Naloge v kmetijstvu tudi naloge Socialistične zveze Te dni so v konjiški občini sek­ torska posvetovanja odbornikov SZDL in predstavnikov kmetijske zadruge, na katerih obravnavajo priprave ter naloge v zvezi z le­ tošnjim sklepanjem kooperacij- skih pogodb v kmetijstvu. V zve­ zi s tem je naš dopisnik zaprosil predstavnike kmetijske zadruge za razgovor, v katerem so mu po­ vedali: Znano je, da konjiška občina ne predeluje preveč žita za lastne potrebe. Čeprav so se povečale površine posejane z žitom, nis­ mo nikjer opazili večjih tržnih viškov. Spričo ugodne prodaje in cene pri živini, so kmetovavci upo­ rabili večje količine žita za pita­ nje živine. Ob taki situaciji je ra­ zumljivo, da so kmetijski pridelo- vavci veliko bolj nastopali kot potrošniki moke oziroma kruha in dosti manj kot pridelovavci žit. V letošnji jeseni imamo v na­ črtu zajeti s kooperacijskimi po­ godbami okoli 250 ha pšenice in 100 ha ječmena. To so precej več­ je površine kot lani. Razen tega ljudski odbor pripravlja odlok, ki bo podrobneje predpisal agroteh­ nične in ostale ukrepe za dosego čim boljših pridelkov. Zajel bo seveda le nižinske predele, v ka­ terih so podani vsi pogoji za se­ tev pšenice. V nekaterih vaseh, kot v Spodnjih Zrečah in v Rađa­ ni vasi so bili donosi že letos viš­ ji, kot pa v vaseh okoli Konjic, čeprav so povsod v glavnem ize­ načeni pogoji. To pove, da bo iz­ vajanje predvidenega odloka za­ delo tiste kraje, kjer že doslej ni­ so storili vsega, da bi dosegli možne in zaželene uspehe. Kar se tiče zadruge ter obvez­ nosti, ki jih bo z njimi sprejela, ne bo težav. Za oranje imamo na razpolago 18 traktorjev, ki bodo v ugodnih pogojih lahko opravili celotno delo. Tudi umetnih gno­ jil bo dovolj za vse. To velja za dobro seme. Kljub temu, da je za samo iz­ vedbo akcije še precej časa, pa menimo, da bo treba pohiteti. Po sedanjih posvetovanjih bodo kra­ jevne orcanizaciie SZDL sklicale še sestanke svojih članov v tistih vaseh, kjer so dani pogoji za se­ tev pšenice na večjih površinah. Te sestanke bomo zaključili v pr­ vi polovici septembra, nakar bo­ mo začeli s sklepanjem pogodb. Na sestankih bodo sodelovali tudi predstavniki kmetijske zadruge, ki bodo lahko dajali kmetovavcem potrebne obrazložitve. S tem bo­ mo tudi zagotovili, da bodo poli­ tične organizacije aktivno sode­ lovale pri urejanju in reševanju te tako važne naloge. Naj na koncu dodamo še to, da predvidevajo v konjiški občini na en hektar posevkov okrog 70.000 dinarjev stroškov. Ob pridelku, o- koli 2.500 kg na hektar, kar je do­ kaj malo, pa bo vsakemu kmeto- vavcu ob sedanjih cenah ostal še kar lep kupček tisočakov. V kolikor pa bodo donosi večji, bo tudi dobiček izdatnejši. V. L. Kako ie s čistočo Tovariš urednik, kdo še ni opazil številnih olup­ kov, ogrizkov in ostalih odpadl<;ov sadja, ki ležijo vsevprek na celj­ ski tržnici? Ce bi bilo to zameto- vanje samo navada otrok, bi za­ devo še lahkrt nekako razumeli. Zal pa tudi odrasli mečejo ogriz­ ke in olupke kamorkoli. Tisti, ki hodijo na tržnico, si lahko tak prizor ogledalo vsak dan. Takile odoadki .pa niso tako nedolžni. Ce stopi kdo nanj in nerodno pade, mu Iphko primeri, da bo mo- rpl poiskati celo zdravniško po­ moč. Na tržnici še nisem nikoli opa­ zil napisov, ki bi opozarjali, na rp^d in Rna'Brigadirke in brigadirji so mi naročili, naj v njihovem imenu pozdravim vse Celj;^'"^ in Celjanke, predvsem starše in prijatelje. Rekli so tudi, naj povem, da bodo svoje dolžnosti častno izvrševali. -ji Brez krivde kriv Tovariš urednik, v zadnji številki Vašega lista je bil objavljen sestavek tovariša Barbariča, ki služi vojaški rok v Celju. Pisec je bil ob svojem pri­ meru prepričan, da je bil v zele­ njavni trgovini v Cankarjevi uHci slabo postrežen le zaradi unifor­ me, ki jo kot vojni obveznik nosi. Da temu ni tako, naj mu dokazu­ jeta dva izmed mnogih primerov nesolidne postrežbe v tej trgovini. Iz izložbenih oken trgovine so privabljale kupce lepe sočne ma­ relice. Zaželela si jih je tudi mo­ ja mama, 76-letna ženica. Stopila je v trgovino. Rezultat njenega nakupa je bil podoben kot ga opi­ suje tov. Barbarič, le da so te ma­ relice bile povsem zrele — pre­ več dozorele — da, celo gnile. Tako so se znašle na smetišču. Ce ne bi bil ta dan prav sobota in če ne bi iz službe prišla domov šele v popoldanskem času in povrhu tega, če ne bi bil naš dom od­ daljen iz mesta pol ure, bi našle marelice drugo pot kot na smetišče. Takrat sva z mamo sklenili, da v to trgovino ne bova stopili več. Toda prilika je hotela, da sva ta sklep vrgli v vodo. Približno pred štirinajstimi dne­ vi sva z mamo želeli kupiti fižol. Toda, kot naročeno, ta dan fižola ni in ni bilo nikjer. Stopili sva tudi v zelenjavno trgovino v Can­ karjevi ulici. Pogledali sva v za- bojčke na prodajni mizi in ugo­ tovili, da tudi tu iskanega blaga nimajo. Najin pomenek je pre­ kinila prodajavka z vprašanjem, liaj želiva. Povedali sva ji svojo željo. »Kdo pravi, da nimamo fi­ žola, dovolj ga imamo! Kar lepo počakajte, pa ga boste dobili!« Za pojasnilo sva se zahvalili in stopi­ li v vrsto. Fižola pred nami ni zahteval nihče, zato sva bili brez skrbi, da ne čakava zaman. In ko so med najinim čakanjem pripe­ ljali novo zalogo zelenjave, med to tudi fižol, sva bili več kot za­ dovoljni. Zaradi prevzema blaga je za prodajno mizo nastal zastoj in tako sva čakali polnih trideset minut. Mimo nas je šel nekdo v skladišče, ki je v ozadju trgovine. Cez čas je pripeljal od tam vozi­ ček, na njem zabojček s fižolom in drugo zelenjavo. Mi pa smo čakali. In ko sem se naposled znašla pred prodajavkn in ji po­ novila svoio preišnio želio, je bil odgovor takle: »Fižola nimamo!« Začudeno sem jo pogledala in na­ posled pojasnila, da je prav ona rekla, da ga imajo dovolj in da nai kar počakamo. Toda proda- javke ni ganilo niti to, da' sem iz­ gubila več kot pol ure dragocene­ ga časa. »Kai na morem to, če pridejo iz rostav^-pciie »Poštni« in blago odoelieio! Tudi oni so stran­ ke!« je dejala. Ostala sem brez besed. Navse- zadnie sva bili z mamo — naiveč k"'-"!. To sva vsaj lahko posneli iz prodajavkinih besed. D. F. Celje Potrošniki predlagajo Tovariš urednik, pred kratkim sta se v Smartnem v Rožni do­ lini združiti obe trgovini z meša­ nim blagom s trgovskim podjet­ jem »Merx« iz Celja. S tem smo prebivavci Šmartnega mnogo pri­ dobili: povečala se je i'žbira bla­ ga — predvsem špecerijskih iz­ delkov — razveselili smo se lično embalirane moke in kave, vendar še marsikaj pogrešamo. V Smartnem je precej delavcev in uslužbencev, ki si vsak dan kupujejo v trgovini malico. Ven­ dar lahko tam nabavijo samo ne­ kaj konzerv, sir, dve vrsti sala­ me in slanino. Najhuje je, da se vsa ta živila v tej vročini kar ta­ jajo in da pogled na tako hrano ni nič kaj vabljiv. Ne bi bilo na­ pak, če bi »Merx« vsaj v eno po­ slovalnico namestil hladilnik, ki bi te živilske izdelke obvaroval pred vročino. Potem bi lahko po- vpčali tudi izbiro delikatesnih iz­ delkov — in prav tega si prebi­ vavci Šmartnega zelo želimo. V Smartnem pa je pereča tudi preskrba z zelenjavo. Paradižnik in papriko lahko kupimo največ­ krat samov enkrat na teden. Pred kratkim pa smo bili štirinajst dni bro7 čebule. Uoamo. da bodo v »Merxn« ne­ ka i teh prioomb UDOŠtevali in z njihovim poslovanjem bomo še bolj zadovoljni. Pavla Letonje, Paška vas 4, Šmartno ob Paki Potovanje po Jugoslaviji ali »Zanimiv podvig«, »Pogumna fanta« itd. — tako bi lahko naslo­ vili članek o Franku Hinku in Jo­ žetu Pogorelcu iz Tovarne emaj­ lirane posode, ki sta se pred dne­ vi podala na pot po Jugoslaviji. Toda fanta sta potovala — s kole­ si in tako prevozila točno 3124 ki­ lometrov. Potovala sta pod pokro­ viteljstvom Počitniške zveze to­ varne emajlirane posode. Njuna pot? Takole sta poto­ vala: od Celja do Ptuja, nato v Varaždin, Virovitico, Osijek, Novi Sad, Beograd, Kragujevac. Para- čin. Niš, Bitolj. Titov Veles, Skop­ je, Kičevo, Peč, Titograd, Cetinje, Dubrovnik, Split, Zadar, Crikve- nico, Pulo, Koper, Novo Gorico, Vršič, Jesenice, Kranj, Ljubljano in — končno nazaj v Celje. Fanta sta povedala, da sta v Makedoniji prepešačila okrog 400 kilometrov in da sta se vrnila domov — brez podplatov na čevljih. Potovala sta 23 dni, doživela marsikaj zanimivega in v resnici zaslužila — naše iskrene čestitke. TUDI V SoSTANJSKI OBCINI OBIRAJO HMELJ Te dni so pričeli tudi v šoštanj- ski občini obirati hmelj, ki je iz­ redno lepo kazal, a ga je nedavno neurje poškodovalo. Tako kaže, da bo od predvidenih 16 stotov na ha le dobrih 11 do 12, kar je občutno manj. V zadnjih letih so v šoštanjski občini zelo razširili površine hmeljskih nasadov, saj imajo tre­ nutno 121 hektarjev, predvidevajo pa, da bodo do leta 1965 povečali te površine do 150 ha. Hmelj za- čuda izredno dobro uspeva v šo­ štanjski občini, predvsem na ob­ močju Šmartno ob Paki. -ik HMELJSKA PRINCESA Avgustovsko sonce je razsipalo popoldanske žarke po širnih, tem­ no zelenih hmeljskih nasadih. Razgonov Tone je pokal z bičem in priganjal konja. Dolgi, lojtrski voz je bil obit z deskami. Tone se je oziral po hmeljiščih in z ra­ hlo priprtimi očmi mrmral predse. »Lepa je letos savinjska roža. Dobro je obrodila.« Pogledal je v sonce, pogledal na uro in švrknil z bičem. Konja sta prigalopirala v Žalec. Nekje pri Celju je piskala sirena. Vlak z obiravci bo vsak čas tu. Tone je skočil z voza, prijel ko­ nja pri glavi in počasi zavozil tik postajnega poslopja. Tudi dru­ gi so že bili tam. In ko so zagle­ dali Razgonovega Toneta, so ga spraševali. »Kaj pa ti. Tona, boš letos imel same ,stare'?« »Pisale so. Menda bodo prišle,« je odgovoril Tone. »In nekaj no­ vih tudi pride.« Nekdo se je pošalil. »Prekleto, šestnajste nikar ne vlači k hiši!« »Taka bi ti še glavo zmešala!« pristavi drugi. »Kaj, glavo?« se zareži tretji. »Srček bi mu pregriznila'« Vlak je prisopihal na postajo in ustavil. Iz njega se je razlila pi­ sana mavrica rut, klobukov in no­ vih obrazov. Sliši se desetero na­ rečij. Potem klicanje, mahanje z rokami in spet klicanje. Obiravci hmelja se zbirajo v skupine. Ne­ kaj skupin je našlo gospodarje. Lezejo na voz, posedejo in oglasi se pesem. Tudi k Tonetovemu vo­ zu pride večja skupina Stara IVIi- na, ki že dvajset let zbira po ob- sotelj'jkih krajih pridne dekline, seže Tonetu v roko in ga pozdra­ vi. »Dober dan, Tonček' Ph smo spet tu. Letos nas je neknj več. Saj je mama tako pisal.i ' .e po­ glej, dobro ,blago' sem ti mi pra­ vila.« Tone je obiravke povabil na voz, nato je počil z bičem, da sta konja krepko potegnila. Stara Mina se je tiščala k To­ netu in mu kar naprej čebljala. Tone jo je poslušal in skrivaj opazoval nove obraze. Najbolj mu je obstala v očeh mlada in živah­ na črnolaska. Smejala se je, da je kazala lepe zobe in švrkala z le­ pimi, temno modrimi očmi. Mina je opazila Tonetove poglede. Šep­ nila mu je. »Tista nova in čedna je naša Martica. Pri nas ji pravijo ,prin- ceska'. Kmečka hči je in naviha­ na, da se naši fantje kar tepejo za njo.« Minili so trije dnevi. Sonce je kar naprej sijalo in obiranje je šlo nemoteno naprej. Tone oa si te nove obiravke, ki so jo vsi kli­ cali kar »princeska« ni in ni mo­ gel nagledati. Večkrat je postal kraj nje in ji hudomušno mežik- nil. »Princeska, koliko mernikov bo danes?« »Ce bi vi lepo. človeško merili, bi jih bilo osemnajst, tako pa jih niti netnaist ne bo!« je odgovori­ la obiravka Martica in pošvrkala s temno modrimi očki. Tonetu je bilo hudo pri srcu, ker je oče res pregrobo sipal v mernike. Večkrat mu je to že sam očital, pa ga je oče zavrnil!« »Fant, jezik za zobe! V tem je čisti dobiček!« »Bom pa danes malo več sad­ jevca prinesel!« se je skušal To­ ne opravičiti. »Kaj pijača!« je princeska za­ mahnila z roko. »Obiravci smo tu­ di z vodo zadovolini. SJnmo da bi hrano boljše prioravili.« Tako je rekla lena obiravka in spet so se drobno rooi>« 7Tpletle v smaragdno zeleno k-^bnle. Se tisti večor sp ie T'^^e obreg­ nil na mater in očeta. Očital jima je, da pač preslabo rav"'>fa 7 obi­ ravci; sicer se zna zgoditi, da jih pozneje sploh ne bodo dobili. Pa sta ga oba zavrnila. »Seveda, si se pač za7iial v ti­ sto »princeso« in 7ato tako modri- janiš! Pusti to njihovo čvekanje. Raje si zapomni oregovor: Kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača!« »Pri tem pa moramo misliti tu­ di na druge ljudi!« je vzkipel Raz­ gonov Tone. Oče pa ga je s pestjo potrkal po čelu. »Tako misliš ti, ki imaš pri svo­ jih dvajsetih letih še pretentano zelene možgane!« »In tisto ,princesko' si kar lepo iz glave izbi j!« je prid jala še mati. Tone pa ni odnehal. Drevakova Marta iz obsoteljskih krajev se mu je tako vsadila v srce, da jo je vzljubil in čez tri leta vz^l za ženo. Seveda se je to zgodilo z velikim protestom Tonetovih staršev in temeljito podporo so­ rodnikov. Danes je nekdanja hmeljska princesa zelo spoštovana gospo­ dinja. Mnogi imajo težave, kako in kje dobiti dovolj obiravcev. Razgonovi Marti pa to ne dela nobenih težav. Komaj dobi stara Mina pismo, že mendra od hiše do hiše. »Hej, dekline, hmelj je zrel! Gremo v Savinisko dolino'' K na­ ši hmeljski princesi?« »Seveda!« se nakobali deklin z vseh strani. K hmeljski princesi rade gremo; zakaj ona obiravca spoštuje in mu da, kar mu pripa­ da. »Hej, dekleta, grem-«' -dk-