOMIL HRIBAR, 33, iz Velenja in voznrk kolesa s po- možnim motorjem JOŽE KOTNIK, 41, Iz Landeka. Ker je vozil Kotnik po sre- dini ceste, se je zaietel v osebni avto. mobil in se pri tem lažje poškodoval. NEPREVIDEN PESEC MIROSLAV BOJIC, 31, iz Celja je vozil po Čopovi ulici v Celju in tik za železniškim prehodom prepozno opazil pešca. 64-letnega IVANA ŽERA- KA, iz Celja, ki je prečkal cesto. Bojič je sicer zaviral, vendar je pešca kljub temu zbil po cestišču, pri čemer se je Žerak iažje poškodoval. D\rE NESREČI Na delu »Slovenike<( med Celjem in Mariborom sta se zgodili prvi dve nesreči na območju celjske uprave jav- ne varnosti, in sicer na viaduktu Ske- denj. Nesreči sta bili takoj ena za drugo, in sicer obe zaradi prekratke varnostne razdalje. Pri obeh nesrečah je nastalo škode za okoli .50.000 dinar- jev, poškodovala pa se je ena sopotnica. BREZ ZAVOR Po Čopovi ulici iz smeri parka je pri])eljala v križišče s Trubarjevo voz. niča osebnega avtomobila SILVESTRA ŠIMENC, 28, IZ Vojnika. Po Trubarjevi ulici je takrat pripeljal 15-letni BORIS TRSTENJAK iz Celja, ki je s kolesom izsiljeval prednost voznicj Simenčevi in je zato zavil v levo, ker pa na kolesu ni bilo zavor, se je zaletel v avtomobil in SI zlomil desno golen. PRETESNO VINKO MEL.\NŠEK, 23, iz Prepreč je v Brodah pri Vranskem prehiteval ti-aktor, ki ga je vozil .\LBIN GROB- - LER, 46, iz Cepelj. Prehiteval pa je ta- ko tesno, da je s sprednjim desnim de- lom avtomobila zadel v zadnje levo ko- lo traktorja. Udarec je bil tako močan, da je traktor odbilo več kot 20 metrov na travnik, pa tudi Melanšek je zape- ljal s ceste. Oba voznika sta se poško- dovala m so ju odpeljali v celjsko bolni.^ico. HUDO POsKOiX_)VAiM KOLESAR DRAGO BUCOVNIK, 21, iz Trnovelj se je peljal z osebnim avtomobilom proti domu. Pri tovarni Žična v Trnov- Ijali je tik pred seboj zagledal kole- sarja. AIjOJZA VELENSK.^, 64, iz Trnovelj, ki se je peljal bolj po sredini cestišča. Ker je tudi Bučovnik vozil zelo hitro, nesreče ni uspel preprečiti in je kolesarja zbil po cestišču. V celj- ski bolnišnici so ugotovili, da ima Ve- lenšek pretres možganov, odprt zlom leve noge in rano na glavi. v BANATU (1) VAS V hlATU stranske »ulice« v RadojevTi še danes niso spremenile podobe. Tudi v sušnem obdob- ju je vožnja težka. Radajevol Vas, oziroma večje nase- lje v Banafcu ob meji Ju- goslavija—Romunija, za katero je bilo le redko slišati v našem mestu ob Savinji. Tako bi tudi os- talo, če ne bi imeli pri nas »poceljanjenega Ra- dojevčana« Ivana Putnika, oficirja JLA v pokoju. Ivan, ki ga pozna og- romno Celjanov, je sin ba- natske ravnine. Njemu in pozneje nekdanjemu ob- činskemu komiteju mladi- ne Celje in seveda celjski mladinski delovni brigadi gre zahvala, da naslov da- našnjega zapisa ne drži več. Za banatska naselja, podolgovate vsi, značilne »salaše«, je povezava med njimi bistvenega po- mena. Pridelek je potreb- no prodati, saj so na tem območju vedno številnejši tisti kmetje, da o zadru- gah ne pišem, ki pridelu- jejo nmogo več kot sami porabijo. Plodna in bogata je ba- natska zemlja. Pod pildni- mi rokami hitro in boga- to obrodi, daje sadove. Ne- pregledna polja, visoko va- lovanje koruze, sladkorne pese in ozke kot z ravni- lom potegnjene poti med njimi. Tako kot je v planin- skih predelih Slovenije sneg hud sovražnik odma- knjenosti zaselkov, je mar- sikdaj nepremostljiva ovi- ra v Banatu — blatx5. No- va Crnja in Srbska Cmja sta zadiTijii večji naselji pred Radojevim in ro- munsko mejo. Loči jih le nekaj kilometrov. Pa ven- dar so bili meseci, ko je bilo Radojevo popolnoma odrezano od sveta. Ko je zemljo namočilo pomla- dansko ali jesensko dežev- je, so se kolovozi spreme- nili v gmoto mastnega, lepljivega blata, ki je za- polnilo vsako, še najmanj- šo razpoko. Bilo je pred dvanajstimi leti, ko sem sedel na pre- vozno sredstvo zadruge in zapeljal po takšnem kolo- vozu. Vožnja je bila dol- ga le nekaj sto metrov in Še danes ne vem, če je -ko- mu uspelo očistdbi popol- noma »zamašen« moped, Radojevčanom je seveda takšna cesta predstavljala najhuj,ši problem, njena ureditev pa vprašanje na- daljnjega obstoja. Mnogo- krat so bili kot v karan- teni — nihče v vas nihče' iz nje. K si-eči je že tedaj delovala v vasi s pet tisoč prebivalci mala pošta, ime- li pa so tudi zdravnika Duleta, ki je bil prav go- tovo najbolj cenjen človek Radojeva. V takšnih dneh je bilo težko priti še do edinega tedanjega centra družbe- nega življenja vasi — ti- pične »kafane«, gostilnice, v kateri so ob sobotah in nedeljah zvečer bili pome- šani otožni zvoki ciganske melodije med oigaretni dim in močan, povsod pristopen vonj po rakiji. Kmetje so trdo sedeli ob mizah in nemočno razmi- šljali o vrednosti ceste, ki bi jih popeljala tudi v de- ževnem obdobju do naj- bližjega trga, kjer bi lah- ko prodali prašička ali so- de rakije. Roževinasti žu- lji rok so gubili pravo vrednost, saj pridelka marsikdaj ni bilo mogoče vnovčiti. Davki pa so vse- eno. Padla je odločitev, na vzpodbujanje Ivana Putni- ka tako v Celju kot v Zrenj aninu, sedežu teda njega okraja. V vas so pri- šli celjski brigadirji, dva- najst let za njimi pa tudi mi, oživljajoč tiste dni in beležit sedanjost. (nadaljevanje sledi) Milan SENIČAR PRESADITEV ORGANOV 38 LJUDI S TUJIM SRCEM 0 Dramatični kirurški posegi postajajo vsakdanjost # Do leta 1973 presadili jetra 1.199 pacientom Ko smo prvič čuii vest o preisaditvi srca, sta se nas po- lotila vznemirjenost, veselje; Smo resnično tako daleč, da bomo lahko v bližnji bodoč- nosti rutinirano zamenjavali vse organe v človeškem tele. su? Koliko se bo s tem po daljšal človeški vek? Ob iz. rednem razvoju medicine se vzporedno postavlja vrsta vprašanj, ne samo strokovnih temveč tudi moralnih. Danes lahko zapišemo, da ni več organa v človeškem te- lesu, razen možganov, ki jih človeška roka še ni presadila iz telesa v telo. Toda vsi ti podvigi, s kate- rimi se lahko danes ovenča kirurgija, pa niso hkrati tudi vsi najbolj uspešni, oziroma dolgotrajni. To pa pomeni, da bo potrebno še več let ali de- setletij za izpopolnjevanje teh- nike presajevanja in same imunologije. Najnovejša knjiga svetovno 25nane francoske enciklopedije »Larousse« pravkar prinaša, da so v svetu že presadili vse dele človeškega organizma, od tkiv do organov kot so žolč- nik, pankreas, živci, tiroidna žleza, zobje, slušni kanal in tako dalje. Celo jetra, ta iz- redno kompliciran organ, so že presadili, običajno pa je postalo tudi presajevanje led- vic od umrlih ljudi, v prvi vr. sti pa od najbližjih živih so- rodnikov, večinoma staršev. Takšne podvige v kirurgiji lahko imenujemo dramatični In hkrati za.pišemo, da posta- jajo vsakod.nevna praksa v medicini. Na transplantacijo računajo bolniki, zdravniki in medicina nasploh. Neusi>ehi ne zavirajo razvoja presaje- vanja, niti ne /azočarajo jav- nosti ali strokovnjakov. Raz log je v tem, ker je s trans- plantacijo podana vsaj mo4 nost, da lahko )xsmrtno bolain človek preživi, oziroma se te. lo ohrani pri življenju za do ločen čas. Tako daje presaja vanje veliko upa.nje človešUii, X Toda občasni podatki, ki jih je moč črpati iz uradne statistike, kljub vsemu opo. zarjajo strokovnjake na pra vidnost, na drugi strani pa vzpodbujajo spremljajoče ve- je znanosti, da čimprej reši- jo oziroma preštudirajo imu. nološke probleme. Pa poglejmo tudi mi urad. no statistiko o presajevanjii organov. Do leta 1973 so opra. vili kirurgi 225 transplantacdij srca. »Novo« srce je živelo največ pet let. Danes živi na svetu 38 ljudi s tujim srcem. To sta dva podatka, ki hra- brita hkrati pa tudi zasenču- jeta ta izredni podvig današ. nje mediicine, ta'pa je še bolj dramatičen v primeru presa ditve jeter. Sto najvidnejših strokovnjakov sveta zbranih na 25. evropskem kongresu kardiologov v Beogradu je pred dnevi poudarilo, da so na tem področju doseženi iT- redni uspehi, napredek pa je vse očitnejši. Ob tem pa ne gre pozabiti na podatek iz leta 1973, po- dan na velikem zboru kirur- gov v Chicagu. Od 1199 paci. entov, ki so jim zamenjali je- tra, jih je preživelo samo pet najst. Življenje takšnega bol- nika je bilo podaljšano po- prečno za največ štiri leta in pol. Se negativnejša je bilan. ca fpo podatkih za isto ob- dobje") presajevanja pljiič. Od 32 bolnikov nihče ni ostal žir dalj kot deset mesecev, prihodnjič: Nevarnost za darovalca Minuli Leden je bila v Zalcu dva dm na obisku delega- cija iz pobratene občine Kruševac. Delegacijo so sestavljali predstavniki delovne organizacije Zupa, namen obiska pa je bil v ugotavljanju skupnih interesov za poglobitev gos.po- darskega sodelovanja obeh občin. Na pogovorih predstav- nikov obeh občin je bilo največ govora o možnostih, da bi v prihodnjih letih kombinat župa izgradil nekje v žalski ob- čini motel, kjer bi stregli .gostom s srbskimi specialitetami. Kaže, da so se razgovori uspešno pričeli in da bomo lahke kmalu napisali kaj več o novih uspehih sodelovanja med obema pobratenima občinama. -stab Miiialo !>obou>.so svojim vrst- nikom v MariJ.igradcu pri Laškem priskočili na pomoč mladi iz Radc-t-. Pri Iz.^adnji prepotrebnega doma krajevne skiipno.sti je najbolj osvešče- na skupina mladih iz krajev- ne ,s.kupnosti Marijagradec prebila pi-af.itično cele počitni- ce. Prav zato, da bi izkazali s\'ojo .solidarnost, je skupina radeSkib mladink in mladin- cev izrazila pripravljenost, da bodo še prišli na udarniško delo. V stavbi, ki jo gradijo, bo .mladina imela svoj klub- ski prostor, zato utegne pri- mer mladih Radečanov dohiti posnemalce. Potrebno bi bilo iz dveh razlogov. Prvi .je, da Si domač aktiv širi Ikrog pri- jatel.jev za ka.snej.še stike na \-seh področjih, drugi razlog pa je tudi oprijemljiv; po- trebne so delovne roke. Ža- lostno pa je, da je precej rnliidib v dolini, ki se »de- lajo Francoze«, ko hodijo mi- mo gradbišča. Kdo bi se ne zmedel? Besede prisi-čn<> dobrodošlice dragim gostom iz Romunije so za hip otrpnile na ustnicah mlade Velenjčaiike. Tudi nekaj solzic ni manjkalo, toda stisk pred- sednika Ceausesca in nje.gove sopro.ge je podrl še tiste zanje navidezne pregrade, ki jih dela protokol. Sporočilo mlt;- dlnke je bilo nedvoumno povedano in prav tako so ga .gostje tudi razumeli. In kadar govori srce, tudi ni treba veliko razumeli. Spoznanje pride .samo od sebe. f Foto: D. .Medved NOVI TEDNIK — Glasilo občinskiti organizacij Sociali-stičiie zveze delovnega ljudstva Celje Laško. 5iiov Konji Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. poštni predal i61; Naročnma in oglasi: li. V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo žič, Jure ECrašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopai, VEilenko Stra šek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna .'JSdin Za inozemstvo je cena dvojna rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon: 22-369, 23-105, oglasi in naročnina 22-800