Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
80 kr. -Wl|
Za tuje drž. več poštni stroški.
„Soča“
z ,Gosp. Listom1 in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr.
Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici .it. 9. f[pm~ Rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odg-ovornl urednik Drag-. Strueelj. — Tiska in zaiag-a „Gor. tiskarna« A. Gabršček (odg-ovoren Jos. Krmpotič).
Volilni shod, ki se se je vršil na povabilo društva «Sloga» v Gorici dne 22. februvarja za veliko posestvo postavil je soglasno z vsemi glasovi navzočih volilcev kandidata za državni zbor, in sicer
za veliko posestvo, ki voli 22. marca
Alfred grof Coronini-Cronberg,
posestnik v Gorici.
Na volilcih je zdaj ležeče, da se prav gotovo udeležijo volitev ter da vsi brez izjeme oddajo svoj glas navedenemu kandidatu.
Nikogar naj ne moti to, da je Alfred grof Goronini že izvoljen v kmečki skupini. — Pri volitvi v kmečkih občinah se je zagotovil mandat grofu; pri volitvi v velikem posestvu se zagotovi mandat Slovencem po grofu. — Pri prvi volitvi je šlo za to, da si moža ohranimo; pri drugi pa za to, da si po tem možu, katerega vsak Slovenec visoko čisla, mandat obvarujemo. — Kar bo treba potem storiti, oznani se volilcem za časa, ter se volilci povabijo, da si določijo tretjega kandidata.
Za zdaj naj velja geslo: vsi na volišče, vsi za postavljenega kandidata!
V Gorici, 25. febr. 1897.
Društvo „Sloga“.
Volilci veleposestniki! Na Vas
so obrnene oči vseh zavednih rodoljubov na Goriškem. Od Vas pričakujemo zmage v prvi skupini, ki bo volila v ponedeljek 22. t. m. V Vaših rokah je zmaga in zmagate prav gotovo, ako se vsi udeležite volitve osebno ali s pooblastilom in ako ostanete vsi zvesti svojemu dosedanjemu zastopniku, grofu Alfredu Coroniniju. Naj Vas ne moti to, da je v imeniku par neslovenskih imen več kot slovenskih. Ta imena ne bodo odločevala, odločevali boste Vi. Posnemajte lep zgled slovenskih volilcev v peti skupini, ki so vsi prišli na volišče in vsi volili v «Sloginem» smislu, isvzemši par demokratov, ki so pa prej očitno izjavili, da ne bodo z narodom, ki — jih je rodil. — Ostanite zvesti svojemu rodu, pridite vsj, volite vsi, volite Alfreda grofa Coroninija. — Pridite oddaljeni že prejšnji večer, in bližnji v ponedeljek zgodaj, da boste vsi navzoči že takrat, ko se ho komisija volila. —Volilci veleposestniki! Od Vas Je odvisno, kako se ho sodilo na Du-
naju o naši deželi: ali da je po večini slovenska, kakor je res, ali da je italijanska, kakor ni res. — Od Vas je odvisno: ali bomo imeli Slovenci na Dunaju tri zastopnike, kakor tirja pravica, ali le dva, kar hi bilo krivično. — Potegnite se za svojo pravico, za svojo čast. — Izdajice naj ne bo med Vami! nemarneža naj ne bo v Vaši sredi!
Prva zmaga.
Dne 10. t. m. se je vršila na Goriškem volitev enega državnega poslanca nove pete kurije, prvič po oživotvor-jenju te volilne skupine. Volilo se je v Dolcu, v Tolminu, v Cerknem, v Gorici, v Gradišču in v Sežani. Natančen izkaz o uspehu prinašamo na drugem mestu.
Z izdatno večino glasov je bil izvoljen veleč. g. dr. Anton Gregorčič, kandidat polit, društva «Sloga», voditelj slovenskega naroda na Goriškem.
Da je zmagal slovenski kandidat, to je pač naravno, saj imamo Slovenci d v e t r e tj insko večino v deželi in torej v enakem razmerju večino volilnih mož. Ali je torej opravičen povod, da bi slavili to zmago še na izreden način, s posebnim člankom na prvem mestu?
In vendar!
Da, dovolj je razlogov, da se veselimo zmage, izbojevane v sedanjih odnošajih in proti tolikim sovražnikom in spletkarstvom.
Prvi poslanec, ki je bil izvoljen v tej deželi, je naš. To nas osrčuje v pravični borbi, da si priborimo poleg drugega tudi tretjega — v veleposestvu 22. t. m. Začetek je dober, in to je že pol zagotovila ugodnega konca. Prva zmaga nas ogreva in navdušuje, da se vržemo z vso silo v vrtinec daljnega volilnega boja; in tako nastopanje je najboljše znamenje konečne zmage, če tudi po trudapolnem, vstrajnem in požrtvovalnem delovanju.
Drug razlog našemu radovanju je ta, da smo spoznali pri tej priliki, s katerimi in s kakšnimi nasprotniki imamo opraviti; iz tega spoznanja moremo sami posneli nauk, kakb se nam bo zanaprej boriti proti onim, ki so nam pokazali pri tej priliki svoje pravo lice.
Nasprotnike v laškem židovsko - liberalnem taborju poznamo sicer že prav dobro, vendar so se nam pokazali pri tej priliki še od druge, doslej malo znane strani. Ti ljudje so vedeli, da imajo v tej volilni skupini veliko manjšino, vendar niso zgubili upanja v zmago. Po- |
stavili so svojega kandidata in delovali zanj z vsemi možnimi silami, kakor da bi sami verjeli v možnost konečnega ugodnega uspeha. Kako naj bi bilo kaj takega mogoče ?
In vendar je tako; oni so upali, da zmaga laško-liberalni kandidat ukljub večini 80 — 90 slovenskih glasov. Svoje upanje so naslanjali na razne činitelje, katerih moč pa se je razbila v prazen nič kakor pene razburkanih morskih valov ob strmih pečinah našega sivega Krasa.
Naslanjali so se na svoje verne zaveznike — laške «katoličane», na tiste velepobožne duše, ki so pripravljene vsak hip dajati dobre nauke nam Slovencem, kako treba postavljati vero pred narodnost. Tu je šlo za volitev med uzornim katoliškim duhovnikom, profesorjem dogmatike v goriškem semenišču, in pripoznanim laškim liberalcem, ki prisega na evangelij, kateremu so kumovali tudi goriški krivonosci. Ali niti s prstom niso ganili, dasi imajo v Furlaniji odločujočo moč, da bi zaprečili izvolitev takega liberalca, pač pa so stali z liberalci v isti sovražni vrsti proti brezmadežnemu katoliškemu možu, ker je — Slovenec. Tako se kažejo v praksi njih nauki o veri in narodnosti. Več menda ni treba reči. Dostavljamo še, da glasilo goriškega »katoliškega društva*, kateremu podpredsednik je slovenski škof, je suhoparno objavilo izid volitve, kakor naznanja kak malovreden dogodek iz devete dežele. — Mi smo te ljudi poznali že davno; upamo, da vsled tega dejstva jih bodo zanaprej prav cenili tudi tisti krotki Slovenci, ki so doslej vse preveč verjeli njih licemerstvu. — Laški liberalci so torej z gotovostjo računali na pomoč teh «pr-voboriteljev za sveto katoliško stvar« in — so jo tudi dobili v polni meri.
Toda tolika pomoč še ni bila zadostna, da bi mogli upati na ugoden uspeh. Poslužili so se še drugih, doslej v kroniki naših volilnih bojev nečuvenih sredstev — s kupovanjem slovenskih volilnih m o ž. O tej ostudni kupčiji govorimo natančneje na drugem mestu. — Toda varali so se ti ljubeznivi nasprotniki naši, kajti niti enega glasu n i s o p r i d o b i 1 i. Čast našim volilcem, ki so se značajno uprli takim sleparskim skušnjavam, takim grdim naskokom na njihovo pošteno ime.
Od te strani torej niso našli poslušnih ušes, pač pa jih je naša slavna vlada kar obsipala z dobrohotnostjo. Tudi o tem govorimo obširneje na dru-[ gem mestu, ker je zelo važen čin, ki
pove še veliko več nego smo Slovenci pričakovali. Da nas naša domača vlada ne ljubi, to smo vedeli; ali da bi bila kmalu dala Lahom večino v volilni komisiji, kaj takega ni nikdo sanjal.
Zdaj nam je jasno, v kakošni vodi plavamo! Bodi! Hvala! Bomo pač plavali, saj so dovolj žilave naše roke in vsake mlake se tudi ne plašimo, da bi je srčno ne preplavali do zaželjenega cilja.
In zmagali smo ukljub vsem takim naporom nasprotnikov, zmagali sijajno! Slovenski volilci so dokazali vsemu svetu, da niso pristopni mamljivemu nasmehavanju zlatega teleta in da se ne dajo terorizovati od nikogar. Slava takim volilcem! Staro slovensko poštenje je ohranilo svoje lice, značajnost naših mož je podrla v prah vsa nasprotna spletkarstva.
To so tehtni razlogi, da se mora veseliti zmage 10. t. m. vsak Slovenec, če tudi je bil naprej gotov dobrega uspeha. In temu odkritosrčnemu veselju dajemo še enkrat odduška tudi mi z oduševljenim vsklikom: Čast našim volilcem! Naprej po poli zmage tudi 16. in 22. t. m.! Bog z nami!
*
* *
V Bolen, v Tolminu in v Cerknu je bila volitev soglasna, t. j. dr. Gregorčič je dobil vseli 73 glasov, v B. 11, v T. 44, v G. 18. — V gradiščanskem okraju je dobil Gregorčič 11 slovenskih glasov, druge je dobil dr. Waiz, razun dveh ki sta volila Bu-jattija.
Natančen izkaz o uspehu volitve je ta-le :
	Vpisanih	Volilo je:	Gregorčiča: Waiza:	
Gorica (mesto)	U	43	—	43
okraj	227	127	122	5
Tolmin . . .	44	44	i4	—
Bole ....	11	11	11	_
Cerkno . . .	18	18	18	—
Gradišče . .	138	138	11	125
Sežana . . .	57	56	50	—
Skupaj . . .	439	437	250	173
Veleč. gosp. dr. Anton Gregorčič je dobil torej 83 glasov večine. — Socijalist Marn je ujel 6 glasov (v Sežani), v Gradišču pa sta odpadla dva glasova na Bu-jattija.
Domače in razne novice.
Volilcem v veleposestvu priporočamo naj že doma izpolnijo glasovnice tako-le:
Alfred grof Coroiiinl-Cronberg,
v Gorici.
Gg. duhovniki, učitelji in drugi razumniki naj pazijo že naprej na one, ki sami ne znajo dobro pisati, da bodo glasovnice pravilno izpolnjene. — V Gorici bi bila komisija kmalu uničila dva glasova, ker je bilo zapisano le: Anton Gregorčič in ne Dr. Anton Gregorčič. — Prosimo torej pozornosti !
*	Veleposestnike opozarjamo na današnjo prilogo, ki prinaša pouk o volitvi 22. t. m. in popravljeni imenik vseh volilcev. — Slovenci smo zmage gotovi, ako storijo naši volilci svojo dolžnost. Doslej so se naši veleposestniki vedno čvrsto držali, to upamo, to pričakujemo tudi zdaj! Vsi na volišče! Zmaga bo torej naša!
*	Današnja volitev. — Danes so se vršile volit/e enega državnega poslanca za kmečke občine v Tolminu, Gorici in Sežani — pa tudi v Gradišču. Na slovenski strani je bil soglasno izvoljen visokorodni gospod Alfred grof Coronini-Gronberg. On je torej od danes naprej zopet naš — d r-
žavni poslanec. Slava mu! Narod slovenski je dokazal danes vsemu svetu, kako visoko čisla gospoda grofa, tak6 visoko, da ga hoče imeti na vsak način za svojega zagovornika na Dunaju. In imel ga bode ! To naj si zapomnijo njegovi in naši nasprotniki! On je že poslanec, to naj si zapomnijo tudi vladni krogi v Gorici in v Trstu! Več za danes rie rečemo!
V Furlaniji je bil izvoljen z večino glasov dekan Adamo Z a ne t ti: dr. F a i~ dutti je ostal v neznatni manjšini. — Prvi in drugi kandidat, predlagana iz Gorice, sta torej že propadla!
*	Volitev 18. t. m. v mestih in trgih bo jako zanimiva. Poleg Blaža kandiduje namreč zopet g. Edvard vitez Bujatti, ; tajnik trgovinske zbornice v Trstu.
V nedeljo je izdal proglas, v katerem je ostro prijeta goriška klika. — Čujemo, da se tudi v Gorici živo agitatuje zanj; ako dobi tu 400 glasov , zmaga gotovo. Za Blaža ni nikdo!
*	Laški kandidat za mesta in trge, Blaž Lenaš (rojen v Razdrtem na Kranjskem) — sedaj „puro sangue" Alfredo L e n a s s i se vsiljuje za poslanca na Dunaj. Kak mož je on, nam ni potrebno govoriti, ker ga poznajo predobro, posebno tukaj v Gorici, ne samo Slovenci, nego ga obsojajo tudi Lahi sami. Kako izkorišča svoje delavce in delavke, smo sporočili že v zadnji številki; revne delavke, Italijanke iz kraljevine namreč, morajo delati v njegovi tovarni poleg stolne cerkve 13 ur na dan za bornih 4 0 novčičev! Ta brezsrčnost ga najboljše priporoča. Njegovo postopanje kot predsednika vol. komisije v II. oddelku na Stolnem trgu pri zadnji volitvi v peti skupini je še v spominu vsem našim volilcem, katere je zavračal iz ničevih uzrokov ter jih ni pustil voliti. Sploh mnogo drugih uzrokov govori proti njemu tako, da za njega ne sme glasovati 18. t. m. niti jeden Slovenec, ako noče omadeževati narodno poštenje! Slovenski volilci v Gorici in v drugih trgih naj torej ne volijo Blaža Lcnaša, ker je že znano, da je poturica hujši nego Turčin!
*	Čast našim Brkinom ! — Tudi v Divači so se napravljali socijalni demokratje, da bi zmagali pri volitvi volilnih mož v V. kuriji. Vsi železničarji so bili na nogah. — Toda če so železničarji „železni11, so pa naši vrli Brkini — jekleni, a to so tudi pokazali pri volitvi. Železničarjev je bilo došlo na volišče kakih 40 do 50, in s temi so upali na zmago; toda naši Brkini so jim prekrižali račune, kajti došlo jih je iz Barke, iz Skof-Ijega, iz Varej, iz Mirlič, iz Vatovelj in iz Podgrada toliko, da jih je bilo, rekli bi, „kot listja in trave11 ; pravijo, da jih je prigrmelo kar do 400 od vseh stranij. — To so železničarji debelo gledali svoje „jeklene prema-govalce11! Da, čast tem vrlim junakom Brkinom, ki so rešili čast svoji vedno pošteno narodni županiji! Živili!
*	Laška nestrpnost. — Dne 11. t. m. je bil pri Dreherju vojaški koncert. Ko je počela vojaška godba igrati potporni, v katerem so bili nekateri slovenski napevi kakor: „Naprej" itd., vstali so navzoči Lahi in so zapustili dvorano, pri vratih verande pa žvižgali, dokler se vojakom ni zdelo preveč. Častniki so namrač zahtevali aretovanje te kulturne druhali, na kar je ista pobegnila. V splošnem je godba tako izvrstno igrala, da je bilo veselje poslušati.
*Patrijotizem goriškega župana! —
Dunajska „Reichsvvehr" — torej list, ki je baje v ozki dotiki z ministerskim predsednikom — prinaša izviren dopis iz Gorice, v katerem se kaže v čudni luči uradovanje župana goriškega in mestnega magistrata; dopis slove tako-le: „Dejstvo, ki jasno označuje mišljenje — katero se ne da boljše kva-lifikovati — tukajšnjega žapana in njegovih uradnih „trabantov", se je včeraj (30. jan.) pokazalo. Tukajšnji vrtnar in kupčevalec s cvetlicami B r i s c o je poslal za božične praznike — kakor vsako leto — tudi letos Nj. Veličanstvu cesarju košarico svežih vijolic kot udani znak spoštovanja, ljubezni in
lojalnosti. Visoka kabinetna pisarna je sporočila z dne 19. decembra 1890. darovalcu Najvišjo zahvalo in naročila dne 31. istega meseca magistratu, ozir. županu goriškega mesta, da cesarjevo zahvalo g. Briscu uroči. Toda župan dr. Venuti ni imel za to časa, ker so ga skrbele važnejše reči. Moral je namreč agitirati za izvolitev svojega svaka, odvetnika Maranija, državnim poslancem. „Magnifico podesta", kakor tu nazivljajo župana, je vrgel povsem hladnokrvno spis „ad aeta", in š e 1 e p o š t i r i h t e d n i h, t. j. 26. januvarja t. 1., se mu je zdelo vredno, obvestiti g. Brisca o cesarjevi zahvali. To je že vendar več kot prosta birokratska malomarnost. Kakor se tukaj pripoveduje, je ta dogodek deželnemu glavarju grofu Francu j Goroniniju dobro znan; on je ba;e to spravil v javnost. Ali se bode politična oblast brigala za ta slučaj, je zelo dvomljivo, kajti že od nekdaj vlada tu sistem zamolčevanja in prikrivanja takih dogodkov. Na ta način seveda vlada ne more spoznati prave vrednosti hlinjenega mišljenja tako-zvanih libe-ralno-nacijonalnih krogov. Ljudstvo po deželi (večinoma Slovenci) je zvesto in udano dinastiji, pobožno in avstrijskega mišljenja;' vendar pa je brez obrambe razpostavljeno rovanju intrigantov In irredentovcev, ona vidi, kako protiavstrijske demonstracije ostanejo nekažnjene^ kakor n. pr. napitnica župana Fragiaccoma v Piranu povodom odkritja Tartinijevega spomenika itd.; za to se ne bomo smeli čudili, ako počne omahovati u zaupanju. Tudi tako zvana avstrijska dobrodušnost bi morala imeti svoje meje".
Tako dopis v dunajskem listu; nimamo uzroka dvomiti o resničnosti sporočenega dogodka, vendar prepuščamo vso odgovornost za ta dopis dunajski „Reichsvvehr", kajti razkril je take gorostasnost, da bi bilo treba vprašati: ali je tak župan še mogoč v — Gorici ? !
Veleposestniki pozor! Lahoni hočejo na vsak način zmagati v veleposestvu. V ta namen bodo iskali slovenskih glasov — izdajalcev. Njih kandidat dr. Verze-g n a s s i je že izjavil, da pristopi laškemu klubu in da bo skrbel edino le za Furlanijo. Kaj more pričakovati od takega poslanca slovenski del dežele? Nič dobrega! In vendar bo treba še vse storiti, da rešimo deželo propada. Za vipavsko železnico mora priti druga proti severju; potrebujemo še mnogo raznih cest in drugih naprav. Zategadel ne-obhodno potrebujemo svojih mož na Dunaju! — Uverjeni smo, da vsi naši veleposestniki ostanejo trdni in da studom zavrnejo vsak poskus podkupovanja od lahonske strani.
Brezobzirnost! — Nekateri veleposestniki imajo svoja posestva izključno med Slovenci, vendar se ob volitvah pridružujejo našim zakletim sovražnikom. Takim ljudem treba napovedati bojkot! — Tako n. pr. je baronica Fo r m e n t i n i že izročila pooblastilo Lahonom, dasi ima vse posestvo med Slovenci. Opozarjamo na to dejstvo Slovence v njeni bližini!
Izstop slovenskih poslancev iz dežel, zbora. — Odbor „Slov. jeza" nam je poslal to-le izjavo :
„Gledč na to, da so deželni poslanci z izvolitvijo sprejeli od slovenskih volilcev goriške dežele neomejeno oblast, zastopati cel slovenski narod na Goriškem, ki je brez izjeme katoliške vere, ter v prospeh in blagor njegov delovati v istem deželnem zboru, in po svoji modrosti vse ukreniti, kar bi vteg-nilo slovenskemu narodu na Goriškem koristiti, — izjavlja podpisani odbor, da popolnoma odobruje postopanje, posebno pa izstop slovenskih deželnih poslancev ir. deželnega zbora, zlasti zato, ker je bil namen temu izstopu zabraniti velikansko gmotno škodo in sploh odstraniti zatiranje slovenskega naroda na Goriškem.
S tem možatim postopanjem so oni izpolnili svojo od volilcev izročeno nalogo pridobili si hvaležnost njegovo, a sebi ohranili čisto vest, ker so branili narodove pravice, kakor brani levinja svoje mladiče.
Odbor polit, društva „Slovenski Jez" v Brdih, 1. marca 1897.
Zanimiva „proklctcy“. — Nekdo je našel na tleli listič s to-le prezanimivo vsebino :
„Prokletstvo.
To je: Preklet vsak, kdor pri sedanjih volitvah pomaga slovanom k zmagi, Gorici na škodo. Prekleta zemlja, ki krije njegovo truplo. Preklet bodi od svojih sinov in nečakov do tretjega kolena. Preklet od Boga, od narave, od domovine, od meščanov, od sedanjosti in najdaljše bodočnosti. Preklet, preklet, tisoč krat preklet, nevihta uniči mu posestvo, ogenj hiše, kuga obiskuj soprogo, bodi mu ne plodna epidemije obiskuj hišo njegovo, strela ga ubij in razsvetljuj poslednjo njegovo uro — amen".
Ljudje so začeli v svoji zagrizenosti že noreti 1
Coalizione infcrnalc. — „Corriere“ pripoveduje pod takim ljubeznivim naslovom, da so se zvezali proti g. Blažu Lenašu gg. Alfred grof Coronini, bankir Vervega in li-varnar Anton Polh; ti da bodo delali na vso moč za g. Edvarda viteza B u j a 11 i j a. — Nam ni nič znano o taki zvezi. Ukljub temu opominjamo naše volilce, naj bodo pripravljeni, da pojdejo na volišče; ako ne za drugega vsaj za to, da se pokaže, da v tej skupini je veliko tudi slovenskih volilcev, ne pa čisto laški mandat.
Kaj jc resnica? —Vladi blizu stoječi listi, kakor' tržaški „Mattino1*, so naznanili, da je bil izvoljen slovenski radikalec dr. Gregorčič; irredentovski listi pa so poročali, da je bil izvoljen — slovensko - v I a d i n kandidat dr. Gregorčič. Italijansko čitajoče občinstvo je res zavidanja vredno na taki dušni hrani !
Vipavska železnica. — Vipavcem ! Delovalni odbor za zgradbo vipavske železnice je končal prvi del svoje naloge, da je nabral podpise za osnovno glavnico 50.000 gld., katere imajo založiti zasebni udeleženci. Občine so podpisale 27.300 gold., zasebniki 23.700 gld. med temi združene opekarne v Biljah 5000 gld., Alfred grof Coronini 3000 in Franc grof Coronini, deželni glavar 2000 gld., Posebno se je odlikovala občina Dornberg, ki je podpisala z zasebniki vred 10.000 gld.. občina Sv. Križ in Rihemberg, vsaka 3000 gld., in Črniče 2000 gld. Občina Ajdovščina je zaostala nekoliko pod pričakovanjem in se tudi precej pozno oglasila na poziv delovalnega odbora. Vendar ni krivo občinsko zastopstvo, marveč upliv nekih krogov, katerim ni ljubo, da železnico dobe le Vipavci. Ves čas se je skušalo razširjati po dolini vznemirjajoče vesti in baje, prišlo je tako daleč, da se je biv-šema državnima poslancima gg. dr. A. Gregorčiču in grofu A. Coroniniju nasvetovala nezaupnica v plačilo, ker sta pridobila železnico. Seveda bi bilo to v neznansko veselje onim gospodom po deželi in posebno v Gorici, ki ne morejo razumeti, da je Vipavska železnica za Vipavce.
Na občinskih zastopstvih je sedaj, da se nemudoma odzvb vabilu delovalnega odbora in predlože prošnjo na deželni odbor za dovolitev zajmov ali izposojil. Čujemo, da je doslej vložilo prošnjo le še malo županstev, kar se mora le obžalovali. Se več je na požrtovalnosti zasebnih udeležencev. Ako le ti na razposlane pozive založe na razpolaganje želežniškega ministerstva v prvi vrsti za nakup načrtov potrebnih 15.000 gld., izpolnjena sta oba zahtevana pogoja in delovalni odbor se obrne lahko z vso energijo na Dunaj, da se gradba brez odlogov prične. Pozivljejo se torej županstva, da predlože razposlane jim tiskane prošnje s prilogami deželnemu odboru. Takoj po odobritvi se preskrbi občinam potrebni zajmi ter razpošlje potrebno navodilo. Zasebni udeleženci in občine, ki imajo gotovino na razpolaganje in dovolitev deželnega odbora, da smejo neko svoto zakladnega premoženja uporabiti za nakup osnovnih delnic vipavske železnice, naj pošljejo dotične zneske po poštni nakaznici in z razposlanimi listi in pismom na -Goriško ljudsko posojilnico" na lastno ime, kjer se jim obrestuje po pravilih do nakupa osnovnih glavnic, oziroma do izplačila visokemu c kr. železniškemu ministerstvu. Po-
jasnila poda vsekdar dragovoljno 'delovalni odbor.
Vse udeležence S v a r i m o, naj nikar ne slušajo glasov, kojih namen je, stvar zavlačiti toliko časa, da ljudstvo izgubi zaupanje do delovalnega odbora, in vsled tega celo podjetje pride v položaj, kakor je bil meseca oktobra 1896.
V	rokah županstev in gospodov, ki so osnovno glavnico podpisali, je sedaj ves uspeh. Ako store brez oviranja in obotavljanja, kar delovalni odbor ukrene, je vprašanje Vipavske železnice blizu rešitve. Ako ne, preprečili so oni najboljše namene delovalnega odbora, dali prav ljudem, ki iščejo le sebi dobička, ali pa delajo z vsemi silami na to, da naše ljudstvo še na dalje robuje ptujemu kapitalu in javno pred svetom pri-meva, da se ne da zdramiti iz vajenega ro-botanja svojim izkoriščevalcem.
Volilne spletko. — Na magistratu poznajo Slovence le takrat, kedar jim nalagajo kako plačilo ; kadar jih treba povabiti k volitvi, takrat jih pa ne morejo najti. —
- Kako so se vršile volitve volilnih mož v V. kuriji, smo marsikaj že povedali; evo še nekaj:
V	neki hiši so pozabili kar šest Slovencev, ki stanujejo v Gorici do 30 let Nekdo teh Slovencev je sprejel pred par meseci nekega laškega pohajača pod streho, in glejte čudo, za tega pa je vedela magi-stratova gospoda; torej on je volil, njegov gospodar pa ni mogel. Ali ni kazni vredno tako ravnanje? Ali se ne pravi to: norčevati se z zakonom ?!
Slovenski delavci pri Pavletiču v Gosposki ulici in pri Venutiju so baje morali iti volit in sicer laške kandidate; enako se je godilo gotovo še marsikje drugod. — Ali bodo Slovenci na deželi še nadalje mirno gledali tako divjanje proti svojim rojakom v mestu ?
Volitve volilnih mož v Gorici so stale Lahe ogromno truda in denarja, čeprav brez posebnega upanja na zmago pri volitvi poslanca. Šli so v boj edino zato, da ne zmagamo Slovenci. — („Narodna stranka" v Ljubljani pa, kakor pravi „Narod", se ni posebno ogrevala za take volitve in je torej propadla, ker bi ne spremenili konečnega vspeha tudi ledaj, ako bi zmagali.)
Slovence odganjajo iz; Gorice. — Goriški magistrat je začel poditi Slovence iz Gorice kar po odgonu. To se je zgodilo že nekaterim rodbinam. Nekega J. Pertouta iz Gepovana so poklicali v petek popoldne na magistrat; očeta rodbine so ondi kar zaprli, da doma niso nič vedeli, kam jim je prišel oče. Drugi dan pa so poslali kar voz pred njegovo stanovanje in — odpeljali vse vkup v Gepovan. Mož je preživi! s poštenim delom sebe in rodbino; zategadel ni opravičenega razloga za odgon. Toda mož je znan Slovenec; zategadel so laške babnice že pred par tedni stikale glave in pripovedovale, da ga odženo iz Gorice. To se je tudi zgodilo. — Opozarjamo vse Slovence v mestu in na deželi, da je mogoče odgnati na dom le take ljudi, ki žive bodisi v nadlego ali v spod-tiko prebivalstvu. Kdor se pa živi s poštenim delom, ima pravico, da živi kjer hoče. Vsakdo, komur se godi krivica, naj se priloži. Županstva na deželi naj gredo ljudem na roko.
„Faustrecht". — Neki goriški mladenič (Italijan), je objavil v „Soči", kako sta ga napadla na ulici kramar Braidotti in čevljar • Codermatz (ta ima delavnico v Gosposki ulici). — Vsled te notice je Braidotti usti vil na ulici našega tiskarja in začel ž njim prepir; nastalo bi bilo lahko kaj hujšega, da se Braidotti ni zbal samokresa, kateri je baje imel drugi v žepu. V bližini se je zbralo do 30 radovednežev, ki so gledali ta ulični škandalček. — Tako hočejo goriški Lahoni dušiti jasno besedo v „Soči". Toda v Avstriji ne velja več „Faustrecht", zatč se bo zagovarjal Braidotti pred sodiščem. — Neki župnik je nameraval skleniti z Braidottijem večjo kupčijo za kakih 800 gld.; ali ko je čital v „Soči", kako je delal proti č. g. Budinu, se je takoj obrnil drugam. — Ume-jemo, da take reči jezijo g. B. ali trka naj se na prsi rekoč: mea culpa! — Pride čas,
in to prav kmalu, da noben Slovenec ne prestopi praga lahonskih trgovin.
Dostavek. — Resnici na ljubo moramo povedati, da je prvi šel nad mladeniča čevljar G., potem šele je prišel Braidotti z dežnikom in zmerjanjem. Prednost ima torej čevljar G. Vsakemu, kar mu tiče. —• Mladenič je podal tožbo radi žaljenja časti. Tako dobi gospod Braidotti poučilo od dveh stranij, da ne gre takih vprašanj reševati na ulici.
Potres v Gorici. — Dne 6. marcija so nas iznenadili v Gorici štirje izpodzemelj-ski sunki in sicer ob 8 h 10 m, 8 h 50 m zj., 4 h 47 m in 8 h 43 m pop. Prvi, tretji in četrti sunek so bili dovolj krepki, da jih je začutila večina ljudij. Spoznali so jih celo mnogi na prostem bivajoči. Vsaki sunek je spremljal pok, podoben strelu iz topa. Drugi sunek je bil rahlejši. Tako tudi sunka, ki sta sledila naslednji dan ob 6 h 10 m in lO1/^ h predpoludnem. Sunki so bili v Gorici navpični, v Gabriju pri Sovodnjem, kolikor nam je znano, pa že valoviti. Brez dvojbe so se začutili tudi po drugih krajih Vipavske doline, a došlo nam ni od drugod doslej še nobeno poročilo. Zanimivo je, da se je dne G. marcija sprožil ob 3 h zj. en sunek v Kropi blizu Bleda na Gorenjskem in istočasno v Adlešičih v Grnomlju na Dolenjskem. Potresi v Gorici so sploh v čudni, neznani zvezi s potresi onstran kraškega gorovja. Tako se je bil sprožil lahek sunek v Gorici pred Zagrebško katastrofo 9. nov. 1880., in enako pred nesrečnimi Ljubljanskimi sunki ob veliki noči 1. 1895. Zatorej so goriški potresi vredni posebnega zanimanja. Po nalogu ces. akademije -znanosti proučuje potrese po Goriškem gospod Ferd. Seidl, c. kr. profesor v Gorici. Razumnike po Vipavski dolini prosimo uljudno, da naj to preiskavo podpirajo in blagovolijo poslati imenovanemu gospodu kratka poročila v potresih dne 6. in 7. t. m. iz krajev, kjer so jih začutili.
Brzojavni uradi so dobili nalog, da • morajo zaradi volitev 10., 16. in 18. t. m. razširiti službo na ves dan in tudi po noči, ako bo treba tudi na naslednji dan. Ob enem je zaukazana najbolj mogoča točnost. Toliko na znanje volilcem v krajih, kjer bodo volitve.
V Črničah je umrl 4. t. m. tamkajšni veleposestnik in večletni podžupan g. Ivan Pignatari v najlepši dobi svojega življenja, v 39. letu.
Pogreb se je vršil drugi dan popoldne. — Mnogi krasni venci in ogromno število udeležencev pogrebnega sprevoda, katerega se je vdeležilo razen domačinov in sosešča-nov mnogo odlične gospode od blizo in od daleč, posebno iz Ajdovščine in Gorice, pač priča, da je bil pokojni Ivan jako čislan mož. Pokojnik je bil zaveden mož blagega srca ter je stal neomahljivo vedno trdno v vrsti narodnih naših boriteljev. — Blag mu spomin in mir njegovej duši!
Okrožnica vsem županstvom pokne-ženo grofovinc goriške in gradiške. — Naznanja se s tem, da je deželni odbor založil novo izdajo priročnih, trdno vezanih poselskih knjižic, ki obsegajo tudi posnetek poselskega reda v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku ter stanejo po 8 kr. ena.
Slavna županstva naj se preskrbč s potrebnim številom takih knjižic in naj pošljejo dotično naročnino tukajšnji deželni blagajnici, katera ne oddaja knjižic, če niso poprej plačane.
Zaradi delavskih knjižic pa se je obračati do c. kr. okrajnih glavarstev.
Opozarjamo naše cenj. čitatelje na pivovarja Waneka oglas na sedmi strani, ob enem ga pa najtopleje priporočamo kot dobrega Slovana, brata Geha, vsem p. n. gostilničarjem na deželi, zlasti na Tolminskem in v Brdih.
Društvene vesti.
Vabilo. «S loven sko bralno in podporno društvo v G o r i c i» vabi k letnemu obč. zboru, ki bo na praznik D. M. v četrtek, dne 25. marca, ob 2. uri popoludne v pritličnih prostorih goriške Čitalnice v Marzinijevi hiši, Tržna ulica št. 12, v Gorici z naslednjim
dnevnim redom: 1. Letno poročilo od-borovo. 2. Račun za leto 1896. 3. Proračun za leto 1897. 4. Prememba §§ 26 in 28 društvenih pravil. 5. Morebitni predlogi. 6. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov. — Letni račun bode dostopen udom in najmanj 14 dnij pred občnim zborom razpoložen v društvenih prostorih na ogled (§ 25). — Ako hoče kateri društ- j venik staviti pri občnem zboru kak ! predlog, naj ga naznani predsedniku do 20. marca. — Predsednik in odborniki morajo stanovati v Gorici (§ 31). — K občnemu zboru sme priti, glasovati in voliti vsak ud, ki je izpolnil 18. leto; voljen sme pa biti le polnoletnik. Volilno pravico mora vsak društvenik izkazati z društveno knjižico (§ 34). — Nova §§ naj bi se glasila tako-le: «§ 26. Reservna zaloga morata znašati vsak za se vsaj toliko, kolikor znašajo povprečno dvoletni stroški dotičnega bolniškega, domačega ali zunanjega oddelka. Ako kateri bolniški reservni zalog ne doseže te visokosti, zagotovi se potrebna visokost s povišanjem tednin ali z znižanjem podpor v dotičnom odelku, o čemer sklepa občni zbor. Vsaka taka prememba, smatra se kot prememba pravil, ki potrebuje vladnega odobrenja*. —- «§ 28. Kako je nalagati društveno imetje, določuje občni zbor, kateremu je skrbeti za varnost imetja in da se novci v slučaju potrebe dobijo hitro in brez težave*. —
V Gorici, dne 10. marca 1897. Dr. A. Gregorčič, predsednik.
„Goriška ljudska posojilnica66 je imela v febr. 75.314 gld. 83 kr. prometa. Ako pojde celo leto tako naprej, kakor prva dva meseca, bo letos 800.000 gld. prometa. Toda presegla bi lahko že letos en milijon, ako bi imela dovolj denarja na razpolago. Rodoljubi, priskočite ji na pomoč! Kdor ima denar v neslovanskih zavodih, naj ga prinese sem! Letos se posojilnica morda razširi v neomejeno zavezo.
Ostala Slovenija.
Trst. — Tržaškim okoličanom ostane dan 28. februvarja vedno v častnem spominu. Bil je to dan ljute borbe in sijajne zmage. Vršile so se namreč volitve v deželni in mestni zbor tržaški. Vzlic strašanskim naporom Lahonov — napad nasprotnikov je bil tako ljut, da kaj takega še ni doživela tržaška okolica, — vzlic temu, da se imeli nasprotniki pripravljenih 60.000 gld. za kupčijo s dušami in da so uporabili vsa mogoča sredstva, s o z m a g a 1 i v vseh šestih okrajih kandidati pol. društva „Edinosti". Ne le mi, nego ves narod slovenski mora biti ponosen na take junaške, zveste in značajne borilce za sveto našo narodno stvar. Čast in slava vsem junakom, ki so pripomogli k tej zmagi, k temu za vso Slovenijo veselemu dogodku. Živeli neustrašeni voditelji! Živeli zavedni in značajni volilci !
Tri volitvi v peti skupini, v kateri se je volilo neposredno, je bilo oddanih 25.115 glasov. Kandidat progressovcev dr. Hortis je dobil 14.109 glasov, naš kandidat Ivan Nabergoj 6462, socijalist Učekar pa 4462 glasov. Vseh volilcev v tej skupini je 36.436.
Tržaški Slovenci sicer nikakor niso računali na zmago, hoteli so le v primernem številu pokazati, da bivajo Slovenci na tem ozemlju. Da so se volitve vršile zakonito, bi lahko prišlo do ožje volitve, kar bi bila za nje že zadostna moralna zmaga. O dogodkih samih pred in med volitvijo se nam kar pisati ne da. Vsakemu poštenemu človeku se zgraža duša, ako pomisli, kaj se je vse vršilo pri nasprotnikih pod naslovom volilna agitacija. Uboge, odvisne delavce so gonili kot nemo žival na volišče. Ogromno število glasovnic se je izdalo italijanskim poda n i k o m, ki po nobenem zakonu nimajo volilne pravice v Avstriji, dočim brezštevilno naših volilcev ni bilo vpisanih v volilne liste, med njimi celo mnogo jako odličnih in obče
poznanih oseb. Pri nekaterih tvrdkah je bila prava borsa. kupčija s človeškimi dušami, škandalozna kupčija, ki ostane v večno sramoto 19. stoletju. — O tem bo še govora na Dunaju, ko v drž. zboru pride na dnevni red odobrenje te volitve. Gradiva bo ogromnega v dokaz, da Hortis ni zakonito izbran zastopnikom 5. skupine v Trstu. To bo pač uničevalen poraz za progressovsko stranko.
Istra. — Iz Pomjane poročajo v agitaciji nasprotne stranke: Pri nas je bila silna borba v četrti skupini. Vsi vragi iz Kopra, ves pekel je bil gori pri nas. Glasovi so se kupovali, kakor krave, po 10, 15, 20, 25 do 50 gld., sploh, kar je kdo zahteval. Dvema možema so ponujali, da ostranita domov več volilcev iz Trušk, 500 gld.! Dva volilca so imeli zaprta dve noči in dva dni; jeden je bil zaprt ves dan, drugi je srečno ušel. — Sploh se ne da dopovedati, kaj so ti ljudje vse storili, da bi zmagali! A naši možje, posebno agitatorji iz župnije Marezige in Kastabone, so se držali trdno kakor skale. Zaslužijo javne pohvale!
Volitev v Istri. — V peti skupini je izvoljen dr. Bartoli z 326 proti dru. M. L a g i n j i, ki je dobil 297 in socijalistu G e r i n u z 10 glasovi. K r s t i č e v i pristaši, to je oni „Prave Naše Sloge", so volili dr. B a r t o 1 i j a, kar očitno pove, za koga se je trudil dr. Krstič. Ta volitev m o r a biti uničena, kajti nezakonitosti so bile tako očitne, da jih ni mogoče ovreči. Neoziraje se na druge prvotne volitve v krajih, kamor so naši prišli, z gotovo večino na volišče in teh je deset — in so zmagali nasprotniki, zadostuje samo Labinj z 12 volilnimi možmi — in uspeh volitve bi moral biti drugačen — kajti prišlo bi bilo do ožje volitve in ta bi imela odločno besedo. Tolažimo se z nadejo, da bo moral bežati dr. Bartoli iz državnega zbora uprav tako, kot je bežal dr. Vergottini pred šestimi leti. — V kmečkima skupinama ja zagotovljena izvolitev prof. Spinčič in dra. L a-ginje. Za prvega je doslej 180 od 206 volilnih mož, za druzega pa 118 od 215 volilnih mož, torej 21 glasov večine. Naši volilni možje so namreč izvoljeni v zapadnih občinah v Buretu, Pomjanu, Miljah, Izoli, Matovanu, Višnjanu, Poreču, Vodnjanu in Barbani. Lahe jezi največ to, da so izvoljeni naši možje tudi v poreški občini, katero so zmalrali nepredobljivo trdnjavo italijanstva.
O uspehu današnjih volitev v prihodnji „Soči".
Kranjska. — V Ljubljani je umrl 26. februvarja Ljudevit Ursini grof Blagaj v 67. letu svoje dobe. Grof je bil žadnji moški potomec stare hrvaške rodbine Blagajev. Knez Bako Babonič je sezidal Blagajem 1. 1240. grad Blagaj na Sani, pozneje pa so dobili še gradove Ozalj, Steničnjak, Zrinj in Ostrožač. Turška sila jih je potisnila v njih gradove na Korani, a 1. 1547. pa so se naselili na Kranjskem, kjer je Štefan Blagaj kupil Kočevje. Zadnji Blagaj je živel v Weissensteinu pri Šmarju na Dolenjskem. Bil je svoje čase častnik v c. kr. vojski in tudi deželni poslanec za veleposestvo.
Ljubljanski župan Hribar je 7. t. m. na slavnosten način izročil diplomi meščanstva dvema starostama ljubljanskega učiteljstva, g. upok. voditelju L. Belarju in voditelju Fr. Raktelju, in to v navzočnosti g. šol. nadzornika in velikega števila učiteljev. Čestitamo na tem zasluženem odlikovanju!
Dne 7. t. m. zjutraj je umrl nenadoma slavno znani kranjski prirodopisec Simo n Robič, župnik na Šenturški gori. Rodil se je na Kranjski gori; nabiral je neumorno rastline, polže in okamenine, zadnja leta pa zlasti glive, tako, da je v tem oziru zaslovel med učenim svetom. Njegovo zbirko je kupil deželni muzej, a s tem denarjem je ustanovil blagi pokojnik dijaške štipendije. Časten mu bodi spomin !
Štajerska. — V peti skupini je izvoljen na Spodnjem Štajerskem slovenski kandidat g. župnik Žičkar.
V seji deželnega zbora dne 12. februvarja je vprašal dr. Dečko c. kr. namestnika v slovenskem jeziku, zakaj so se v celjskem mestu razglasile volitve za državni zbor samo
v nemškem jeziku. Nemški listi se kar penijo radi te „predrznosti" slovenske.
Koroška. — V deželnem zboru je pri generalni debati o proračunu šolskega zaklada posl. Muri izjavil, da Slovenci ne bodo glasovali za proračun, ker sedanje uredbe v slovenskih delih dežele ne ustrezajo željam prebivalstva. Vlada naj poskrbi, da se za Slovence osnujejo slov. šole. Deželni predsednik je odgovarjal, da so se slov. šole povšod osnovale, kjer so jih zahtevale občine. Nobenega povoda pa ni, uvajati jih tam, kjer jih občine ne zahtevajo. Dež. predsednik je najbrž namenoma prezrl, na kak način so bile občine prisiljene že uložene prošnje preklicati in pa, da občine o tem nič nimajo odločevati. Dalje je naglašal dež. predsednik potrebo znanja nemščine za Slovence. Kne-zoškof Kahn se je izrekel za versko šolo. Slov. posl. Grafenauer je zahteval šestletno šolsko dolžnost. Nemški poslanci so zagovarjali sedanje šolske uredbe; na to se je proračun sprejel. Proti so glasovali samo slovenski poslanci.
Katoliško - politiško društvo je postavilo te kandidate za državni zbor: za volilni okraj Velikovec - Celovec pč. gosp. Lamberla E i n s p i e I e r - j a, stolnega školastika-kano-nika itd. v Celovcu; za vol. okraj Borovlje-Beljak g. Martina Kovača, c. kr. profesorja v zač. pok., inženir itd. na Dunaju; za vol. okraj Špital-Šmohor g. Janeza Peitlerja, posestnika v Rennvvegu; v vol. okraju Volš-berk-Št. Vid naj se slov. vol. možje ne udeleže volitve. — Kakor nam je naznanil brzojav, je bil izvoljen preč. g. Lambert Einspieler za drž. poslanca, čestitamo koroškim Slovencem!
Razgled po svetu.
„Jugoslovanski klub". — „Dol. Novice" pišejo- Klub, to je zveza gotovega števila poslancev, ki obljubijo, da bodo v važnih rečeh skupno glasovali v državnem ali deželnem zboru, je kaj imenitna stvar. Posamezni izgine, le v društvu je moč. Naši poslanci so bili doslej prav razkosani: nekaj jih je bilo v zvezi z katoliško mislečimi Nemci, drugi pa zvezani z nekaterimi Hrvati. Upati pa je, da bodo novoizvoljeni poslanci pristopili s Hrvati vred k enemu takozvanomu „jugoslovanskemu klubu", kar bode gotovo vsak narodnjak pozdravil z največjim veseljem. Šteli bodo pač do 30 glav, torej imeli število, da se bode treba na nje ozirati tudi vladi. Koliko nam je treba na narodnem, gospodarskem in verskem polju ! Kako velika nevarnost nam preti od požrešnih Lahov v Gorici, Trstu in v Istriji! Le skupno se bode dalo kaj doseči, kaj odvrniti milemu narodu. Torej izvoljeni gospodje zaupniki našega • naroda, složite, zjedinite se vsaj na Dunaju v blagor našemu zatiranemu narodu !*	— Upamo, da bodo uvaževali te
besede tudi konservativni poslanci kranjski.
Avstrija. — Dunajsko višje deželno sodišče je imenovalo odvetniškega kandidata dr. Krek a sodnijskim tolmačem slov. jezika.
Gornjeavstrijski deželni zbor je sklenil resolucijo, naj se upelje verska šola. Dr. Ebenhoch je ponovil vse, kar se je že govorilo za tako šolo ; govoril je o važnosti verske šole za narod, prestol in cerkev. Škof Doppelbauer je rekel, da je sedaj ve-ronauk v šoli stranska stvar, dolžil je novodobno šolo, da vzgaja socijaliste in pospešuje škilenje čez mejo. Hofreiter je pa izjavil, da so celo kmetje zadovoljni s sedanjo šolo, samo nekatere olajšave bi radi. Državno nadzorstvo je boljše od cerkvenega.
Naučni minister baron G a u t s c h je potrdil sklep profesorskega zbora modroslovne fakultete dunajskega vseučilišča, da se na rojak, dr. Matija Murko, pripusti na omenjeno fakulteto kakor privatni docent za slovansko filologijo s posebnim ozirom na zgodovino književnosti.
Ogorska. — O „kulturnih" Madjanb prihajajo čedalje lepše vesti med svet. Budimpešte poročajo, ne da bi navajali uneruu da v premožnih zasebnih krogih nabirajo < o nar za _ Turčijo. Nameravajo namreč podariti desperatni Turčiji „madjarski narodni dar" v gotovem novcu kakor dokaz simpa-

tije, ki jo goje „vitežki* Madjari za „plemenite" Turke! Jako značilno je, da se pojavlja slavni „liberalizem" „vitežkih" Madjarov v nabiranju darov za Turčijo v trenutku, ko se vsa Evropa zgraža na isto kruto Turčijo, tlačiteljico in morilko vstočnih kristjanov, borečih se za najprimitivniša človeška prava!! Ne samo nelojalni so madjarski „liberalci", ampak njih brezznačajno ravnanje sramoti vso Evropo!
Poslanec VV e r n e r je te dni tožil v ogerski zbornici poslancev, da se Ru-muni na Sedmograškem prehitro množe. V interesu madjarskega naroda bi bilo, da bi saksonsko prebivalstvo zbralo svoje moči, da odbije rumunski naval. Werner je hotel s tem govorom samo napraviti razpor med Rumuni in Saksonci, da bi pomadjarovanje uspešneje prospelo na Sedmograškem. Ta klic saksonskega renegata pa ni našel blagohotnega odmeva med Saksonci. Njih listi naglašajo, da Rumuni niso še nobenega Saksonca porumunili. pač pa so jih že Madjari pomadjarili. — Saksonski renegat Gross je pa zahteval premembo narodnostnega zakona, ki zagotavlja vsem narodnostim enakopravnost, in odpravo nemadjarskih šol, da bode pomadjarovanje hitreje napredovalo. Vsi poskusi, da bi vcepili nemadjarskim narodnostim ljubezen do skupne domovine, se povračajo le z nehvaležnostjo in madjarska državna ideja se noče priznati. Le edino madjarska šola more stvari predrugačiti. — Tako se pojavlja madjarski šovinizem celo v zbornici, kakor da nimajo potrebnejših reči razpravljati.
Ostale države. — Iz Asmare (Afrika) poročajo v Rim, da je 14. pr. in. umrl Ras Ahila v Aba Garimi. — Ras Ahila je bil jeden najhrabrejših vojskovodij abesinskih in neizprosen nasprotnik Italijanov. Že pred leti je popolnoma ugonobil italijanske čete, pro-drši iz Masave v Rogalo. Smrt je pobrala tega abesinskega junaka najbrž vsled rane, ki jo je dobil pred par meseci v bitki zoper upornega Ras Agosa.
V Stari Srbiji je turška vlada oborožila mohamedance s puškami. To je vzbudilo strah ne le v Stari Srbiji, temveč tudi v kraljevini srbski. Med rnohamedanci v Stari Srbiji je jako mnogo nevarnih živ-Ijev, ki se pečajo največ z ropanjem. Ge bodo ti ljudje vsi oboroženi, se je bati, da pojdejo zopet tudi čez srbsko mejo. To se še v mirnih časih večkrat pripeti in vse pritožbe v Carigradu nič ne pomagajo. Zato je sedaj Srbija sklenila pomnožiti vojsko na meji. To je tembolj potrebno, ker utegnejo dogodki na iztoku kmalu tudi Srbijo prisiliti, da pride v boj za osvobojenje Srbov, kateri so še pod turškim jarmom.
Mednarodna zdravstvena konferencija je izjavila svojo posebno zadovoljnost na tem, da so Angleška, Rusija, Francoska in Perzija prepovedale romanje v Meko. Tej zabrani se je pridružila deželna vlada Bosne-Hercegovine vsaj v toliko, da je stavila mohamedanskim romarjem tako težkih pogojev Za odhod, da se je vsled tega odločilo le kakih iO—30 oseb oditi kljub vsem zaprekam v Meko. Torej o splošnem romanju kakoršno ;e vsako leto — letos ne more hiti govora, čeprav vlada ni izdala posebne prepovedi. V istem smislu sta ravnala Egipet in Turčija. — Konferencija je določila dobo 10 dnij za opazovanje potnikov, ki prihajajo ■z. okuženih krajev. Nadalje je sklenila, da se zabrani uvažanje nekaterih predmetov, kakor: sveže kože, žima, kosti itd. Za trgovino Avstrije je velike važnosti, da ni zabranjeno uvažanje bombaža.
Polnžaj na Kreti. — Dunajski poli-b-ški krogi pripisujejo veliko važnost „ultimatumu", ki ga je Rusija na svojo roko ® avila Grški. Ta „ultimatum" baje pozivlje *ško, da tekom treh dnij umakne svoje v°jake in svoje brodovje s Krete. Ako se to ne zgodi, nastopiti hoče Rusija baje samo-»?, brez obzira na druge velevlasti. Po-1 iSki krogi trde, da je v tej grožnji jasno .lf .* tudi izjavo Rusije, da izstopi s Fran-'.1° m z Nemčijo vred iz evropskega kon-(t°i ^0<?' se’ ta „ultimatum" Rusije « oč' tudi Angleško in Italijo do bolj odloč-nih korakov.
Iz Aten je došla privatna brzojavka v London, po kateri se je grški kralj baje odločil vsprejeti naredbe velevlastij.
Ljudstvo v Atenah je strašno razburjeno proti tujcem, posebno zoper Nemce, ker je nemška vojna ladija bombardovala kristijanske upornike z melinitom. Po mestu kroži peticija, da je tujcem v obče zabraniti obisk mesta. Nekateri gostilničarji in hotelirji ne marajo dati Nemcem ne hrane ne stanovanja.
Kakor se čuje, je polkovnik Vassos jako odločno odgovoril na grožnjo poveljnikov evropskih eskader, ki so ga pozivali, da se umakne s svojimi četami in so mu grozili z bombardovanjem. Vassos je namreč odgovoril na to, da ne sprejme povelj od nikogar razim od svojega kralja. Ni pa njegov namen nastopiti zoper one kraje, ki so jih zasedli vojaki velevlastij.
Konečno je zabeležiti še dve vesti, došli z Dunaja, ki se tičeta krečanskih homatij. Prva zatrjuje, da grška sodišča na Kreti že izrekajo obsodbe v imenu grškega kralja, druga pa pravi, da grška vlada ni še dobila ultimata, ki so ga izdale velevlasti glede izpraznenja Krete.
Velevlasti glede Krete prav nič ne vedo, kaj bi storile. Vidi se, da bi rade le stvar na kak način zavlekle. Za odločno postopanje proti Grški se dosedaj ne morejo prav odločiti. Kakor je neki angleški minister pojasnil, so velevlasti bile prisiljene streljati na Grke, ker niso hotele zgubiti vse veljave. Ustaši bi sicer bili pridrli v mesto in izkrcane evropske mornarje zapodili na ladije. — Po nekem poročilu hočejo velevlasti uničiti grške ladije pri Kreti, da potem, ko dovažanje živeža ne bo mogoče, ustaše sestradajo.
*
* *
Položaj na tem otoku je čedalje ža-lostneji. Kandija je popolnoma opustošena in v Kaneji vlada huda lakota. Pa tudi po sredi otoka se čuti precejšnje pomanjkanje živeža. Požiganje vasi se nadaljuje od obeh stranij. Prebivalstvo na Kreti želi, da se sedanjim zmešnjavam že naredi konec, naj se že priklopi dežela Grški ali pa naj jo zasedejo čete velevlastij. Celo med rnohamedanci je že velika nevolja proti velevlastim. ki so se v stvar vmešale, a potem pa ničesar ne store, da bi res naredile kak red. Ko bi se ne bile iste utaknile v stvar, bi se bili sami skušali sporazumeti s kristjani.
Po uradnem poročilu iz Carigrada so dne 4. t. m. izročili poslaniki turški vladi spomenico v krečanskem vprašanju. V isti se razlaga postopanje velevlastij zoper okupacijo od strani Grške in pa zahteva, da Grška umakne svoje vojake. Slednjič govori o avtonomiji, ki jo je dati Kreti.
Zasebno poročilo iz Kaneje pa pravi : Poveljniki evropskih eskader so izročili grškemu brodovju „ultimatum", ki zahteva, da se isto umakne tekom 48 ur izpred Krete. Grški admiral je odgovoril na to, da on pri-poznava edino le povelja svoje vlade. Evropsko brodovje, da more tudi potopiti grške ladije, a on se ne bi branil: celo pozdravil bi zastavo vsake vojne ladije, ki bi ga napadla.
Zabeležiti nam je še revolucijo turških orožnikov. O tej poroča korespondenčni urad iz Kaneje : Danes (3.) ob 4. popoldne so se uprli turški orožniki, ker niso dobili plače. Italijanski in nemški vojaki so ustrelili na upornike, in ko so le-ti videli, da udarijo nanje tudi angleški vojaki, so se udali. — Zasebna vest o tem uporu pa pravi: Ob 4. uri so se uprli orožniki vladne palače ter pričeli streljati na častnike. Polkovnik orožnikov, Sulejman, je ubit. Revolucijonarni orožniki so se utrdili za barikadami.
Angleški, avstrijski in italijanski častniki razpravljajo z orožniki, da bi položili orožje.
Poročilo iz Kaneje 5. t. m., se glasi: Velevlasti so podvostročile patrulje po mestih. Popoldne je bil pogreb umorjenega polkovnika turških orožnikov Sulejmana. Italijanski admiral Canevaro je v daljšem govoru pozival mohamedance v Kaneji na mir, kajti to je edino sredstvo, po katerem se more doseči blagostanje Krete. — Nekoliko turških fanatikov so zaprli in jih spravili na angleško vojno ladijo.
Grški nasprotno postopanje velevlastij je dovelo tako daleč, da lahko kai čez noč prične krvava vojna. To bo zasluga „miroljubne" Evrope, in pa nje bistroumnih diplomatov, ki so v svoji okornosti izbrali izmed vseh sredstev za rešitev krečanskega vprašanja najokorniše. Grška se noče udati zahtevi velevlastij, da naj umakne svoje brodovje in vojake s Krete, kajti tega ji ne dopuščata narodni ponos, niti krščanska vest. Grška vlada sicer ni še odgovorila, toda po zasebnih in službenih poročil zgodi se to v kratkem, in sicer bo odgovor zavrnitev zahtevanja velevlastij.
Dotična poročila se glase:
Atene. 4. t. m. je bil ministerski svet, v katerem se je razpravljalo o odgovoru ki naj ga da grška vlada na skupno spomenico velevlastij. Govori se, da je ministerski svet sklenil odgovoriti s sledečo izjavo: Ako bi Grška umaknila svoje vojake, utegnilo bi to provzročiti nova klanja na Kreti in pa resne nerede v grškem kraljestvu samem. Kljub vsemu spoštovanju, ki je goji nasproti velevlastnim, ne more Grška umakniti svojih vojakov s Krete.
Grški kralj je brzojavnim potom ukazal princu Juriju in vsim grškim poveljnikom na Kreti, da ne smejo ostaviti svojega mesta. — V Atenah se marljivo nadaljujejo priprave za vojno. Utrdbe, ki ščitijo uhod v pirejski zaliv, se oborožujejo m gradijo se nove baterije.
Te vznemirjujoče vesti popolnoma potrjujejo poročilo korespondenčnega urada, ki glasi: Zagotavlja se službeno, da bo odgovor grške vlade na spomenico velevlastij zanikoval e n in da ista razloži vzroke, ki ji ne dopuščajo, da pozove svojo vojsko domovin da privoli v avtonomijo Krete. — Pozneje se sklene pozvati pod orožje rezervo iz letnikov 1890., 1889. in 1888., a prej bo mo-bilizovana vsa redna vojska.
Evropska diplomacija je torej, kakor vse kaže, spravila krečansko vprašanje v skrajno kritičen položaj.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Vsemu svetu je znano, da je hrvaški ban grof Hedervarj izmislil in vpeljal nezakonite volitve, od njega še le so se naučili tudi Madjarji in po njegovem receptu so se vršile lani volitve na Ogerskem. Ban je uvidel, da je madj. vlada njegov izum upotrebiia in s tem se je veliko ponašal, zdaj pa je začel čisto nov volilni izum, tako, da se on pokaže v volilni stvari pravi Edison ; po vseh volilnih okrajih njegov volilni aparat skoro nič drugega ne dela, nego samo kortešuje za bodoče volitve. Ti njegovi ljudje hodijo okoli od hiše do hiše in nagovarjajo narod, groze mu in protizakonito delujejo za vladno stranko. Iz imenikov volilcev brišejo poštene volilce, mesto njih pa vpisujejo za volilce občinske pan-durje in take može, kateri so vladi po volji, čeprav ne plačujejo davka. Pošteni Hrvatje se kar zgražajo nad tem postopanjem. Tudi mi kar misliti ne moremo, da se morejo danes, koncem 19. veka, dogajati take protizakonitosti. — Z zadoščenjem pa beležimo vesel dogodek, da se je sklenil med ono frakcijo stranke prava, koji je glasilo „Hrv. Domovina", in neodvisno stranko okoli „Obzora" kompromis za skupno postopanje pri bodočih volitvah. Živela toli zaželjeno bratska sloga!
V nedeljo, 7. t. m., po noči je umrl v Zagrebu gospod Albert O g n j a n pl. Striga, katerega prišteva naš bratski narod hrvaški svojim najzaslužnejšim narodnim buditeljem in najvrlcjšim rodoljubom. Pl. Striga je bil slaven baritonist, navdušen Ilirec in udani prijatelj velikega skladatelja Lisinskega. — Pod banom Jelačičem se je odlikoval v bitkah pri Velenci, pri naskoku Dunaja in v bitki pri Švehatu; dobil je zlat zaslužni križec s krono. Za ženo je imel Slovenko, Julijo Vidičevo, izvrstno pevko, s katero je deloval delj časa z največjimi uspehi na zagrebškem odru. Ker ni mogel postati intendant, se je užaljen odpovedal odru in se na svojem posestvu Okrugljaku
bavil z vinarstvom. Opravljal pa je tudi službo kraljevskega arhivarja. Umrl je 76 let star, močan na duhu in telesu za kapjo. Bodi mu časten spomin !
Slovenska opera v Zagrebu. — Dne 26. februvarja so imeli v Zagrebu znamenito premiero: predstavljala se je prvikrat opera „Ksenija* našega slovenskega komponista Viktorija Parme. Zagrebška kritika se jako povoljno izraža o tem umotvoru. Tako piše n. pr. „Obzor*, da se skladatelj ne predstavlja kakor diletantski početnik, ampak umetnik, ki ima glasbeno tehniko popolnoma v svoji oblasti. „Hrvatska domovina* pa piše: Nedvomen talent njegov (komponista) je navdušil občinstvo!
Ob zvršetku predstave so se prirejale prisrčne ovacije vrlemu komponistu. Vse občinstvo je ploskalo in vsklikalo in komponist se je moral večkrat pokazati na odru. Ovacija se je pretvorila v pravi triumf, ko je bil skladatelju izročen krasen lavor - venec. Trikrat se je morala dvignili zavesa, da se g. Parma, obkrožen od umetnikov, pokaže občinstvu, navdušenemu po sijajnem uspehu vrlega brata Slovenca.
Tudi mi čestitamo našemu rojaku, s katerim se smemo ponašati pred svetom.
Dnlinncijit. — „Jedinstvu* brzojavno poročajo z Dunaja, da so dovoljena za I. 1897. potrebna srodstva za ustanovljenje državne nižje gimnazije v Zadru s hrvaškim naučnim jezikom. Iskrene čestitke naši dalmatinski braći na tej pridobitvi!
Dalmatinski deželni zbor je sprejel resolucijo, da se naprosi cesarja, da povodom petdesetletnice svojega vladanja pomilosti vse izseljene Dalmatince, ki niso zadostili vojaškim dolžnostim. Sedaj živi v inozemstvu jako mnogo Dalmatincev, ki se ne morejo povrniti v domovino, ker so se bili odtegnili vojaškemu naboru. — Deželnemu odboru pa je dež. zbor dal nalogo, naj deluje na to, da se Dalmacija zveže po železnici z drugimi deželami avstrijske države.
Češka. — V Piseku je bil 3. t. m. shod volilcev tamošnjega volilnega okraja; udeležilo se ga je 69 volilnih mož in kakih 100 prvotnih volilcev. Prišel je tudi dr. Va-šaty, ki kandiduje na svojo roko v tem okraju. Kovafik. kandidat mladočeške stranke pa ni bil prišel na shod. Zborovalci so se izrekli zoper kandidaturo obeh teh kandidatov in so proglasili Rataya za kandidata. Ta je obljubil, da osnuje posebno kmečko stranko v državnem zboru.
Galicija. — V Lvovu so uradni sluge raznašali volilne listke, na katerih je bil že zapisan vladni kandidat Breiter. Seveda se je proti takemu postopanju vložil protest. — V Lesnienicah imajo župana, ki je baje trdno prepričan, da zanj zakoni nimajo veljave. Ko so tam hoteli te dni zborovati socijalisti, jim je to prepovedal, češ, da kmetje že sami vedo, kako volili in jih ni treba podučevati. Sicer pa so — po njegovem mnenju — vse volitve le neumnost. Ko so na to sklicatelji ugovarjali, da imajo sedaj, ko so razpisane volitve, po zakonu pravico zborovati, jim je odgovoril, da njega zakon nič ne briga, kajti on je zakon v svoji občini.
V	Dohobyczu so vladni pristaši kmete močno opijanili. V jedrn' sekciji so zmagali socijalisti, v dveh pa vladni pristaši. Med volitvijo so bili veliki nemiri in pretepi. Jeden policist je vsekal nekega kmeta s sabljo po glavi, da se mu je polila kri, drugega policista pa so kmetje pretepli.
V	Stryju so 80, v Przernyslu pa 50 oseb zaprli. Neki župnik je imenoval socijaliste „živino*. Delavci so radi tega poslali škofu pritožbo z več sto podpisi, v kateri pravijo, da prestopijo v drugo vero, če se jim ne da zadoščenja. Škof je poslal župniku ukor.
Senat lvovskega vseučilišča je sklenil, da se bodo ženske, ki so usposobljene za učiteljice, vsprejemale na vseučilišče kot izredne in ženske z gimnazijsko maturo kot redne slušah ljiee.
Bosna-Hercegovina. — V Sarajevu se je osnoval odbor meščanov, kateremu je naloga prirediti in skrbeti za to, da se kmalu sezida v glavnem meslu „društveni
dom*, v katerem bi se prirejale razne zabave in gledališčne predstave. Doslej so se dajale gledališčne predstave v leseni zgradbi, katero je zgradil pred 2 letoma neki lastnik cirkusa. Pač malo dostojen hram umetnosti ! čudno res, da v vsi Bosni - Hercegovini ni jednega gledališča nimajo!
Svoječasno smo poročali, da so poslale razne pravoslavne občine deputacije na Dunaj, ki naj bi se priložile na Najvišjem mestu zoper postopanje dež. vlade proti 1 njih upravam. Znano je tudi, da iste deputacije niso ljubile avdijencije pri cesarju, za kar se imajo zahvaliti le ministru Kalaju. Kakor piše „Pol. Corr.“, doposlal se je cerkvenima občinama v Mostam in Sarajevu odlok, v katerem se med drugim pravi, da je način predaje te tožbe na Najvišjem mestu jako neprijetno uplival. Ob enem pa je pravoslavna cerkvena občina v Mostaru razpuščena in je postavljen vladni komisar.
Novosadska „Zastava* javlja, da so te dni odposlali Mostarci cesarju brzojavko, v kaleri se zopet pritožujejo zoper postopanje metropolita Peroviča, enako brzojavko so odposlali tudi deželni vladi. Nekoliko minut potem, ko je bila brzojavka odposlana, je bil odstavljen s svojega mesta uradnik brzojavnega urada, kateri je to brzojavko odpravil. Začela se je takoj proti njemu preiskava. — S takim postopanjem si Avstrija ne pridobi src naroda; ako bo morala kdaj pobrati šila in kopita, bo kriva njena vedno protislovenska politika.
Deželna vladaje podarila meslu Sarajevu sara jevski tramvaj, ki je bil last deželnega erar-ja. in s tramvajem vred tudi čisti dohodek istega odleta 1895. in 1896. v znesku 70.000 gld. Mestni občini bo sedaj mogoče izvesti kanalizacijo in druga potrebna dela, ne da bi morala za to trošiti iz mestne blagajne, ali uvesti novih občinskih doklad. Tu se je pač pokazal slavni erar velikodušnim, kakor se pojavlja le redkokdaj.
Iz Sarajeva poročajo, da je nadškof dr. Stadler že toliko okreval, da je mogel odpotovati na otok Lokrum pri Dubrovniku, kamor so mu svetovali zdravniki, da popolnoma ozdravi. Dubrovniški škof. dr. Marčelić se je že pobrigal, da bo bivanje v Lokrumu nadškofu kolikor mogoče ugodneje. — Želimo blagemu pastirju, da skoro zadobi svojo prejšnjo čilost in popolnoma ozdravi, da čim preje more nadaljevati svoje hlagonosno delovanje med bosenskimi kristjani!
Bosenski mohamedanci so jako slovesno praznovali te dni po mesec dnij trajajočemu postu (Ramazanu), svoj največji praznik: Bajram. Tem prigodom spremajo moham. dostojanstveniki čestitke od visokih oseb raznih veroizpovedani, letos je bil med čestilci tndi minister pl. Kalaj, ki biva že nekaj dnij v Sarajevu.
„Nar. listu* poročajo iz Bosne: Odkar se na Balkanu vse giblje, se tudi v Bosni glasijo vedno pogosteji protesti proti vladi. Pravijo, da je 1000 uglednih mohamedancev poslalo neko pritožbo sultanu, a Srbi so poslali zopet deputacijo na Dunaj k cesarju. V Banjaluki se je pripravilo 700 oseb za izselitev v Brazilijo, ker ne morejo plačevati desetine in davka — no. to izvolitev je vlada kar na kratko zabranila. — Na Dunaju menda so začeli že resno pomišljevali o tem gibanju in tudi ministra Kalaja prihod v Bosno ima najbrž v tem svoj vzrok.
Pražke „Nar. Listy“ pa pišejo, da bosenske oblasti razširjajo vesti, po katerih bi se imelo v Bosni-Hercegovini proglasiti obsedno stanje.
Rusija. — Car je podelil 65.000 rubljev za osnovo konvikta za slušateljice zdravniških tečajev v Petrogradu. Ta zavod se osnuje .:e letos.
Raznoterosti.
* „Hraber* vojak. — Minolo nedeljo zvečer je stal za topniškim arzenalom na Dunaju na straži neki vojak, rodom Madjar. Vojak je opazil hkrati nekega dečka, ki je s kolcem v roki energično mahal proti njemu. Vojak je štirikrat zakričal „stoj!*, toda deček je šel mirno dalje in došel — gotovo ne z
naiprijaznišim namenom — vojaku čisto blizo. Sedaj mu je,vojak nastavil bodalo na prsi, toda v istem trenotku je vojaka nek drugi deček, katerega vrli stražnik prej niti zapazil ni, zbodel z nožem v hrbet. Dasi mu je nož le opraskal kožo, vrgel je hrabri vojak iz strahu pred dečkoma puško na tla in pričel kričati na vse grlo na pomoč. Predno so prihiteli vojaki iz stražnice, ki so mislili prvi trenotek, da je hrabri Madjar zblaznel, odnesla sta dečka, krohotaje se pete. Bog varuj našo državo, ako bi bili vsi nje sinovi tako „hrabri*, kakor je ta vrli sin Arpadov!
*	Ženska obsojena na vešala. Sodni stol v Mitroviči je dne 18. pr. m. obsodil na smrt na vešalih 57-letno Maro Ivanovićevo iz Tovarnika, obtoženo umorstva. Mara je bila že 40 let poročena z Lazom Ivanovičem. A kakšen je bil ta zakon! Neprestani prepir, večni boj in spor. Žena se je naveličala tega in zato je dne 21. min. m. zaklala svojega moža, ko se je bil pijan vrnil domov. Ko je predsednik sodišča vprašal obsojenko, da-li se uda kazni, odgovorila mu je, da ne, kajti, sedaj bi še-le rada pričela živeti, ker doslej je le trpela.
Nagla pošta na Tirolskem. Dne 16. januvarja 1889. je nekdo iz Merana na Tirolskem pisal dopisnico nekemu špediterju v Bolcanu. Te dni, torej po preteku celih osmih let, se je vrnila ta dopisnica v Meran. z opomnjo: „Adressat gestorben, retour* (naslovnik umrl, nazaj.) Kdo zna, kje se je neki klatarila ta dopisnica po svetu, ali pa je morda ležala pozabljena kje v kakem skromnem kotičku, dokler ji ni prišel po osmih lotih zopet ustajenja dan?
*	Tri sestre in brat hkrati pred oltarjem. Dne 28. pr. m. je doživel hiše-vlastnik Meink na Dunaju vesel in srečen dan. Tri njegove hčere in jeden sin so se poročili hkrati z izvoljenci svojih src. Naj-mlajša hči je stara 19 let.
*	Desetkrat poročen. Te dni so zaprli v Temešvaru maši nista Antona Papa. Mož je obtožen, da je poročil zaporedoma nič manj nego deset ženskih in jih pripravil ob doto. Seveda vrlemu Papu ni bilo mnogo do žene, ampak le do denarja.
*	„Zvesta* ljubica. Sarajevski listi javljajo: Opankar Josip Reif je skoro oka-menel od začudenja, ko je videl dne 28. pr. m., da se njegova štiridesetletna l|ubica vrača iz cerkve, kjer se je bila poročila z nekim uradnim slugo. Reif je bil živel s to žensko dolgih 20 let, stanoval skupno ž njo, delil ž njo jed in pijačo, žalost in veselje. A to poštene „Micike" nikakor ni oviral, da si je za hrbtom ubozega lahkovernega Reif11 izbrala še druzega izvoljenca, s katerim se je bila dogovorila vse za poroko in se p°" ročila ne da bi se bilo osleparjenemu Redu prej kaj sanjalo o nezvestobi svoje »Mate Micike*. Ogoljufani Reif ima sedaj priliko razmišljevati o „ženski zvestobi*.
*	Pomlajena starost. — „Hrvatu*
pripoveduje častivredni kapitan K., da je neki brezzobati ženski, ki je že prekoračila svojo sedemdeseto leto, zopet zrasel jeden, ali celo dva zoba !	- Kako že pravijo ljudje?
Starost postaja otročja in — glej tu staremu otroku raslo zobje !
*	Mrtva maškara. — Blizu sela Pri-espa, okraja belovarskega, našli so te dni mrtvo maškaro. Dotičnika nihče ni poznal. Paranje trupla je dokazalo, da je nesrečnež umrl vsled tega, ker ga je bila zadušila oteklina, ki mu je bila vzrasla okolo vsega sapnika. Torej ni govora o kakem hudodelstvu.
*	Tolovaj Hradll. Te dni so prijeli v ogerskem mestecu Nagy-Marmarod nevarnega tolovaja, 23 letnega Alfonsa Uradila, rodom iz Moravske Tolovaj je priznal po dolgem obotavljanju, da je dne 5. januvarja t. b v Budimpešti umoril in oropal ženo delavca Josipa Kocha. Priznal je tudi, da je dne 4 • januvarja t. I. na Dunaju poskusil umoriti n oropati g. Slavikovo. Taji pa nek. dnu, roparsk umor, kojega oblasti pripisujejo tuni njemu. Ta skrajno nevarni hudodelec ]e priznal cinično tudi to, da bi bil pomoril na Dunaju še štiri osebe, da ga niso prijeli. Dokazano ie. da se je Hradil že par let se"
• preživljal samo s tatvino, goljufijo m vsa
vrstnim hudodelstvom, toda policiji ni bilo lahko nadzorovati ga, kajti imel je celo vrsto dokumentov, glasečih se na najrazličniša imena. Tolovaj je prilično inteligenten, kajti izvršil je 8 razredov meščanske šole. Njegov oče živi na Moravskem, kjer ima malo posestvo, toda že pred leti je Zavrgel popačenega sina.
*	Nesreča na železnici. Dne 6. t. m. po noči je trčil v postaji Bratz na Voralber-škem tovorni vlak v baš došli osebni vlak. Razbili so se štiri vagoni osebnega vlaka. Jedno Italijanko je ubilo, 12 laških delavcev je ranjenih.
*	Sneg v Nevv-Vorku. — V baš došli nam poslednji številki „Amerikanskega Slovenca” od 19. pr. m. čitamo: Ne\v-York: V našem mestu je padlo danes nenavadno mnogo snega. Elevatorji morali so se vsled tega ustaviti. Treba je bilo preko 2500 mož ki so stali preko 13.000 dolarjev, da so skidali sneg. To se je pripetilo letos že v tretjič, da je v New-Yorku padlo mnogo snega. Prvo odstranjenje snega in počiščenje ulic stalo je mestno blagajno 165.000 dolarjev, v drugič nekaj preko 100.000 dol.
Narodno gospodarstvo.
Brananje pšenice pomladi. — Pomladi se morajo prehraniti take njive s pšenico, ki se rade utrdijo po vrhu, ko izhlapi zimska vlaga in na katerih rad raste plevel. Za brananje ne sme biti njiva premokra, ne presuha. Ne smejo se lomiti večje grebe, pa tudi se prst ne sine mazati. Vreme mora biti gorko, pa vendar ne prevroče. Najbolje je branili oblačen dan, kadar je pričakovati dežja, a se mraza ni bati. Posebno dobro je brananje, če se po vrhu pognoji s čilskim solitrom.
Travnike branaj pomladi, ko začenjajo zeleneti in se je zemlja že toliko osušila, da se prst ne maže in da se konjem ali volom ne udira.
Krmljenje perutnine. Ko je jel pojemati mraz, dajaj perutnini manj težke piče, graha in koruze, zato pa jim dajaj več pšenice pomešane z ječmenom.
Kako se spozna spol pri golobih t Vzemi golobe v obe roki in rahlo mahaj ž njim semtertja. Golobici se pri tem rep vzdigne, golob ga pa povesi.
Kakšno mora biti dobro meso ? Dobro goveje meso bodi svežerudeče srednje barve z jedrnato, trdo, belo tolščo preraščeno. Če je bolj blede barve, je bila goveda slabše krmljena in meso ni tako tečno. Ge je meso modrikasto - rudeče z rumeno tolščo, je to znamenje, da je od stare goveđe.
Zemljo za zelenjavo prekoplji 50—70 centimetrov globoko, s tem dosežeš, da bodeš pozneje imel polovico manj dela, zelenjava bode bolje rastla, žemlja ostane sveža, gnoj več izda in treba ni toliko okopavati in pleti.
Hranenjc stavbenega lesa. Posestnik gozdov je večkrat prisiljen posekati mnogo stavbenega lesa, če ga je vihar ali sneg poškodoval. Če je tedaj les po ceni. ga ne •nore precej prodati. Da se les ohrani, je dobro, če se debla z lubjem ali brez lubja denejo v kako vodo. Če je neprestano v vodi, se stavbeni les nepoškodovan ohrani Več let, posebno črv se ga v vodi ne loti.
Žive koprive se dajo pripraviti kakor ^Pjnača. Samo vzeti jih je treba nekaj več, Kakor špinače, ker se bolje ukuhajo. Taka špinača ni slabša od pristne špinače.
?raKa .
nvov
hotnost
^»•no
Jvst .
kitic .
Loterijske številke.
3. marca:
................ 63	43
.................76	12
.................45	62
6 marca:
.................80 21
.................41	56
10. marca.
................74-	10
13. marca:
.................6!) 12
................. 40	59
57
15
54
73
14
72
58
8
73
64
33
9
39
63
34
25
21
40
21
20
87
49
33
73
Dunajska borza
13. marca 1897.
Skupni državni dolg v notah . .	. 100 gld.		90 kr
Skupni državni dolg v srebru . . .	. 100	n	90	„
Avstrijska zlata renta . 1 . . . .	. 122	D	50 „
Avstrijska kronska renta.4% . .	. 100	D	40	„
Ogerska zlata renta 4%		. 121	n	90	„
Ogerska kronska renta 4% ....	. 99	n	n
Avstro-ogerske bančne delnice . .	. 945		
Kreditne delnice				60 „
London vlšta ..........	. 119		85	„
Nemški drž. bankovci za 100 mark	. 58		70 „
20 mark					74 „
20 frankov		.	9	ji	53 V, n
Italijanske lire . . , ... . . . ,	. 45		
G. kr. cekini		.	5	„	66 „
Išče se
praktikant
71—1	za
„Goriško ljudsko posojilnico".
Ponudbe naravnost ravnateljstvu.
Izvrstno	33
i dalmatinsko črno vino
Tržne cene.
za 100 kilov
Kava : Santos .....	. . .gld.	132 — do	140 —
Sandomingo . .		160- - „		. —
Java			160-— „	164 —
Cejlon . . . . .		185-- „	T*y—
Moka			192-	—•—
Sladkor			34- „	35-—
Špeh			52-	56-—
Petrol i j v sodu			18-8/4 „	
v zaboju . . .		610 „		* —
Maslo surovo .....		64' - „	66'-
kuhano 			Sl'- „	82--
Moka : (Majdičeva):
št.	0	gld.	15-45,	št.	1	14 95,	št.	2	gld.	14-45,
.	3	„	1385,	„	4	„	13-	,	„	5	„	1245,
št. 6 gld. 11-45, št. 7 gld. 9-45 Ogerska :
št.	0	gld.	15 20,	št.	1	gld.	14-70,	št.	2	gld.	14 20,
,	3	„	13-70,	„	4	„	13-30,	„	5	„	12-80,
št. 6 gld. 12-20.
Otrobi debele..................gld. 4’50 do 4-70
drobne..................... 4-50 „	4 70
Turšiča navadna .  ............... 5.50 „	6-40
Oves............. ,	6.50 „	7.—
Goriška pivovarna Fr.Vanek
v Gorici
na Goriščeku — Piazza Catlerini, naznanja,
c/a je zdatno razširila svoje pivovarske prostore ter jih uredila po najnovejši zahtevi. Pivo se kuha po češki, dunajski in bavarski navadi in up o rablja pri kuhanju češki hmelj ter moravski slad.
Zalogo ima Pietro Rossiani v
Korminu in Alfred Deoenfekl
v Campolongo.
Priporoča sc p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Brdih in na Tolminskem.
72—t	Fr. Vanek,
lastnik pivovarne.
Za svojo restavracijo na Goriščeku išče spretnega in vestnega gostilničarja.
Oglas p. n. g. trtorejcem!
Odrezki amerikanskih trt
Rjparia-Soloni s-Rupestris
za cepljenje,
katerih se ne prime trtna uš, kakor tudi druge kakovosti sadik domačih in francoskih iz lastnih trtne uši prostih nasadov priporoča
10~3	Iv. Jož. Strokci
veleposestnik
27—7	v Semeniški ulici v Gorici.
(domači pridelek)
razpošilja podpisani od 100 litrov naprej na vsako postajo avstro-ogerske monarhije. Vino se računi po njega kakovosti in sicer postavljeno do Trsta po 18 do 22, a za vse druge postaje od 20 do 25 gld. za 100 litrov.
Pristni izvrstni tropinovec po GO do j 70 kr. liter.
Fino namizno Olje 60 kr. liter, semenska čebulica 5 kg. poštnine prosto za 2 gld. priporoča
Alojzij Bratina,
grajščinski oskrbnik v Dubrovniku, Dalmacija.
(Dopisuje se slovensko).
f! M Vinarsko in sadjarsko društvo
£il IjT	za Brda	1
H s sedežsm v Gorici, ulica F3arzsllmi št20.
priporoča
po nizki ceni slavnemu občinstvu
i s\)o\a pridna M	veWlo, modvo
H	vn na-
p vadna evna vuia, pv\-detfce	elanov.
Bazpoš.lja na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo.
•i	-------------------------
Anker	25,25-8
L in i m en t. Capsici c o m p o s.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gid. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
Richterjev Lininient s „sidreni11
kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom” kot znano zaščitno znamko.
Richterjeva lekarna „|)ri zlatem levu" v Pragi.
ieeleoeoeoeemteeetMilaeai*««««« S
Klepar Artur Makutz
Ozka ulica 1. — G 0 R I C A — Via Stretta 1.
priporoča
Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi sestavi). Baker je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko prernenili. Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika.
so*- Cena je zelo nizka,
Stroj za žvepljanjo sodov iz cinkanega železa.
Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan).	29	13 - 5*
Meh za žvepljanjo grozdja raznih sistemov.
Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, R kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča delu. H


Franc Južina,
črevljar	32—1
v ulici Municipio št. 3 v Gorici,
priporoča se
p. n. slovenskemu občinstvu v mestu in na deželi za razna naročila.
Velika zaloga orožja
44 5-4 zlasti za lovce. 27 6—2
Pušk« brokove, kaliber 12, 14, i6, 20, 24-, 28 in druge po ceni in s popolnim puškarskim izdelkom.
Posebnosti pušk brokovnic in drugih tVinehester in Pieper domači patent (leni ul in Krona z ekstratorjem in brez njega; velika zaloga revolverjev, bambitk, karabin, flobertk, boijru kakor tudi zaloga smodnika in streliva in vseh lovskih potrebščin priporoča z redno postrežbo
J. Havranka sin v Roudnici nad L, češko)
Cenik s slikami pošiljamo na zahtevanje poštnine prosto.

Xdo py'c	/~sV
*1 -—
tfneipP0^
Vsak
"»v
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
ejreJ^e/eTe^e^ei^e/eTeTeTeTeF
Vaclav Zima,
izdelovalnica gospodarskih strojev v Prepj chach n Opoenn na Češkem, izdeluje kot posebnost
Čistil, mline za žito
po svojem palentovauem izumu. Mlini so znani v novejši dobi kot najboljši.
z noži notri brušenimi, ki so pripoznane kot najboljše, 57 4—4	kakor tudi
Slamoreznice
** nim
«©ee
Žitni drobilci z mlinskimi
kamnt
svojega patentovanega izuma, ki se od drugih močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo.
Uniiierzalni hrži pralni stroji z žmikalniki,
ki so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi pri pranju polovico prihrani.
jJBlP- Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo © jakost, solidno poslrežbo in zel6 zmerne cene. ^ Cenike pošiljam na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
■t-
Prvi in najstareji
fotograHo-iuMnti zavofl
Antona Jerkiča v Gorici na Travniku
(poleg nadškofije št. 11)
prevzema vsa v fotografično s‘roko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2	Ijivo delo jamči. Cene poštene.	26—2
Zdravnik
Dr. M. Keršovani
ordinuje v lastni hiši
v ulici Barzellini
h. št. 2.	“°-7
©•••••••••••••••
Kdor želi slamoreznico, mlatil-' nico, gepclj, trienr, ali sploh kuki potrebni in koristni kmetijski stroj kupiti, naj zahteva prvi najnovejše stroje obsegajoči slovenski cenik od prve in edine slovenske zaloge kmetijskih strojev na Goriškem,
2>a^T\\&-a
— v Gorici (začasno Via Formica 12). — Zastopniki se iščejo.
Cena v kronah.
Sodar Franc Rusjan
v ulici Vetturini 9. - Gorica — (v hiši kje je ljudska posojilnica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo jk	stroko spadajočih del.
ns-zei---------------- '
!©E©H©a©13i9E®B©sI©®SS*a©E©®«E®H®iS£eB
Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori ■
h.	št. 185, lastno izdelalnico raznovrstnih te- jg stenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, biguli
i.	t. d.	(cl.)
Priporoča se svojim rojakom v Podgori in
n drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj. a H®K®a©E®E«E®3®ao®HOEOS®E®!3®ffla0®l

-4®
| Franjo Jakil $
a Tovarnar kož v Rupi I
▼ zaloga v Gorici RabaliSče 2.	▼
| ANTON OBIDIČ k
.... .	, J čevljar v Semeniški ulici št. 4- se Y
in gostilničar „Alla Colomba“ m priporoča Slovencem v Gorici in A orici, na voglu ulice Morelli. | ™ v okolici za blagohotna naročila. ▼
• <0> <D> <ia> 0> <K>- -«IH> -<0
40^- Ivan Reja "»to
začasni oskrbnik vinarskega in sadjarskega društva za Brda s sedežem v Gorici, ulica Barzellini št. 20
v Gorici,
Priporoča ho rojakom v mestu in deželi.

1 „pri petelinu" v Trstu via Ghega ! št. 7. (zraven j. kolodvora),
i ima zalogo vipavskih vin v Prvačini pri (iorici.
J?mwwww??VB

IVAN DEKLEVA
veletržec z vinom,
-O ima v svojih zalogah vseh vrst domaćih in istrskih vin.
Cene zmerne.

®oeo®®®®®®®®®®®®®®®®®®«®®®•••••
•	Svečar J. Kopač v Gorici
§	Solkanska ulica 9	a
O priporoča pristne čebelno-voščene sveče S ® kg po gld. 245. Za pristnost jamči s 1000 kron. ® S Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga § © kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. ®
•	Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. •
••••••••••c®««®®o®®0a®eo®eoc®®®®
. Pek Karol Drašček
^	priporoča
pekarijo v Riva Corno 4 <©
in podružno prodajalnico kruha (
v Semeniški ulici 2. i
••®®®®90®®9®®®®«®®®0S®®®®®®®®®®®
• Trgovec z vinom Ant. Pečenko •
Jj	Vrtna ulica šiv. 8.
priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej
S
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, J briskih in istrskih in dalmatinskih vinogradov. — q 9	Cene zmerne, postrežba točna.	•
Za pristnost vina jamči, -"f®® J
®®®®ee®®ee®oooe®®®®4---------------------
♦
O O.-o-«*. 4^ ®0®«j^®-<P-®®0©^.©0« Elfr--0-0-0
*	Anton Kuštrin	* y Ambrož Furlan k A Usnjar Franc Bensa
v Gosposki ulici štv. 23 Ti® v Tržaški ulici št. 4-	• i ▼	v Ozki ulici 8	S
y	pri poro i-ii	f p priporoča svojo trgovino je- k : k priporoča vsakovrstno usnje, "
A svojo trgovino raznih jedilnih ▲ ® dilnih potrebščin in domačih ©!▲ podplate, kopita, orodje in drug® k potrebščin. Postrežba točna. T A	pridelkov.	A j ▼ potrebščine za čevljarje. a
••oeo@OE,o<^Goa<ii>Q ^-<► <«►	-o--o^
„m,-., /.i-.
4 Samiig & Dekleva
« glavna zaloga koles „Svvift" v ulici Fran Josipe -ji št. 4-. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih slrojev ^ Ud, v nunski ulici št. 16. Popravljalnica koles in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. IV
*4*4*4#*44»**44**4*#** v***********.***##**« K*####**#«***##******^ Hausncr & Lokar	'f* Klobučar Anton Fon vi i	Andrej Jakii
Tovarnar kož v
Anton Koren
Gosposka ulica 4-	in
4* priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno ^ g blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ^
*■ Hansncr & Lokar * ♦ itloimcar Anton Fon «	Andrej Jakii
♦	tovarna us»rja v Mirnu pri Gorici. » t p. iporočfsvS boguto'z d ♦ ♦ Tovarnar kož V RUP1 J
^ Zaloga in prodaja nn drobno v :t, ^ klobukov in kap ter gostilnico i i	P- Miren.	♦
♦	Gosposki ulici št. 9. i i preskrbljeno z izboru, vini. ^ ^ Prodajalnica na Kornu v Gorici. ^
K®**®*®®*®®®®®®®*«®®®!« k®®®®®®®®®®®®®®®®®®m i^®®®®®®®®®*®*®®®®®®®^
0	Jože! Novič krojač	k
k	Gosposka ulica št. 14	k
9 se priporoča časliti duhovščini in ostalemu ob- © A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško ▲ T obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno T f	in po raznih cenah.	k
©aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa®
t Deloljubne
^ osebe — povsod — katere trajni denarni zaslu- ► ^ žek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „ZU"
■4 kuiiftsvorsorge“ Gradec, poste restante.	p
•▼▼VTTVVVVTVVTVTTVTTVTVVVTTVTV^*
Najboljše stiskalnice za grozdje in olive
so naše „HERCULES" - stiskalnice nnjnoveje in naj-izvrstneje mehanične sestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja se skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice.
Najbolje avtomatične škropilnice za trte so ,,SYPHONIA“, samodelujoče brez premikanja.
Mlini za grozdje, sadje in olive, rob-kaM s pobiraliiikom za grozdje; posuseval-
nlkl za grozdje, kakor tudi za druge pridelke vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za seno, slamo za ročni obrat; robkači za koruzo, čistilnice žita; sita, rezaiuiee in milni za raznih velikosti in vseli drugih poljedelskih strojev
izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji
PH. MAVFARTH & Co.
c. in kr. edino privileg.
vin ogradnih strojev na Dunaju •
Taborstrasse štv. 76.	. ;	.	_.
Odlikovani v vseh državah svela z več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z častnimi dip o*1 _ Uustrovani popis in mnogoštevilne zahvalnice zastonj. — Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov, s Varovati se je ponarejanj.
Avtom, škropilnica-žito na roko
Stiskalnica za grozdje.
tovarna poljedelskih
iščejo.