TRŽIŠKI VI LETO V. " Tržič, I. marca i !».>«» St. 4—5 PO TURISTIČNEM TEDNU Današnja številka „Tržiškega veslnikn" "i bila morala pravzaprav i/.ili že pred štirinajstimi dnevi in bi morala na tem Westu objaviti spored prireditev turističV n*:^a tedna v Tržiču in ne — razmišljanj po luristlčnrcm tednu. Toda prav tedaj Je upad električne energije zavrl delo v listami in „Tržiški vestiik" z izredno prilogo v počastitev turističnega ledna — ndresarjem tržiške občine — je ttioral počakati" na Ugodnejše razmere. Tako torej prihajamo med svoje bralce z zamudo in namesto sporeda prireditev turls'lčnega ledna naj na leni me-s,n zanišemo le nekaj misu po turislič-!»em tednu. Turistični teden je za nami! Ob tem si Moramo odgovoriti predvsem na lemelj-'["> vprašanja: Ali je zamsc.l prirejanja l,l.nsi;čni.h 'tednov v Tržiču "izvedljiva a,i ne? Ali imamo v Tržiču pogoje za Prirejanje turističnih lednov? Ali smo že "'ovoij sposobni, da prirejamo turistične tedne? •'o-oje vsekakor imamo. V Tržiču sla jJ*S'a'i nekako tradicionalni kar dve pri-Jjditvl. ki nisa le lokalega začaja, eem-v<>e privabljata velik krog gostov od dru-B*d. To so ljubeljske ino'o -ur dirke poŠti ter smučarska tekmovanja pozimi. ,r<> Ita dve prireditvi, ki lahko i/, leta v lc'o bolj popularizirata TrM kol turi-^'ično mesto in ob katerih Tržič z maj-")ini trudom lahko prireja turistične ledne. Letos je bil proglašen za turistični te-"™n teden pred državnim tekmovanjem 1 (tipskih disciplinah. Z malo dobre \o-9* so poleg Smučarskega kluba Ljubelj 0. 1|jidiili sodelovanje in izvedli svoje pri-rc;lilve še Hokejski klub. DPI) Svoboda, ^'lo-ir.oto društvo. Društvo prijateljev P'adine in seveda Turistično društvo kol phudrik in organizator turističnega ledji* kot celote — in bilo je dobrih prirc-PJev za ves leden dovolj na programu. v*i so priši na svoj račun: domačini in !'°s je. stari in mladi, Športniki in ljut »i -lp.ii špota, pa tudi lis'i, ki radi poslu-. .ai<> koncerte En jih zanima dramatika, 'i ker smo prav ta teden praznovali pu-S*i 'udi zabav z maškarami ni manjkalo. ', "Uilo dobre volje -v rečemo lahko zdaj ""<» za popularizacijo turizma v Trži- [.'". zaključku turističnega tedna — topi enkrat v letu prav lahko mnogo sto- , n'"u,0 je vprašanje, alr je bil leden tudi 2*'ojno ijzveden. Vsi, ki ste se priredijo Udeleževali lahko pritrdite, da so IVjfdilrlji posameznih prireditev poka-,, 1 velike sposobnosti in storili svojo j£>"most. Tudi; časnikarji raznih dnevni-(lr'V S0 v ,p'n pogledu — kot smo v teh jff«vncthih brali — Tržičane, zlasti pa j naše smučarje ze'o pohvalili. In pri 11sneiro pozabfti, s kakšnimi ovi- 1, *'"'. se je bilo treba letos v tem tednu ^'"'i Pomanjkanje elektrike, ki je ffro-a]» ' ('a bo zaradi njega morala bili ta I «>na prireditev soloh odpovedana, si- • '-m tednu, Tržičane Spričo tcdn" ,e8:l smo z letošnffm lurističnim "'om p,av )anko zadovoljni a pa se moramo zavedali, da je „Mislim, da takale okrajna konferencapravili še marsikatere slabosti in pomanj- Zvcze komunistov ni samo stvar neke kljivosti v organizaciji sami in j>oj>cljati statutarne formalnosti, marveč je nujno, našega človeka v socializem, da se bolj na široko pogovorimo o vseh V zadnjem času smo malo pozabili na problemih, ki so pred nami," je dejal tov. nekatere sovražne elemente, ki so se vri- Mih-a Marinko na okrajni konferenci nili na vs:i mogoča mesta in ki na naš Zveze komunistov v Kranju. račun dobro živijo. Vsekakor bo polrcb- Poročilo, ki ga je bodal okrajni so- 1,0 lc elemente uničiti z razno klerikalno krear. tov. Zlalnar*, je bilo zelo široko, propagando vred. ki zopet dviga svoj Najprvo je analiziral uspešno |Kil naše gla* m se upa le malo predaleč. Dejal zunanje politike, ki se z vsemi silami J*, da je v pomanjkanju marksističnega bori za ohranitev svetovnega miru, za sve'ovnega nazora in socialistične mora-po'iliko BOdalizma, proti kolonialnim in »lavna slabost komunistov. Treba je kapitalističnim izkoriščanjem. idejno utrdili naše Iju li. predvsem ko- nolranii m,,ll>sle. odpreti vrata v ZK vsem zavest- ■ gene- Ko je govoril o SZ, o njeni i borbi za uspešen induslrijski razvoj, je "'<>. gru.kleljem sor,;,l,z,na. Nove g. poudaril, da so družbeni odnosi obli- "Sf-KM S(,; n&A*l°t v '\',', '''». čali v državnokapilaKstičnih oblikah, TlUll seW ar /KS. tov. Mdia Marndvo, predvsem zaradi nevarnosti lastne biro- « * je o<|as;| k razprav., je dejal, da mora biti komunisl gospodarsko m poll- ;. •'. , „ , , . ..... lično razgledan, da bo znal opravljali Ko je nato prešel na notranjo politiko, „.,'„,,<.. ki s:ojel p|.,.(1 njim sc je najprvo dotaknil našega družbe- Čimprej je potrebno stabilizirati naš nega upravljanja I a mora podati le- „.„ „j bomO s lem dosegli prve korake melj socialističnih Odnosov. Delavec Si k dvU,„ življenjske ravni. Ko je govoril je danes že dovolj prudobd prakse da 0 ^fl gospodarski politiki, o borbi za lahko uspešno opravlja javne m druz- dyJg ,„•< „ |ki: vnosi i. se je dotaknil zelo bene lunkcije Potrebno pa bo seveda ranemar>ene točke našega gospodarstva odpraviti še marsikatero pomanjkljivost, us'ulnostne obrti. Te obrti bi bile lah- predvsem idejno vzgojo delavca - komu- ko v vsakein lm,stll kot „., .„.)„„,,. „.,: n:s a da ne bo zapadel v kaksenkoh, kri- različnejše popravijalnice. I.e-le bi lahko mmal. precej znižale proračune naših družin. Naše komune morajo združili v skupen Naša de'ovna sla, predvsem kmečka napor Interes proizvodnje iai potrošnje (ki jo je zelo veliko), je neracionalno iz-na osnovi samoupravljanja. Jasno je, koriščenji. Po eni s'rani povečujemo plačila je delovanje družbe odvisno le od ni fond, po drugi s'rani pa ne dosežemo njene produktivnosti. Važno Je dobro iz- potrebne produktivnosti, kar seveda niža koristili in razvili tq, kar nam danes nudii standard delovnega človeka, naša stvarnost. Ko' je obravnaval našo Ko se je dotaknil odnosov na vasi, je gospodarsko politiko, jie govoril O teža- dejal, dale-li še niso zadovoljim in da vali v našem gospodarstvu, ki so pred- bo potrebno pritegniti bolj širok krog vsem objektivnega značaji in da se le-te kmečkih proizvajalcev, k reševanju skun-ne dajo'kar čez noč odpravili. nih problemovi sele mladina ho t;s'a. ki Zgodi se, da v negativno psihozo kri- ho znala s svojim delom preobraziti vas liziranja zapadejo komunisti zaradi go- in se uspešno spopasli z okostenelimi spodarskih težav, ker imamo v teh pre- oblikami in načini gosiodars'va na vasi. cej nejasnoSti. Da je v našem gospodar- Predvsem pa se je dotaknil ugleda komu- slvn precej nejasnosti, je krivo to, da je nis'.ov in njihove mentaliteta Dejal je, vključeno vanj dosti ljudi s starimi ka- da je komunist tisti, ki je najbolj na pitalističnimi metodami, katere neuspes> očeh množice, on mora biti vzgled de- no prenašajo na našo novo prakso. Te lovnea človeka. Ne smemo dopustiti, da kapitalistične tendence so na primer brez- bi bili pravi komunisti zapleteni v razne obzirno rsvarjanje dobička in pravica gospodarske kriminale. Ko se je nato na ves dobiček, preziranje pravic delavca, oglasil lov. Boris Zihcrl. je govoril o idej- odrekanje pravic Skupnosti in tako da- ni vzgoji komanda in dejal, da (»omeni Me. ( aai s' dis.iplina v podjetjih ^TS^^V^OT!^S^ "Vsekakor je okrajna konferenca Z K „lem letu, predvsem zaradi vztrajanja n**%»}* ''"^ s'm'v * ,nas-°m llaših podjetij pri starih investicijskih spo.larskem m družbenem z.vljenju. probrani ili ' ' ■ I 1 • l 1 I j / i ** » > v .....t......--- —-r ------ ljc Glavna pomanjkljivost našega gospo- zanemari va |e vsekakor premajhna delovna sel zan(...... idejnem boju za dosego socialističnih ci- teorelično marks:slično misel, zanemarjali najmočnejše orožje v našega gospodarstva U«^ Ip.n °'1n Prireditev soloh odpovedal • "'raz, kf je pritisnil prav v tem tiri! i',niia gripe, W jc mnoge Tr vso, "ila Prav lc ot, ker je težko nekatere sedanje kapitalistične tcu- Ugodna sprememba v avtobusnem voznem redu SAP je uvedel te drvi še eno avlobusno denoe to elemente, ki Jih Je po naših va- vožnjo več na progi Tržič-Ljubljana in seli še vedno dosti, potiskati v okvir socialističnih odnosov. Treba je uredili od-kmetijskih zadrugah do njenega nose v nazaj. Vsako soboto pelje odslej aviobus še oh po! 2I> uri iz Tnžiča in se vrača iz asfs^saesssu^ e ***** doči generaciji naših kmečkih delavcev. , \ storjen fiele začetek In prvi poskus, Nujno pa bo ludi nekolik., siimulirati i,la, "J Preizkusi naše lastne moči. Po Standard na vas, s s andar.1. m v ms mof„o zanimajo kot redko To "J'^J'vo-sti je pri vsem še zelo veliko. Poudaril je, da mora bil i Z'sniarK S tem je Tnžičanom znatno olajšano obiskovanje prireditev v Ljubljani, za ka- ■ j1 * a j r>, i c, o- vsem se zeio vninu. iu.hh.i.i jv, >......--■ .. . , . , ■ .. ■ l,a hotno odpravljati iz leta v leto. In borbena organizacija, ki bo znala od-kak drug kuj. Strati' 2 TRZIŠKI VESTNIK Uspelo predavanje o francoskih Pipah in Dolomitih Tržiško planinsko društvo Je priredilo v četrtek, 2. 2. uspelo, predavanje o francoskih Alpah in Dolomitih. Predavatelj, naš znani alpinist, Ciril Debeljak, ki je eden kandidatov za našo himalajsko odpravo, je /.e popoldne seznanjal mladino, zlasti dijaško z lepotami in problemi, ki se ujpinislu odkrivajo v gorah, ki so do-kaj drugačne od naših. Zvečer je predavanje ponovili in - - ne. baš številne - poslušalce popeljal v svet lepote in miru. V začetku predavanja nas je ob [lepih diapozitivih seznanil z nekaterimi najznačilnejšimi pogledi v naših domaČih gorah, nato pa nas je popeljal v francosko na seji je. Chamonfoc in od tam v višine, francoskih Aflp, ki so jih obiskali v zadnjih dveh poletjih naši alpinisti. Med slovenskimi alpinisti, ki so se s trdim de.iom povzpeli preko granitnih skal in prostranih ledenikov v višine štiri tisoča kov, je bil tudi naš rojak, Tr,žičan Marijan Perko. Spoznaji smo, da je plezanje v granitu zci'o težavno in nudi plezalcu vse drugačne probleme kol plezanje v naših domačih gorah, ki so sicer tu in lam ludi dokaj zahtevne, vendar precej niižjc in brez ledenikov. Videli smo v prvem delu predavanja lepoto in plezanje v francoskih Alpah, po grebenih okoli Ml. lilanea, v drugem delu pa čudoviti svet v Dolomitih, kjer so naši plezalci, izvedli dokaj uspelih Vzponov Ml dokazali, da ne le v našem državnem, ampak že kar v mednarodnem meritiu. dosegajo uspehe, ki jih opravičuje-o, da se morejo postavili ob stran naj-) < > I j šili. Zalo naša odprava v Himalajo ni več neki daljni sen bodočnosti, saj ima v naših najboljših plezalcih .že osnovo, ki jI utegne prinesli golov uspeh. Skoda de, da so se Tržičaoi v laiko majhnem številu odzvali vabilu planinskega društva in zamudili lepo priliko, da vsaj v mislih poromajo v leni svet največjih evropskih višin, ki so nam jih približali in. ponazarjali odlični d la- na jvoč evropskih višin, ki so nam pozitivi. PoVeg vsega je bilo predavanje tudi vzgojno. Spoznali smo, dia so mora človek, ki se hoče. boriti z goro in njenimi probllemi, temeljito pripravili na to delo. ki je nad vse resno in zahtevno. Pa tudi red, ki Vlada po francoskih planinskih postojankah, kjer je ob devetih zvečer že popoln mir in kjer se ločijo alkoho'ne pijače v minimalni meri, bi. nam lahko bil v vzgled. S. R. žiča. Tudi odprave slovenskih planincev v francoske Alpe se, je udeležil en član lega odseka. Odsek šteje 25 članov in 15 planincev, ki. so vsi iz delavskih ali usluž-lienskih vrst. Alpinisti so skrbeli ludi za gimnazijsko, planinsko skupino. Iz poročila načelnika Gorske reševalne službe smo izvedeli, da šteje GHS 11 članov, ki so vsi verzirani reševalci treh planinskih društev: Pt) Tržič, Križe in Podi j uhelj. Ker postaja Gorske reševalne slir.be v Radovljici ne deluje, je področje udejstvovanja trziških reševalcev zelo obsežno in razširjeno še na območju proti Radovljici. Uspelo je, da je postaja dobila moderne pripomočke za reševanje in s tem se je oprema znatno izpopolnila, ("'.lani so se udeležili tudi tečaja za gorske reševalce. Izvežbanosl članov, ki so v pretekli sezoni bili devetkrat klicani na pomoč, je jamstvo, da moštvo GPS vrši svo-» je požrtvovalno delo v polni, meri in uspešno Tudi delo inarkacijskega odseka je bilo zelo razgibano. Siri je osem članov, ki so obnavljali stare markacije, poslavljali ka-žipolne. table. Zal so se še vedno morali borili z nekulturnim početjem raznih vnn-dalov, ki so razbijali kažipolnn znamenja in uničevali delo markacislov, ki se trudijo, da bi bila planinska pota varna in pravilno označena. Načelnica gimnazijski; skupine je. poročala, da šteje gimnazijska skupina na gimnaziji 22 članov, ki so se sešli na osmih sestankih. Skupina je utrpela veliko izgubo z odhodom lov. Gos le na novo službeno mesto. Vendar so imeli gimnazijci, tudi letos svoj smučarski tečaj na. Kolcah, pri katerem so planinci pomagali. Iz poročil je bilo razvidno vsestransko in veliko delo tržiških planincev, pa ludi njihovi uspehi, težave in problemi. Diskusija je opozorila na to in ono. Da bo n. pi-. treba posvetiti dokaj večjo pažnjo mladini, katere je v društvu odločno premalo. To je sicer pojav, ki ga opažamo pri vseh društvih, vendar je dejstvo, da je med našimi gimnazijci le 22 planincev, dokaj porazno in treba bo ponovno poživiti dci'o z mladino. Tudi za planinski tisk je premalo zanimanja, saj ima Planinski vestnik med nami premalo naročnikov. Povezava s so- sednjimi planinskimi društvi, v Krizah, in Podljubelju je premalo tesna in živa. Vsekakor bi biki prav, da bi se ustanovil8 postaja Gorske reševalne službe tudi v Podljubelju, ker je v interesu službe, da ima reševalce čim bliže kraju nesreče in naj bi Inžiški reševalci pomagali izvežba-li alpiniste iz Podljubelja za to odgovorno nalogo. 1 Dane so bile razne sugestije, g'ede pro* pagande (ko'c:lai«ji, ki jih podjetja izdajajo ob Novem letu, naj bi imeli fotografije naših gora), vzgoje itd. H koncu je povzel besedo zas'opnik Planinske zveze Slovenije lov. Bučar, ki je zbranim tnžtškim planincem prinesel pozdrave upravnega odbora PZS ter opozoril na to, da se včasih dozdeva, da so nas tujci v organizaciji ali propagandi ž« daleko prekosili, lies se moramo pri njih še marsičesa naučili, vendar pa smo v ne-ka'erih pogledih jugoslovanski planinci že danes vzor naprednosti, ki. ga tujci, ki 0| žive v socialis ični skupnosti, kar ne morejo razumeli. Samo pri nas v sociajlislič-ni Jugoslaviji n. pr. je delo GPS brezplačno. Tega ni v nobeni drugi dnžavi, povsod drupod je pred reševanjem še važno vprašanje, kdo bo reševanje plačal in ali h° ponesrečenec zmogel visoke stroške reševanja. To pa je le, en primer, ki doka'-*1' je, da smo jugoslovanski planinci naprednejši, od tistih zunaj naših meja. Ker se pripravlja naša o lorava na ffk malajo na 8125 m visoki Manaslu, je hi' na skupščini PZ.I sprivel skico, da plačajo vsi Člani poleg redne članarine še 20 din za himalajsko odpravo. S tem sicer ne bo še zbran denar za odpravo, pa* pa bo l.o.-1.n Širša pronaganda, ki bo poni a ga'a ('obiti na merodajnih mestih sredstva z.a odpravo. Skupščina PZ Jugoslavije je pretresla tudi de'o posameznih društev in delo po-edinih planincev in jih za to delo odlikovala. Med odlikovane) so tudi neka-le-i Tržičani. Tov. zastopnik P Z Slovenije je nato izročil sreibrni častni znak Planinske zveze Jugoslavije tov. Anion« ('.osli za' njegovo požrtvovalno delo 2 mladino,, ki jo je dolga leta usmerjal v planine in vodil na gimnaziji skupnio planincev, in prav lak znak Marijanu Pefi ku za njcovo delo v alpintstiki !h *c posebej nri orsanizacljl a'lpiirs'ičnih odsekov PZ, ki jih je Sirom Slovenije >■« 26 ' ^ Oba odlikovanea sla se zahvalila za P''1' znanje, jin obljubila, da. bosta ludi y bO" doče nadaHevala s svojim delom za p°' speh planinstva in alpinizma. Občni zbor 'e nato izvolil novi odbor s lov. Karlom Glohočnikom, ki bo še v naprej predsedoval liv.iškim planincem. Tov. Bučar Tone je društvu v imeti*! PZS čestital k dosedanjim uspehom m želel novemu odboru, da bi mu v bodočem jetu uspelo izpolnili najvažnejše nW Loge, med njimi tudi povečali pažiij'' vzroji mladine in kulturni vzgoji naša' ljudi' sploh. PZ bo tudi Ir.žiškemu dl*«W tvu pri tem skušala nudili vso podpora Ko. je bil sprejel proračun z.a lelo lflaft ji; bil občni zbor zaključen. S. R. Naša današnja priloga: Adtesat ttiiške G&iue" t* Nekaj besed o adresarju, ki ga l»f lagamo današnji številki. Želeli smo slavili čim popolnejši seznani vseh oWf* slev, uradov, ustanov, podjetij, orgs^JJ iian' vili zacij, društev itd. v občini. V smo nanje, na vsakega posebej, našlo prošnje za podatke. Toda medtem J'*J nam je občinski ljudski odbor nudil pomoč — hvala zanjo! — pri zbirai'J podatkov, žal lc-leh Od mnogih posam*^. nikov nismo prejeli in zalo bo adr<'si\-nujno pomanjkljiv. Bralce prosimo, "H nam to oproste. Vsekakor pa nam ..r uspelo sestaviti prvo ogrodje adrcstUV ' ki ga bomo v bodoče pač' izpopolnJ vali. TR2ISKI VESTNIK Btw.....t ♦ Uaditi^a Andrej Tišler (6. nadaljevanje) tržiškega Čevljarstva 2e več stoletij je bilo v navadi, da so šli mladi pomočniki po dovršeni učni dobi v tujino (,,1'remd") izpolniti si svoje znanje. Mnogi so v tujini ostali po več let, nekateri so celo vse življenje tam ostali, si ustanovili lastno obrt, velika večina* pa se jih je vrnila v domovino. Precej pa se jih je šlo učiti na Koroško ali celo na Zg, Štajersko. V zadnjih letih pred prvo svetovno vojno se je šlo iz Tržiča več mojih sošolcev učiti čevljarstva na Koroško, >y Borov,! je, Veliko«-. Vec in Beljak; Zadnja dva („fremdarja" »z Tržiča sta bila čevljar Pepc in mizar Rajmund. Bii.lo je .1. 1913, ko sta se med rjo oglasila pri .mojem učnem mojstru Zapjolniiku na C.lmpru. Mojster, ld je v svojih .mjadih letih sahi „vandral" po Koroškem in, „Oberštajcrskcm", jima je dal nia pot nauk, da" se , antverh" (Hiantdvverk), rokodelstvo z očmi ukrade. S svelovno vojno pa je bilo konec po-foMmj a n.ašilh ljudi proti severu. Dobra silim naših Jju'di. .ki so zašli ne samo na Kofroško. temveč še dalje do Dunaja, Muinehenla tiri cekr .v Švico, je bila ta, da SO' se vrnii.li skoro vsi kot dobri delavci, vešč*, .nemškerj-i jezika itd. Mnogi od 'teh soi poslali dobri .mojstri. Iz njihovfili vrst jo lizšel '.prvi učitelj za čevljarsko sIVoko v naši vajenski šoli, Anton Meh-lo. Iz listih čiasov izvira več ljudskih pesmi v zvezi s potovanji rokcdolocv, kakor n. pr.: „Kndar boš ti vandrat štr" ali ,.Moji flaniič je v Tirale vandrai". Co se je v fcald gostiln! zbralo nekaj bivših „frein-darjov" skupaj, so. si obujali spomine in nadi zapeli: Ko, ziim.a mav odleže, že mojstrft spel; skrbi, če kfcl sii punkoljc zveze, lila pot se poslovi.. Al mojsler kselu prtivi: „Ne hodi mi phtod, gvo.nt v kufer spravi in p'alco den u koti Kol ko li čem dodali, devš zadovoljen spet?,. Ed.-'jno hčerko dati? V kratkem boš moj zeti" Pred slo Telil so bila potovanja v tujino v marsičem otežkočona. Dokler se niso J*, pr. iiaši .fantje privadili jezika ali kdo, Tii bil dobro vešč dola, je moral r,es „antverh" z očmi krasti, to sc pravi spretnost, domačinov pri delu posnedali Jn se brez kakega izpraševanja delu privadili, Težka sla bila tudi stanovanjski, prameni in. prehrana potujočih plasti če kdo ni kmalu dobil ('°'a. Temu so vsaj deloma ''okodelski domovi ki je dal Adolf Kolping, Rodil se je 8, 'V('rpe!m pri Kolnu. Zaradi dr rokodelcev, primernega, odpomoglii idejo zanjo 12'. 1813 v pri K.0I1111. zaradi revščine v . ni mogel študirali in poslal je čevljarski vajenec in pomočnik. Na svoh PA potovanji h je sam okusil težke razmere v katerih' so- živeli mnogi njegovi stanovski tovariši. Sam je nekoč n. pr. s're 'ei bolnemu čevljarskemu pomočinl-5pi ki je obolel za kozami in je ležal za^ Peščen na nekem podstrešju. Tako je sam naleze! .koze, kar "se mu je na . -.-zri poznalo vse življenje. Njegova' A':°.|a se je hitro širila po Srednji Evropi. v .rokodelskih, domovih so našli stalno ,-ap'o.stcni pomočniki dostojna stanovanja g* hrano, poleg, tega pa še polšlcno ■ za.-y vo in izobrazilo v petju, dramaliki itd. ,na'ši domovini je bilo nekaj podobnih ^^odelskih domov v Ljubljani, Celju, Ti lm'd, v Mariboru in Novem mestu, idr, v Tržičil ie bil odprt rokodelski SS» leta 1927 udci št. 5. buli V rokodelskih domovih so našli zavetje tudi mnogi Iržiški čevljarski pomočniki. Kakor je razvidno iz članske Knjižice, je bil maš stari čevljarski mojster pokojni J.amez Meh'le leta 1800 član takega ro-ko;!ie'.skega društva v Slerziingu na Tirol-slaem. Tisto leto je bila namreč vojna med Avstrijo in Italijo in je Mehle no-kaj časa namesto svojega mojstra moral slražili italijanske vojne ujetnike. Po osmih leLih bivanja v tujini, ko je delal pra raznih krajih Avstrije, Nemčije in celo Švice, se je z mnogimi življenjskimi izkušnjami "vrnil v Tržič, ustanovil čevljarsko obrt, katera je v njegovi družini prenehala leta 1918. V STERO Omenili sem že naše bivše čevljarske mojstre, ki so se že pred 10!) leti pečali z delom za izvoz iz Tdžiču (kolekturo) in z izdelovanjem čevljev po meri za „tržiško gospodo" in oslal'e prebivalce. Ce je Sej' mojster na pr, na dom pomerit čevlje, si je nadel za to pot zelen predpasnik, kol nekako mojstrsko uniformo. Kadar je bii'o manj dela, so izdelovali cev«'je za sejme ter jih v „kore lah" (ročni voziček z dvemi kailesi) prevažali cevo čez Ljubelj na sejmie v Celovec, Boj roVlje itd. Mojstri, zlasli iz okoliških vasi pa so se največ pečali z delom po šterah,. Beseda „štera" izhaja od nemškega izraza „Slorarbcif" in pomeni izvrševanje raznih obrtniških del na domu naročnika. To je že stara navada, razširjena širom alpskih predelov Evrope. Tako je hjilo tudi pri. nas). V Steno so hodili čevljarji, krojači, šivilje, mizarji itd. in to največ po kmečkih domovih,. Krnel je imel doma ni. pr, les, domače platno, sukno tu usnje. V š.ero so kmetje vabili obrtnike največ v zimskem času, ko ni bilo zunanjega dela na polju, kakor ludi ob posebnih prilika.h, če so pri hiši imeli nevesto in je. tako prišla prvenstva-; no „mojškra," v šlero, šival, nevestino ..balp", mizar pa izdelovat opravo. Toliko na splošno zaradi boljšega razumevanja nekdanjega pomena „Šter", Čevljarske šlere "sem kot vajenec, sam doživljal iti se spominjam imen nekaterih ■mojstrov, ki so še pral prvo svelovno vojno hodili čevlje „Siva!" po naših okoliških kmetijah'. Navedel jih bon z domačimi Imeni kako,- so jih ime »ovali kmetje: Figu rež, Palovčan, Bunder, Klo-b»ik, Spič, Pratkar, Samorašmek, Mežek, Gladek. Kvančar in Temšalgov Štefan. Ker je bilo v Tržiču več usnjarn, so kmetje od doma zaklane živine dali kože v „stroj", Ce ni bilo dosli usnja, ga je kmet še dokupil ter naprosil mojstra s kakim pomočnikom ali vajencem vred v „šlero", popravljat stare in delat nor ve „rančoše" za celo družina. Do nedavnega časa je bila namnoč pri nas v navadi beseda „rančoh" (čevelj), kar je izhajalo iz nemške besede „Randscnuh", tp je čevelj, šivain po starem načinu na „kveder", kjer je bil posebno izrazit ŠU rok podplatu! rob, nakovan z nazaj zakrivljenimi planinlčarji „Jagernfigel". V zvezi s tem lahko: še. razložim izraz »šivat »e je šel učil". Tako so govorili, nekdaj starši ne samo krojaških, lemveč tudi čevljarskih vajencev. Pred izumom šivalnega stroja in pra-J uvedbo zhija-janja podplatov z lesenimi klinčki so bi,li" ne le obleka, temveč tudi čevlji samo šivani. V štera srno se odpravili zgodaj zjutraj. Vsak je moral s seboj nekaj nesli Mojster „kneftro" čez ramo, spredaj navezan stol, zadaj pa majhen za boj ček 7. orodjem. Vajenec ali pa pomočnik na k ne liri navcan. vsak svoj stol ter nekaj kopitV Ko smo izgolovili nove. „nančo-še" in zakrpali stare čevlje za vso družino, smo šli ali domov, večkrat pa dalje v sosednjo hišo. Na lem mestu moram omenili svojega učnega mojstra Jan. Zaplotnika 1864..... 1944, Kot. čevljarski mojster se je pečal z delom po meri, za izvoz, hodili pa. smo tudi v šlero k Zosu, Brusu, God-i njovu in Dovžmnu v Dolini. V mladih ietih je potoval čez Ljubelj, delal v Celovcu, nato dalje do Maribora v Graz, Bruck, l..eoben, Knillelfeld. Delal je luđi po šterah, kjer jih je. neka kmetica klicala že ob pol petih zjutraj „Schiisler, auf-slehn, Sterz sc.lion gekoeht (čevljarji vsla-nite, žgianai so kuhani:)." Bil je vseskozi poštenjak in dober z vajenci. Leta 1912 je kupil hišico v Tržiču na Cimpru, kjer je še danes hišno ime pri „Palovčaiiu", Najda'jšo pol v ,,šlero" sla leta 1985 napravila brala. Franc in Ivan Kral,j, oba čevljarska mojstra, namreč, iz Tržiča v 7 8 ur koda oddaljene Korle na Koroškem, kje' s'.a imela v Grobrlnikovi hiši daljne so oilnike. Z njima je bil ludi če.vljiai-ski pomočnik pokojni Ignac De> ni.an,. Najbližja pol v Korle je čez Brsnl-1 »1 planino. Pri Grol letniku, kjer je bilo ve.liko dela za številno družino, so oSrii-li stonaj 2 ledna. Od nave.lenih treh. Ir/iških čevljarjev v šleri živi danes Se Prsnic Kralj, daleič znan pod Imenom .,!<"•—e"e/ Franc-'. Po'en v Tržiču, sin. če ljars e a mojslr.i 2!). 8. IS/l. Po vo j.aš . s.užbi se je osamosvojil in lela je v bil odprt današnji Partizanski Najstarejši tržiški čevljar 82-letni Franc Kralj pri svojem vsakdanjem delu Stran 4 TR2IŠKI VESTNIK St. 4—5 1899 poslal čevljarski mojster. Izdeloval je škornje za vse usnjarne bivših podjetij v Tržiču. Imenujemo ga lahko »starosto" tržiških delovnih čevljarjev, ker še danes v svojem 82. letu starosti, vsak dan dela ter Z nekim ponosom na svoje zina'nje šiva in zbija škornje za usnjarje tovarne »Runo". Vsi tržiški čevljarji mu želimo še. mnogo let zdravja, naši čevljarski mladini pa naj bo v vzgled poštenega življenja in vestnega dela, .Najstarejši čevljarski mojster v Tržiču je Andrej Kralji Rojen 25. nov. 1880 v KrLža,h pri Tržiču;. Izučil se je pri čevljarskem mojstru Petru Polajnarju. Strokovno izobrazbo si je pridobil z delom kot pomočnik, bil v bivši čevljarski tovarni Mallv & Demberger, odkoder so ga poslali na čevljarski prikrojevalni tečaj, ki ga je leta 1907 vodil v Tržiču dunajski strokovni učitelj Lastovka. Ker je bil pouk v nemščini, jih je tečaj izdelalo od 10 vpisanih le 18 udeležencev, med njimi A. Kralj. Leta 1912 je postal čevljarski mojsler in kot zaveden obrtnik še danes vsak dan dela v zadovoljnost .svojih odjemalcev. Kol značajen mož poštenjak, kol malo lakih, je bil večkrat izvo'jen v različne odbore n. pr. kot bi a? gajnik Združenja čevljarskih mojstrov, blagajnik pri bivši Hranilnici in posojilnici, bil soustanovitelj in odbornik Usnjarske zadruge, sedaj tovarne Runo v Tnžiču itd. Naj bi bil še dolgo zdrav med nami! Poleg priprave za oblikovanje spred-a??!] \dP-IfPllGA\" 1P3 Aafu.io>[s Aoiop \\iht ali „Idemo" za šivanje, zabojček s pokrovom za shrambo orodja, če se je šlo v šlero, ter staro čevljarsko orodje, je dal za naš muzej bivši zgledni in pošteni čevljarski mojster Martin Plapar, rojen v Tnžiču 9. 11. 1882, Podla man, ki se do pozne starosti preživlja s poštenim delom. Prav tako tudi bivši čevljarski mojster -- Jerman Janez, roj. 2. 2." 1877. Komaj star 12 let se je šel učit k že omenjenemu mojstru Petru Polajnarju. Delal v čevljarski tovarni Goeckcn — Muller in drugod. Bil čevljarski mojster 22 let. Kot upokojenec še vedno dela ter kakor marsikdo njegovih sovrstnikov s poštenim in vestnim delom pomaga krili potrebe številnih tržiških potrošnikov. Dne 7. II. 1950 je umrl Bistrici pri Tnžiču najstarejši čevljar Jernej Ude, ro,j. 16. VII. 1872 v Križah pri Tržiču. Pošteno je delal vse življenje do starostne onemoglosti. Kipi bivšega čevr Ogrskega mojstra ga bomo ohranili v dobrem spominu. (Nadaljevanje sledi) KRIMINALNA KRONIKA Rad bi imel svojo delavnico V mehanični delavnici tovarne. „Kuno" je bil zaposlen kvalificirani delavec Rozman Alojz iz Kovorja. Pokazal se je zelo vestnega in marljivega pri delu in kmalu si je pridobil zaupanje mojstra in direktorja tovarne. Izkazalo pa se je, da so se vsi v sodbi o njem grenko prevarali, kajti Lojze je zaupanje predpostavljenih grdo izkoristil za svoja nepoštena dejanja. Dne 21. L je bila postaja LM obvešča? na, da je nekdo vzel v tovarni „Runo" električni trofazni motorček in vrtalni stroj, v skupni vrednosti 40.009 dinarjev. Se istega dne je organom LM uspelo najti tatu, ki ni bil nihče drug kakor Rozman Lojize. Ko je namreč zaslutil, da so za tatvino izvedeli varnostni organi, je proti svoji navadi odšel iz tovarne še nekaj minut pred 11. uro. Po tem se je dalo sklepati, da bi utegnil bili pri ta!vini soudeležen. Takoj za njim sta šla tudi dva or.«ana LM z nalogo, da izvršila hišno preiskavo. Lojze se jima je upiral in jima zagotavljal, da o ukradenih predmetih ne ve ničesar. Res miličnika nista našla strojev, pač pa sta dobila nekaj različnega ključavničarskega orodja, za ka'erega pa je trdil, da je njegova last. Prebrisani tatiČ bi se bil srečno izmuznil, če bi se organa LM zadovoljila le s leni. kar sta našla v hiši. Zanimala ju je tudi bližnja okolica in ko sta pogledala na vrt, sta opazila s"teže stopinje moških nog. S'ed ju je vodila preko vrtne ograje kakih 15 metrov in tam sla našla v zeml'o zakopan električni trofazni motorček, katerega je u snel zakopati tik pred nrihodom varnostnih organov. Pod težo dokazov je Lojze končno priznal, da je motorček res vzel, toda o vrtalnem stroiu ni hole! vedeti ničesar. Tudi na postaji LM je nekaj časa vztrajno trdil, da vrtalnega slroia ni vzel. šole čez čas se je. vdal in tatvini priznal. Povedal je, da ga je prodal nekemu na oči poznane- mu mizarju v Podbrezje za 9.01)0 dimu jev. Ugotovilo se je, da je kupec res T. S. iz Podbrezja, vendar je ta povedal, da je plačal za stroj 16.000 dinarjev, ki si jih je izposodil od soseda. Morda se bo kdo vprašal, kako je mo gočo dva tako velika predmeta odnesli iz tovarne? Lojzetu je to uspelo na sledeči način: Dne 10. januarja je bil direk lor ves dan odsoten. Lojze je izkoristil lo priložnost in skrivoma vtihotapil v njegov avto električni motorček in vrtalni široj, nato pa ga je odpeljal iz garaže izgovorom, da lio avto opral. Vratar ni prebrisanega tatica kontroliral in tako mu je uspelo ukradene predmete spraviti domov. Pri izpraševanju je Lojze povedal, da si je že dolgo želel imeli lajslno delavnico, v kateri bi preko leta popravljal, dvokolesa in je zalo že dalj časa odnašal domov različno orodje, ki bi mu lahko prišlo prav. Ne samo v tovarni Kuno, tudi v Mestni mehanični delavnici je kdaj pa kdaj »našel" kaj zase. Tovarna Runo in Mestna mehanična delavnica, sla bili zaradi nepoštenega delavca oškodovani za preko 65.000 dinarjev. Ukradene predmele, ki so jih našli pri njem, so vrnili lastnikom. Lojze je organom LM dobro poznan tudi po lem, ker je često kršil cestne predpise. Vozil se je z neregistriranim motorjem, čeprav ni imel izpita. Sodnik za prekrške ga je zalo dvakrat kaznoval z denarno kaznijo. Prvič je moral plačati 6.000 dinarjev,' drugič, pa Celo 20.000 dinarjev. Sedaj pa se bo moral zagovarjali pred sodiščem za vsa svoja ne|>ošter na dejanja. Prav tako bo dajal odgovor-ludi kupec T. S., ker je Kupil ukradeno stvar. Ta primer naj bo opozorilo vsem tistim, ki še vedno ne ločijo, kaj jc njihovo in kaj tuje. Drušlvo prijateljev mladine vabi na in na redni letni občni zbor, ki bo v vzgojno predavanje, ki bo v četrtek, L četrtek, 8. marca ob 20. uri y isti dvora-tnarca ob 20. uri v dvorani „Svobodo" "i- Odbor DPM Mira Iliršel Iflas otrok je iivhri (Nadaljevanje) Ce smo do sedaj pazljivo sledili razpravljanju o živčnih otrokih, bomo lahko pritrdili, da jih je težko vzgajati in izr obrazovati. Za to odgovorno deo pa je pirva poklicana družina, ki bo morala zelo paziti na prave zdravstvene in vzgojne ukrei>e. Prvi pogoj le'esnega in duševnega zdravja naših otrok je pravilna prehrana. Se posebej pazimo na to pri našem živčnem otroku. Njegova hrana bi morala biti čimbolj raznovrstna: čimveč zelenjavo in sadja, čimmanj mesa in jajc. Nepravilna prehrana, ki ji primanjkujejo določene vrste in množine vilaminov, preprečuje zdravljenje živčnega sistema. Prilagodili bomo dnevne obroke otrokovim potrebam ter se bomo točno držali določenega časa, ko mu bomo ponudili hrano Na prvem mestu je red: otrok naj je* oh določenem času, sicer bo spel izgubil tek in nam bo S tem povzročil sk,rbi. ■ Ravno pri hranjenju lakih otrok starši mnogokrat pogreše. Otroka pri jedi .silijo in zahtevajo, da \i to, kar godi njim, ne pa otroku. To je velika napaka. Kakor odrasli tudi otroci ne jedo vsega; nekatere jedi so jim celo odvratne Prisilna hrada ze'O' škodljivo voliva na otrokov živčni sislem in otežkoča prebavo, krvni obtok in dihanje. Sicer pa predvsem vsaka mati to'iko že pozna svojega otroka, da natančno ve, katerih jedi njen otrok ne more uživati, odnosno kdaj jo le hoče prisilili, da bi mu nuH dihi kaj boljšega, čeprav mu ta jed ne škodi. Oiroirfi z živčnimi motnjami mnogokrat nimajo leka in staršem delajo s tem velike težave, Morda je temu vzrok preveč enostranska prehrana (ludi preveč slaščic), morda se otrok premalo giblje na svežem zraku in nima redne stolice. Tudi bruhajo radi ti naši olroci. Vse te motnje so v zvezi z živčnim sistemom in niso oboleli notranji prebavni organi. Zalo bomo na hrano nri živčnem obroku pazili v prvi Vrsti. Njegov odpor pri jedi bomo zmanjšali s tem, da mu bomo nudili pri hranjenju več sprememb in ne vedno enih in istih jedi. Morda ho bolje, da mu ne damo nikakih malic in bo zalo pri treh glavnih obrokih sedel z vet-sol jem k mizi. Razumljivo je, da bomo pri olroku pazili tudi na pravilno delor vanje njegovih i prebavnih organov in vključili v to tudi. nego in zdravljenje zob. Zelo važjne pa so tudi higienske navad« v družini živčnega otroka. Predvsem sc moramo dobesedno boriti za svež zrak v prostorih, kjer živi. Njegov živčni sistem je ze'o občutljiv in slab srak s pomanjkanjem kisika silno kvarno vpliva nanj. Dokazano jo n. pr. da se tudi zdravi Olroci mnogo hitreje utrudijo v učilnicah s slabim zrakom, kaj pa šele ti naši otroci. Tudi iz lega stališča sc vzgojitelji vedno bore za učne prostore, kjer ne sedi preveč, učencev in kjer je pouk le enkrat dnevno. Svež zrak bodo naši olroci uliti v zadostni meri pri svobod-' nem igranju v naravi (ne v mestnih ulicah ali zaprtih dvoriščih), na sprehodih in Izletih. Kadar gremo z njimi v naravo, jih opozarjamo, da nj.aj g'ohoko dihajo z zaprtimi usti in tako dodobra prezračijo svoja pljuča. Doma pa bomo star noivanjske prostore čimbolj prezračili tudi pozimi. Pa marsikdo meni, da ho otroka, potem zeblo in sc bo v hladni sobi prehladil. Pravilno bomo olroku prezračili prostor tako, da Itnmo morda za de^et minul odprli okna in vrata in ho nastal prepih. Ko bomo sobo zaprli, se bo svež zrak segrel ob primerni kurjavi v prav kratkem času. (Nadaljevanje sledi) H e z u M a, l i: Veleslalom -- člani (proga 2100 m dol- (proga 2 ga, višinska razlika 500 m in 44 vralie, 7.1 tekmovalcev) Člani Državno prvenstveno tekmovanje v alpskih disciplinah Ko Je bilo v nedeljo s slalomom na ludi, tekmovanje v slalomu za članice in }■ ';llka!u' Matevl (Ljubelj) 1,533 Zelenici končano letošnje državno prven- mladinec in mladinke uspešno izvedeno. Kunšič (Jesenipe) l,o4.0 . sivo v alpskem smučanju, so se organi-, Oba zmagovalca med članicami in mla- *}• GVenkelj (Prešeren) 1,54.3 zatorjl, člani SK Ljubelj, kar oddahnili, dinci v veleslalomu sla tudi v slalomu *■ , *,n /• i >-Jl 'j) ' Toda nc samo organizatorji, verjetno slavila zmago. Zupančičeva je bita ludi •>; «™>i »• Jmdmek, 7. Perko, 8. Križaj, tudi marskikaleri tekmovalec in tekmo- tokrat razred za sebe. Dočim je Slavica •»•Štete, K). 1 reslor valka, ki so se v mrazu in vetru borili zmagala z velikim naskokom, se je .lam- Članice (proga. 1500 m, višinska razlika za naslov prvaka Jugoslavije v alpskem niku posrečila zmaga šele v drugem le- 380 m s 35 vrati, 8 tekmovalk) smučanju. ku, ko je Sirilih, ki je imel v prvem 1. Zupančič (Triglav) 1,121 Lahko rečemo, da je bilo letošnje dr- $™ } sekmuli naskoka padel. Pr, mla- 2. Lenarilo., (Enotnost) 2,31.2 žavno prvenstvo v organizacijskem po- d",kal1 Pa J'e Pr«senetila Fanadl Kmsta 3. Praček (Jesenice) 2,49.0 gledu posebno uspešno. ^Državno prvenslvo v alpskem smučanju ,,Mli^!ld .l800,,™j višinska raz- Prvolno je bilo zamišljeno, da bo tek- je bilo zaključeno S slalomom za člane. Uka 45"m> 38 vratic, 30 tekmovalcev) niovanjc na Ku kovnici, loda to je bilo Za prvo mesto sla se borila oba, pozab- 1- Januiik (Triglav) 1,59,2 zaradi pomanjkanja snega neizvedljivo |j,e„u olimpijca Kunšič in Štele, toda 2. Modric (Graf.) 2,02.0 in tekmovanje na hitro preneseno na, Kunšič se je'bolje izkazal, in zmagal ter 3. Lebe (Branik) 2,01.3 Zelenico. Toda tuudi Lam niso bile snežne tako poslal poleg Zupančičeve, hi Jam- Mladinke (Oroca ista\ot članice (i lek- razmere ugodne. Tako, da sunka ni bilo „jka najuspešnejši tekmovalec v tem tek- mlX) mogoče izvesti (proga bi bila preneva.iv movainju. Tudi tokrat se je dobro plaši- < rnmnik nviolavl 9 911 na). Proge, ki. jih je pripravil Slavko ral Janez Perko, ki kaže/iz leta v leto •>' Fahadl Fužin V 229 3 Lukanc, so bile zelo težke in so zalilo večji napredek. Matevž Lukanc, prvak v 7 \' >., /;."v^ %1^a vale od vsakega tekmovalca dosti zna- veleslalomu, je v prvem teku paddl in se ■ • -""vl'K" <■'1 »XAy> ->'•'•' nja, drugače je le-ta kaj kmalu /.letel s kljub odlični vožnji v drugem teku ni. Člani, slalom, 1000 m, višinska razlika proge (teh je bilo veliko). Tekmovanje mogel bolje uveljavili. Za presenečenji) 320 m, dve. progi, ena 02, druga 08 vra- se je pričelo z veleslalomom, kjer je Ma- je, poskrbel mladinec. Zugovič z Jesenic, lic lev/. Lukanc s sigurno vožnjo dokazal, ki se je plasiral na šesto mesto, ter bivši L Kunšič (Jesenice) 2,32.1 da še ne spada v „pokoj" in tako ovrgel, reprežcntanl Mol nor z devetim mestom. 2. Štele (Ljubelj) 2,33.0 mnenje nekaterih višjih funkcionarjev, Med uspešne tekmovalce štejemo ludi 3. Cvenkclj (Prešeren) 2,45.1 da je on s poškodbo, ki jo je dobil v Zagrebčana Modrica, ki se je v obeh di- 1. Krmelj Jan (Ljubelj) 2,17,1 Gannis.-.hu, končal svojo smučarsko ka- seiplinah dobro plasiral. Pa tudi Bosa- 5. Perko, 0. Zugovič, 7. Lukanc M,, 8. riero. Tudi naprej ni šlo brez presencs nee, Boškovič je dokazal, da si. smuča- Dornik, 0. Molnar in 10. Modric čenj, saj se je na pelo mesto plasiral nje. pri njih utira pol. Tudi Slavko LuJ rdoni,... ,„.„,,., snu „, v:«:noi.„ ,....,1:1.., mladi Jenko iz Kranja. Največjo smolo kane je kot predvozač. dosegel čas, s .„,1 „'" „. , (> fJ™A \ ffi pa sla vsekakor imela naša tekmovalca katerim bi se plasiral na peto mesto. *g .. '"va M)> drUga 0ga 4,> Slefe in Perko. Prvi je v zgornjem delu Med gledalci smo opazili, tudi oba ro- , '7,,,>.mčič riv;„i..,A ciljem ga je zaneslo ravno v napačno venslvo potekalo v znaku presenečenj. ./ w', ' x (rlnoHul Stran, kjer je izgubil dragocene sekunde Lahko rečemo, da je bilo to tekmovanje 7 l ,. 1, A •',' i.\\\ <)•''!>•> in mogoče še kaj drugega. Tudi naši mla- hladen luš za olimpijsko komijsijo, ki je alrul" l^juoeij; di tekmovalci, kot AhaČič, Sušnik itd., „slrokovn jaško" ugotovila, da je'številčno Mladinke, proga 000 m, višinska raz- so se doiro odrezali. ekipa došli velika in da je izbrala res lika 190in, vratic 32. Prognoza, ki jo je dal Janez Štele, se najboljše. Fa?«*' (Fužin.) 2.22,5 ježe prvi dan uresničila: 5 Tržičanov med Na tem tekmovanju se je pokazalo, da jj. Ankete (Triglav) 2.31.1 prvimi desetimi. Pri mladincih pa se je mladina še ne dosega stare rulmirano 3. Mravlje (Triglav) 2,50.0 za Tržičane bolj slabo končalo. Sirilih smučarje in da le-li uspešno zastopajo in Krali s'a se zrinila šele na šesto ozi-v našo državo v mednarodni areni. ™ - . „_ , roma sedmo mesto. Med članicami pa u,IHlJ "** ,euu inai je bila Zupančič Slavica, posebno še ko Motn^lHlOriTl <"T ▼ TrŽiČU si. je Ojclova že prvi dan izpahnila ro- !VIUlUbJi.lJUIlliy ko, brez konkurence. Ta tekmovalka bi pazil Uhl Na pločnike pro- Po velikem trudu tržiških drsalcev, S'e s sistematičnim treningom lahko častno gjm|" '' ' predvsem nekaterih hokejistov, je tudi borila na vseh svetovnih smučiščih. V ' * . ,.v . . , ,....., Tržič s pomočjo občinskega odbora, do- moštvenem tekmovanju pa so imeli že Vse lo .se je slišalo pri moloskijoi 1 u- |(,(](,no plosl{ev ki Vsak dan pre- prvi dan največ usoeha člani S K Tri- g.u- .J> .1° bd izveden prvič v okviru tu- napolnj,ena z ljubitelji tega športa, glav iz Kranpi, saj »o osvojili kar tri pr- rističnega tedna. Toda tržiški hokejisti še niso imeli dor va mesta. To je bila prava atrakcija za gledalce, sn časa za trening, pa je bila pred njimi o , 1 , . . , - „ ki so prišli polnoštevilno občudoval po- že prva tekma v okvirii II. lige (B) piv Sobota, drugi dan drž. prvenstva v ,„ j,', sl,etnost motorista in smučarja, ki venStva Slovenije r smučanju, bo verjetno ostala vsakemu se ■ , , .mi|mo n/jlh s povprečno hin Pred okoli 250 gledalci kar je vseka- e^ponmSr^nm- JrSizatoSi ml~ trosfJ° ^ 85 k'" Ur0 ** dokaz .velikega zanimanja zii X- movacT^ na^nobenem telcmlvaniu To- Posebno Kurnilka s sovozačem Krav- peramentni šport, so se srečali z B ekipo da uH "zredne pTirl^Ztvleh carjem in smučarjem Krmeljen, Jankom Jesenic. Proti pričakovanju so Triičani or.r.,ni/,ioriev in 1 ekmovilcev ie bilo Ro sem i'h opazoval od daleč, sem imel s ])0;zrlvovalno igro dosegli nadvse časten, uigunizatoijcv ]n tekmovalcev je pup ^ grenal{ občutek - mislim, da je bilo rezultat z zelo močnim nasprotnikom, saj nnalo strahu, menda zanje, največ pa so izgubili samio z 1:5 (0:3, 0:2, 1:0). verjetno za sebe, saj so se mi približe- Tekma je pokazala, da imajo Tržičani nhp d realni rPViii IKnPll vali s lulrosljo orkana.. Videli smo, ka- obilo smisla in volje za to „inoško" igro,, UJJU UiaUIHI H5WI|I uapoil k() s(, KVinelj .lože že „pogrnil", loda vsekakor pa premalo treninga, saj so V okviru, turističnega ledna sla bili. z moj* Irsko potezo seje dvignili in na- nekateri še pravi začetniki v drsanju. Za-v Tržiču, kar dve drsalni reviji. V sredo da jeva! vožnjo, ne da b, motorist za lo nimivo je da so kondu-.ijsko ..vzdržal, »o nastopali pri velikem številu, občin- kaj vedel. do konca m da so sele v zadnji tretjin, s'va drsalci lll)K Ljubljana. Vsi drsalci L mesto je osvojil in s tem postavil posli do izraza, saj so jo odloe.il v svo-so poželi velik uspeh, posebno pa mala najboljši čas dneva K u mik Franc na pri- JO korist lo je vsekakor dokaz, da bo-Naiaša Andre ter Galova in itesman Mi- kolic.i. s časem; 3,02.1, do z malo več treninga resen nasprol;-r,o, ki so v pravem smislu besede nav- 3. mesto Podrekar Ivan na 250com vstMii moštvom v lej ligi. dušili Iržiško občinstvo. motorju s smučarje,,, Primožičem Sim- . Vsekakor pa gre pr znanje nas.m ho- •' Kacom 1 ni kejistom, ki poleg igranja .111 treninga su<- V petek pa so na malem drsališču na- »om s (asom .>,i.).i, _ mi 1)0!ivajo in čistijo 'drsališče iti tal«) s'«pili še drsalci ZDK Ljubljana. Gle- 3. ineslo Rupar Pavel z olimpijcem iz dncvtt Jv dan žrtvujejo ves prosti čas "alci so se kljub hudemu mrazu zelo Dornikom s časom .5,17,3, ža ureditev drsališča.' {■*zgreli (bilo jih je zelo veliko) ob od- ,|. mesto Perko Frido .s Kava,iJjenr s ča- rcs je, vsak začetek je težak, toda Wpo izvajanih točkah ter lepih kosi- sf,m 3,19.0, mislim, da je bilo sedaj le premalo razumih" Posebno je ugajala Katjuša Dereii^ g ,nw,slo Babic Miloš s Sušnikom Gvi- mevanja- za ta šport, hi da je skrajni čas, *a. nadalje Sfaša in Meta Fajdiga in dora čas 3,30.3 in. zadnjic mesto (zaradi da se združijo vsi zimski športi v en klub' nrata Brleč. okvare na motorju) Pristavec na priko- in da, vprašanje nadaljnjega tekmovanja Vsekakor si Tržičani želimo še več lici s smučarjem Krmeljem Joželom s tržiških hokejistov iz finančnih razlogov lakih prireditev ' • časom 4,17.4. en bi smelo priti v pošlev. / SIran 6 TR2ISKI VESTNIK St. 4-5 Tekmovanje usnjarjev in čevljarjev Slovenije v veleslalomu pod Storžičem ŠAH Z nestrpnim zanimanjem so lelos čakali usnjarji in čevljarji svojo zimsko „u-njarado". Muhasta zima jim je namreč dolgo nagajala in šele v nedeljo, 12." februarja so se lahko pomerili na belih poljanah. Ze pelo leto je lelos organizira'a sindikalna podružnica Peko v Tržiču prvC.s.vo usnjarske in usnjarsko-prede-fo valne industrije LBS, v veleslalomu pod Sloržičem, pod pokroviteljstvom direktorja Peko tov. Ivana Slueina. Ze nekaj dni pred tekmovanjem so se zbrali favoriti v Domu pod Sloržičem ter se pripravljali na to prireditev. Težko pričakovana nedelja je prišla z novo snežno odejo in mrzlo jutro pod Sloržičem je bito priča mrzličnih priprav. V vsakem kolu so tekmovalci negovali svoje smuči, da bi zadeli najbolje .,zdravilo"' za dober uspeh. Tudi številni navijači in gledalci so nestrpno pričakovali krmarja, da otvori tekmovanje in res se je kmalu, za njim pojavila startna šte*t vilka 1. Dokaj težko in naporno progo, ki je bila dolga 11)0!) m, z 200 m višinske razlike in 30 vratci, so nekateri tekmovalci dobro obvladali, bilo je pa tudi takih, ki so na cilj prispeli vsi beli od številniili ..merjenj"' proge. Nas'opilo je 07 lekmoV valcev iz usnjarskih in čevljarskih kolektivov, ki so bili razdeljeni v tri skupine in lo I. člani do 3"> let s'arosli, II. Starejši člani in III. ženske. Pohvale vreden pa je tudi nastop invalida Vanka Malka iz tovarne usnja v Šoštanju, ki je nastopu že na vseh petih tekmovanjih usnjarjev. II. skupina članov, invalidi in ženske so imele krajšo progo z. le 800 m dolžine in 50 m višinske razlike. Proti pričakovanju je zmagalo moštvo tovarne „Puno", Tržič, ki je bilo letos ojačeno z Jo že lom Krmeljem, ki je poslal tudi posamezni prvak in so tako zastopniki Puna osvojili oba prehodna pokala, ki s'a jih branila moštvo Peko in posameznik Logar Vili iz Save, Kranj. Po razglasitvi rezultatov so prejeli tekmovalci številne lepe praktične nagrade, ki so jih podarili v la namen njihovi delovni kolektivi. To tekmovanje je ponoven dokaz priljubljenega združevanja delavcev in In-variškca sodelovanja, saj so tU nastopili Čevljarjev,, uslužbencev do od usnjarjev, vajencev, ki se vanj še močno takih želijo. podobnih tekmo Včh ZAHVALA Našega ljubljenega očka in moža FRANCA CVEKA smo položilj 13. februarja v prerani grob. Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, sodelavcem in sostanovalcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poli ter za darovane številne vence. POsebno zahvalo izrekava organizaciji Zveze komunistov, Upravi in sindikalni podružnici tovarne obutve „Peko" v Tržiču, ki so tako organizirano in lepo pripravili pogreb ter mu fovariško izkazali zadnjo čast in priznanje. Zahvaljujeva se ludi organizaciji Zveze borcev. Strelski družini ,.Štele Anton -Kost j a ( godbi in pevcem društva ..Svobode" kakor tudi govornikom za poslovilne besede in lako ganljivo slovo. Ob tej priliki so tudi loplo zahvaljujeva za skrb in pomoč v njegovi zahrbtni bolezni zdravnikom in bolniškim sestram jeseniške bolnice, ki so mu lajšali zadnje dni življenja. Žalujoči: žena in hčerka REZULTATI 1. Krmelj Joža, Runo 2. Kavar Jože, Peko 3. Logar Vili, Sava 4. Pehare Anton, Peko 5. Slafpar Danci, Peko 0. Štele Drago, Runo 7. Salberger Marijan, Runo 8. Pehare Ivan, Peko II. Bajda Vlado, Konus 10. Rozman Jože, Planika F k i p e : 1. Krmelj Joža, Runo 1,37.4 Štele Drago, Runo 1,59.0 Salberger Marijan 1,59.1 2. Kavar Jože, Peko 1,40.0 Pehare Anion, Peko 1,58.1 Slapar Danci, Peko 1,58.2 3. Pajda Vlado, Konus 2,00.2 Rajda Budi, Konus 2,08.9 Vončina Tugomir, Konus 2,17.0 4. Pehare Ivan, Peko 1,59.1 Zalelelj Marijan, Peko 2,19.5 Dobrin Jože,' Peko 2,22.9 5. Tomše Ferdo, Šoštanj 2,17.5 Medic Ilija, Sošlanj 2,21.2 Sumer Branko, Šoštanj 2,29.3 Starejši člani: 1. Končan Herbert, Šoštanj 2. Dvornik Maks, Sošlanj 3. Zalelelj Milan, Peko 1. Zorčič Vidomir, Planika 5. Jagodic Franc, Peko Invalid : 1. Matko Vane, Šoštanj Ženska »rupa: 1. Krmelj Jožica. Konus 2. Rupar Vika, Runo 3. Gliobočnik Milica, Peko 4. Milelič Milica, Šoštanj 1,37.4 1,10.0 1,50.3 1,58.1 1,58.2 1,59.0 1,59 1,59.1 2,00.2 2,00.9 5,35.5 5,42.3 6,32.1 Šahovsko življenje je v polnem razmahu. Lahko rečemo, da šahovska sekcija „Svobode" ne pozna mirovanja, saj sko-'raj ni ledna, da ne bi imeli ka|kšnie vočje prireditve. Odigrali smo prvem dosegli več dvobojev in iže lep uspeh, /saj smo T Z moštvom z Jesenic igrali neodločeno 4 :4 Sledila sta dva dvoboja z .TLA iz Križev; oba smo izgubili z visokim rezultatom 3:7. Po teh dvobojih je odbor pristopil k sistematičnemu delu, oziroma igranju, tako da smo v tretjem srečanju z .11.A Križe dosegli po brzopotezna igri na 10-lih deskah rezultat 511/2:181/2 v našo korist. V prVotnem srečanju v Križah pa smo zaradi oslabljene postave, saj so igrali sami mladinci in pionirji, izgubili na 11 deskah 55 :00 točk. Nalo je sledil še peti dvoboj v počasni igri in to na 13 deskah, kjer smo zabeležili popolno zmago, saj smo zmagali z 71/2:51/2. Podrobni rezultati so na-slednji: 1. Štele:Slrcpački 1 :0„ 2. Ker« šičiSormaz, 1:0, .3. Semič ; Krainovič Rrezavšček : Knežev i č ti : 0, Rebrenovič 0:1, 0. Kočevar 7. Papov : Dadič 0 : 1, 8.. 1 :0, 9. Meglic : Skender 1 : 0,41.5 1/2 :1/2, 1. 5. Slambolič : : Pernat 0 : 1 7,11.0 Slibelj : Pleše 0,17.0 0,48,0 1,10.8 1,57.2 0,57.0 2,00.0 0,57.8 2,11.0 2,19.7 3,12.9 , n. j : Mir 1 :0. štirih 0, 10. Ing. Sler: : Aposlolovski 0: Dovžan : Veselinovič 0:1, 12. Kokal lojevič 1:0, 13. Soklič : Roslohar Lep uspeh smo dosegli >iva prvih deskah, kjer smo dobili 31/2:1/2. Končana sta tudi dva turnirja in sicer pionirsko prvenstvo Tržiča, kjer sla zmagala Vidovič D. in Slibar z 9 ločkami pred Regvaom (8 točk) ter Premrlom (7,5). Imenovani so dosegli normo za IV. kategorijo. Prav tako so IV. kategorijo dosegli prvi štirje na začetniškem turnirju, Ti so: Meglic Jože, Soklič, Zadel in Dovžan M. V nedeljo, 5. februarja je bil v Križah redni letni občni zbor PGD v Krizah. Pred številnim članstvom so člani upravnega odbora podali svoja poročila, v katerih je bilo prikazano delo društva v letu 1955. V razgovoru o poročilih so navzoči dali dosedanjem odboru vse priznanje za njegovo delo, posebno pa še predsedniku, tajnici, gospodarju in vodji piomiir-jev. Občni zbor so pozdravili: zns'opnik JLA v Krizah, zastopnik občinske gasilske zveze iz Tržiča in zastopnik ZKS v Križali. Ob razpravljanju o načrtu dela za leto 1950. so prišli na površje pred-* vsem sledeči sklepi: 1. V Križal) in Pristavi je nujno zgradili požarni bazen, ker bi v primeru nesreče bili zaman vsi napori članstva in Vse orodje z mo'orko vred, če ni vode. Bazen bi moral bili zgrajen že leta 1951, ko se je izvršil izkop, a zaradi različnih gledanj gradbenega referenta in sanitarne inšpekcije se. delo ni izvršilo. Odbora ne zadene nobena krivda, da so Sredstva zapadla. I 2 marca: Ameriški film STRELJAJ PRVI. 3.-5 marca: Angleški film MLADI LJUBIMCI. O. 7. marca: Angleški film ESTIIEH WATERS. 8.-9 marca: Ameriški film TRINAJSTA URA. 10.- 12 marca: Angleški film v barvah DOKTOR V IITSI. 13.-14. marca: Brazilski film SINIIA MOČA. 15. 10. marca: Ameriški film GRF.II NOČI. 2. Večina sedanjih aktivnih članov. Strokovno izvežbanih za gašenje, je iz delavskih vrst, medlem ko sla med'temi člani samo dva kmečka sinova. Mladi kmečki gospodarji in kmečki sinovi pa bi bili ludi dolžni, da se izvežbajo v čuvanju svojega in ljudskega premoženja, 3. V oddaljeni gorski vasi v Gozdu 'je treba osnovali samostojno desetino, 'ki bo sposobna, da sama nastopi in omejuje požar do prihoda gasilcev iz Križev. I. V edinici JLA v Križah Obstoji ekipa, ki se vadi za gašenje. Ta priprava pa ne more biti temeljila, ker so naloge JLA druge, V odbor je bil izvoljen ludi zaslop-nlk JLA. K vajam PGD bi v bodoče hodili tudi pripadniki vojske, ki bi se skupno; z drugimi člani drušlva strokovno vadili v požarno-varnos'ni službi. Po odsluženju kadrovskega roka, bi to znanje lahko prenesli na svoje domove. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma 8'ari upravni odbor. Tov. Sitar Jože kol predsednik, tajnica Zupanova in gospodar Zupan so bili, izvoljeni z aplavzom. KJ NOVE MT^.ITIKGIK : Thojnas B. IIenry: Beli kontinent, broš. 290, ppl. 390 din. Bo*o S'erlj: N e v š e č n o sprodv sivo, broš. 280, ppl. 380 din, Prah Milčinski: Ptički brez gnezda, broš. 200, ppl. 295 din, POSREDOVANJA Dobro ohranjeno spalnico iz trdega lesa (mahagoni) ugodno prodani. Informdacije v pisarni Turističnega drušlva. .rilški vestnlk« izhafa vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj ^arja Maks Stumlel / Tiska iGorenjski tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič. Cesta Jug. lj. armade S . elefon it 55. / Celoletna naročnina 360 din. polletna 180 din. Posamezna številka 15 din. / St. ček. rač. pri NB 6112-»T«-13S.