Ql^Som
jP£e...
NO. 53
nGv- ft.
St c ^°San 62 ^ Ch
Ameriška
12-23-q

Mv.
1600:)
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
NCWSPAPCiR
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, ttockSpringa
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,

CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 5, 1977
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
Zadnje vesti
NEW HOPE, Ga. — Letalo Southern Airways DCS je včeraj v slabem vremenu treščilo na zemljo, ko je pilot skušal pristati na cesti, ker so odpovedali motorji. Najmanj 72 ljudi je bilo mrtvih, od tega 5 na tleh. Skupno je bilo v letalu ki je bilo na poti iz Muscle Shoals in Huntsville. Ala , v Atlanto, Ga., 81 potm-kov in 1 c.’: ni posadke.
OTTAWA, Kan. — trad predsednika vlade P. E. Trudeauja je izjavil, da bo predsednik vlade plačal Air Canada za osebna potovanja svoje žene Margaret, če je ta za nje u-porabila ;vvojo uradno potno izkaznico, ki velja le za službena potovanja.
DUNAJ, Avstr. — Tu sc se pod
Vetšna za dostojnost Giscanlu si všeč nov	WMKSNGTdP
m dr2| sporazumov
večina naše javnosti za Predsednik irancoske re-|	-------
dosto jnost v pogledu publike je izrazil svojo Vodniki Sovjetske zveze ponavljajo trditve, da ZDA ni
PAPEŽ PAVEL VI. je star 79 let star in bolj slabega zdravja. Nekateri so začeli ugibati, da bi pokroviteljstvom glavnegal1”' mogel odpovedati Petrovemu tajnika ZN Kurta Waidheimal ^^. kar pa so v Vatikanu za-eazgovarjali zastopniki ciprs-l?dka?i.
kih Grke v- in Turkov. Že obl	------o------
samen zadetku sta bili stališči fSgjjgr ||0 tako različni, da je turški za-J
stopnik omračil grški predlogi WASHINGTON, D.C. — Pred-za “šalo”. Razgovori so bili sednik Jimmy Carter je izjavil, včeraj za en dan odloženi. da ne potrebuje jahte Sequoia NbKOZšA, Ciper. — Predsedni- m jo naročil, naj jo na dražbi ka republike nadškofa Maka- Prodajo, S tem bo baje prihra-riosa je zadela rahla srčna I'Uomh okoli $100,000 letno. Se-kap, pa je v .zadovoljivem sta- danji predsednik ni prvi, ki pranju.	[vi, da ne potrebuje jahte. Pred
LONDON, Vel. Brit. — Vlada J njim jih je bila že cela vrsta, pa
na. Zakonsko zvestobo, zakon sploh, so začeli označevati za nekaj “zastarelega”, “preživetega”-
Gallup je s svojim povpraševanjem pokazal, da je ameriška javnost na splošno v tem pogledu dosti konservativnejša in do-Velike Britanije ho predložila j so dejansko vsi jahte le uporab- stojnejša, kot je izgledalo iz jav-
spoinosti.
PRINCETON, N.J.,— George Gallup je kpnčal povpraševanje j javnosti v pogledu njenega odnosa do spolzke literature in spolzkih filmov, ki skušajo izrabljati spolnost zlasti z izdajanjem pornografskih revij in še bolj filmov. Iz podatkov, ki jih je Gallup objavil, je razvidno, da je 35/č povprašanih za vsaj sedanji nadzor nad to robo, 45% zahteva strožjega, 14% nima o tem določenega stališča in le 6% jih misli, da so sedanja določila prestroga.
Te ugotovitve so posebno značilne, ker smo ‘bili v zadnjih letih naravnost pol ploho zahtev po večji sproščenosti v pogledu spolnosti, po razlaganju, da je spolni nagon nekaj naravnega
zaskrbljene®! zaradi večje spreietrWivosti levice v Evropi v ZDA.
PARIZ, Fr. — Ko je bil konec preteklega tedna tu državni tajnik Cyrus Vance, ki se je na poti iz Moskve ustavil po Bonnu in Londonu tudi tu, da obvesti predsednika V. Giscarda o svojih razgovorih v Moskvi, mu je francoski državni predsednik izrazil svojo skrb zaradi novega odnosa, ki ga kaže vlada ZDA do levičarjev v zavezniških državah.
V času predsednikov Nixona in Forda je državni tajnik Kissinger svaril zaveznike pred popuščanjem levici in izjavljal, da so ZDA proti levičarskim vladam v zavezniških državah, ker jim pač ni mogoče zaupati.
in ga zato ne smemo zatirati in lTo so dejansko pokazali vladi ga dovoljevati le v okviru zako- Portugalske, ko so portugalske-
Sovjetski zvezi, da naj štirijljali.
sile izpuste iz zapora v Span-j ^ Odpoved jahte zaradi “varče-dmiu 83 let starega Rudolfal vanja” naj napravi dober vtis Hessa, nekdanjega glavnegaIna javnost, pokaže naj varčnost Hitlerjevega pomočnika in j gospodarja v Beli hiši. O tej namestnika, ki je nedavno po-j varčnosti slišimo vedno znova skusil napraviti samomor . vse mogoče stvari. Tako je Car-ZDA, Francija ih Vel. Brita- ter omejil rabo velikih avtomo-ni.ja so se že ponovno izjavile bjiov s šoferji za svoje sodelav-za izpust Hessa, Sovjetska Le v Beli hiši Sedaj trdijo, da zveza pa (o zavrača.	Le B p0časi vračajo ter prevaža-
ULSTER, Sev. Ir. — Včeraj jo one ki so pred meseci izjavljali, da jih ne potrebujejo.
sta v dveh polnih restavracijah eksplodirali bombi,
ta -1
Predsednik je tudi. pretekli njenih je bilo skupno 32 oseb,Leden povišal plače svojim glav-
Tf	,!et vStf.ri Otrok |nim pomočnikom v Beli hiši v
sorazmerju s povišanjem, ki so
nih občil. Posebno konservativen v tem pogledu je Jug naše dežele, tam se jih je kar 60% izjavilo za strožje predpise nadzora glede dostojnosti v javnih občilih, na prireditvah in predstavah.
Ženske so naj splbšno v tem vprašanju strožje od moških. Ko se je izjavilo za strožje predpise 40% moških, se je izjavilo za nje 50% povprašanih žensk; za večjo strogost so tudi gradu-anti srednjih šol, za manjšo pa ljudje z višješolsko izobrazbo1.
Vsi poskusi končati nasilja]
in d protestanti in katoličani,] cjobjjj visoki člani vlade in katerih vzrok 4‘’‘	-----1 °
darsko-socialen m porničem^ M ga je odobril še pred
sednik G. R. Ford. Varčevanje v tem pogledu torej ni poseb-
in političen kot verski, so ostali doslej brez uspeha.
AStvo'jeLvL^ podprlo ^ ev i čar -1 n° velik° in Še	z§ledno-
jo in Palestince v njihovem napadu na to mesto, ki so ga pretekli teden zavzeli krščanski desničarji. Boj za nadzor nad pasom ozemlja v južnem Libanonu ob meji Izraela se nadaljuje, ko je državljanska vojna v drugih delih bila končana še lani s trdim nastopom čet Arabske lige.
KINSHASA, Zaire. — Vlada republike Zaire je prekinila diplomatske odnose s Kubo, ki jo dolži sodelovanju pri vdoru v Zaire iz Angole pretekli mesec. Vdora šb vedno niso zavrnili, napadalci imajo pod svojo oblastjo \ nekako eno tretjino pokrajine Shaba (Katanga) in ogrožajo središče njenih bakrenih rudnikov Kolvezi.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Egipta Sadat se je včeraj razgovarjal s predsednikom Carterjem, državnim tajnikom Vancejem in obrambnim tajnikom Brownom. Danes bodo razgovore nadajevali in zaključili. Sadat je dejal, da je jedro spora in miru na Srednjem vzhodu vprašanje palestinskih beguncev. Pozval je Carterja, naj se zavzame za njihovo vključitev v pogajanja o pomiritvi Srednjega vzhoda.
Nadzor nad rudniki
delavskemu ta jništvu
WASNINGTON, D.C. — Predsednik Carter je predložil, naj Delavsko tajništvo prevzame od notranjega nadzor nad varnostjo in obratovanjem v rudnikih.
ga zastopnika v času tamkajšnje levičarske vlade izločili iz načrtovalnega oddelka NATO. Kissinger je svari) pred sprejemom komunistov v vlado Italije.
Nova vlada v Washingtonu je postala v tem pogledu popustljivejša in dela vtis, kot bi bila pripravljena sprejeti vlado levice v Franciji in Italiji, če bi prišli do oblasti no demokratični poti, se pravi .. večino pri volitvah. Francoski predsednik Valery Giscard vidi v tem sta lišču ZDA slabljenje svoje sredinske vlade.
V razgovoru z Vancejem je predsednice Giscard posebno o-pozarjal na težavne politične posledice, če ne dobi letalo Concorde pravice rednega pristajanja na letališču Kennedy, pri New Yorku.
mogoče zaunati, ker se ne drže doseženih .n sprejetih dogovorov ter sporazumov. “Pravda”’, g Javno glasilo Komunistične partije ZSSR, je zapisala preteklo nedeljo, da je ZSSR odločno za dobre odnose z ZDA, če so le te stvarno pripravljene upoštevati njene in njenih zaveznikov koristi.
Švedje razvrednotili svojo krono
STOCKHOLM, Šved. — Švedska je zmanjšala vrednost svo-
MOSKVA, ZSSR. - V Kremlju so prišli do zaključka, da se na ZDA ni mogoče zanesti, ker ne spoštujejo doseženih dogovorov. Pri tem kažejo na sporazum o trgovinski pogodbi z ZDA, sklenjen v času predsednika Nixona, o katerem so bili prepričani, da je s podpisom že gotova stvar, pa morali nato priti do spoznanja, da temu ni tako, ko je Senat vključil v njegovo potrditev dopolnilo o svobodnem izseljevanju sovjetskih Judov. V Kremlju so bili prepričani, da so se z ZDA sporazumeli v Vladivostoku o omejitvi jedrskega strateškega orožja in to dopolnili lani še z dogovorom med Kissingerjem in Brežnjevim. pa morali spoznati, da sedanja Carterjeva vlada teh sporazumov ne smatra za dokončne, ampak le za temelj novim pogajanjem.
V Kremlju težko razumejo in sledijo demokratičnemu postopku odobravanja mednarodnih sporazumov v ameriškem JKon-gresu, ko tega primerjajo s svojim lastnim. Sovjetskemu partijskemu vodstvu, k^ ima prvo in edino besedo v Sovjetski zve- ‘ zi, se ni treba bati odpora v Partiji, četudi mora paziti na stališče vodstva oboroženih sil, v kolikor zadeva narodno obrambo in mednarodne dogovore v zvezi s tem.
Ko je Politbiro kak dogovor sprejel, gre ta pred Centralni komitet KP, ki redno odobri, kar mu F^olibiro predloži. V partij skerh vodstvu odobreni dogovori so nato uradno predloženi Vrhovnemu sovjetu, ki ga sestavljajo sami člani Komuni-
jega denarja za 6%, Danska in Norveška pa za po 3% v skup- [stične partije, vezani na partij-nih tečajih napram dolarju. ske sklepe.
NEKAJ POMEMBNEJŠIH DOGODKOV IN RAZVOJEV V SVETU
V ospredju zanimanja je odklonitev ameriških predlogov o omejitvi jedrskega strateškega orožja v Moskvi pretekli teden. Nihče ni zaradi jeznega sovjetskega “Njet” preveč vznemirjen ali zaskrbljen, splošno prepričanje je, da je tak dogovor ZSSR prav tako potreben in prav tako zaželjen, kot je ZDA. Obe strani se pred svetovno javnostjo predstavljata kot miroljubni in izjavljata svojo pripravljenost za nadaljevanje pogajanj, ki so predvidena v maju v švicarski Ženevi. Večina sodi, da bodo pogajanje uspešno zaključena, pred-no bo potekel v oktobru letos dosedanji sporazum SALT I.
AMERIŠKA DOMOVINA
je vaš list, podpirajte ga!
V Zvezni republiki Nemčiji je pri mladih socialistih zmagala pri volitvi vodstva skrajna skupina, ki se togo drži marksizma in zahteva podržavljen j e industrije, trgovine in bank, kar je Socialistična stranka Nemčije že pred leti črtala iz svojega programa, Zahteve mladih nemških socialistov vznemirjajo sedanje vodstvo Socialistične stranke z W. Brandtom
in H. Schmidtom na čelu, ki se zabeda, da prevladuje v Zahodni Nemčiji konservativna miselnost.
•
V Španiji počasi uvajajo demokratičen red, ko morajo u-poštevati razpoloženje ne le sproščenejše večine, ki si želi več politične svobode čim hitrejše, ampak tudi konservativne politične in vojaške kroge, ki svarijo, da utegne prevelika brzina povzročiti težave in trenja. Ta bi škodovala gospodarskemu položaju, ki že tako ni posebno rožnat. Komunistični partij' še niso priznali zakonitosti, za dosego katere se prizadeva.
*
Delavska stranka v Veliki Britaniji se odmika z leve proti sredini, ko spoznava potrebo po zmanjšanju javnih izdatkov za socialno skrbstvo. Dobiček je namreč mogoče deliti le, če ga kdo ustvari. Britansko delavstvo je v zadnjih letih med najmanj produktivnim v Svobodni Evropo delno zaradi preveč ugodnosti, ki jih je doseglo tekom let, delno zaradi zastarelih
strojev in celotnih tovarn.
Da je dobila posojilo od Mednarodnega m o netarnega sklada, je morala Velika Britanija omejiti izdatke, da je dobila podporo liberalnih poslancev v parlamentu, kjer je bila pred nevarnostjo poraza, je morala opustiti! svoje načrte za nadaljevanje nacionalizacije gospodarstva.
*
Brazilija, naj večja država Latinske Amerike, je šla korak dalje v avtoritarno vlado, ko je predsednik Ernesto Geisel razpustil Kongres, ne meneč se za kritiko nad omejevanjem človekovih osebnih pravic in politične svobode.
Te so negotove tudi v sosednji Argentini, kjer se vojaška vlada prizadeva, da bi strla levičarsko gverilo, pa v tem le delno uspeva.
•
Na Srednjem vzhodu se Libanon počasi vleče iz posledic državljanske vojne pod zaščito čet Arabske Lige, katere bodo ostale v Libanonu še pol leta. Temu namreč še n' uspelo organizirati lastnih varnostnih sil. Predsednik republike Elias Sar kis je za novega poveljnika libanonske
vojske imenoval polk. Viktorja Khouryja, ki je tekom državljanske vojne ostal nevtralen.
*
Svet z zanimanjem sledi razvoju v Indiji, kjer nova vlada odstranjuje omejitve politični in osebni svobodi, ki jih je uzakonila pri volitvah pretekli mesec poražena vlada Indire Gandhi.
*
Predsednik ZSSR Nikolaj Podgorny je pretekli teden u-trjeval in širil sovjetsla vpliv v črni Afriki ter obljubil vso podporo črnskim nacionalnim gibanjem v Rodeziji in v Južni Afriki. Na poti domov se je ustavil še v Somaliji, ki v prvotnem nčrtu potovanja ni bila navedena. Somalija je postala na pol sovjetski satelit ob južnem koncu Rdečega morja, sovjetska oporišča v Somaliji bi lahko ogrozila o-skrbo Evrope, ZDA in Japonske z oljem. Po Afriki je utrjeval in širil komunistični vpliv tudi kubanski Castro. Od tam je odletel v Vzhodno Nemčijo in v Sovjetijo, kjer so ga v Moskvi včeraj sprejeli z vsemi častmi in tovariško ljubeznijo.
Zdi se, da so Carter in njegovi sodelavci premalo upoštevali Kremelj, in njegove bojazni, ko so pripravljali predloge ZDA za j razgovore v Moskvi. Zato je Kremelj tudi tako trdo te odklonil in javno izrazil svoje nezaupanje do ZDA, ki da “ne držijo dogovorov”.
Ameriški državni tajnik Vance je v svojih razgovorih s sovjetskimi vodniki bil pripravljen na spreminjevalne predloge in pogajanja o njih. Bil je iz-nenaden, ko tel) ni bilo, ko' je Brežnjev izrekel svoj “njet” ir razgovore zaključil. Sporazum o tem, da se bosta Vance in Gro-miko sestala v letošnjem maju v švicarski Ženevi in nadaljevala tam, kjer sta pretekli teden v Moskvi prekinila, je trdi sovjetski “njet” nekaj omilil.
V Kremlju pričakujejo, da bo Washington dal pobudo za nadaljevanje razgovorov SALT z novimi predlogi, ko je Kremelj prve odklonil. Sovjetska zveza pri'tent javno poudarja, da hoče dobjje odnose z ZDA, ‘ če so le te pripravljene upoštevati koristi ZSSR in njenih zaveznikov ".
Uradno glasilo vlade “Izve-stia” in uradno glasilo Komunistične partije .“Pravda” sta obdolžila predsednika Carterja in drž. tajnika Vanceja, da sta s predlogi v Moskvi iskala enostransko korist in “prednost” za ZDA “Izveštia” so zapisala, da je Vancejev obisk skušal “prelisičiti” moskovski nadzor nad oboroževanjem.
Sovjetski zastopniki sd nekaterim zahodnim diplomatom izrazili zaskrbljdbost zaradi ohlav ditve odnosov z Washingtonom. Poročevalska služba Tass je prinesla Carterjevo izjavo na leta' lišču v Washingtonu ob povratku državnga tajnika Vanceja s poti v Moskvo, da “bodo ZDA storile vse za okrepitev medsebojnega zaupanja z ZSSR”, med tem ko je -v preteklih tednih druge Carterjeve pomirjevalne izjave večinoma prešla.
------o-----
Moskva pristala na ore voz žita na fadiah ZDA
WASHINGTON, D.C. — ZDA in ZSSR so se sporazumele o prevozu v ZDA kupljenega žita v Sovjetsko zvezo na ameriških ladjah.. Polovico tega žita mora biti prepeljanega na ameriških ladjah, ki so precej dražje od drugih.
Lani dogovor ni bil izveden in unije so se pritožile. Moskva je sedaj pristala, da naj ameriške ladje prepeljejo letos 3.3 milijone ton žita, ki ga bo ZSSR kupila v ZDA.
------o-----
Lanskega kralja rdeči
“orevzeraiajo”
VIENTIANE, Laos. - Bivši kralj Savang Vatthana, ki je moral po nastopu komunističnega režima odstopiti, jo, bil pred tedni prijet in posten V daljne hribe na severovzhodu, kjer goji zelenjavo in se “prevzgaja v marksistično-leninističnem hu”, pravijo viri.
Iz Clevelanda in okolice
Na ogled—
Z včerajšnjim dnem je uprava Ameriške Domovine začela pošiljati večjemu številu rojakov in rojakinj na področju Velikega Clevelanda list za 14 dni brezplačno na ogled z vabilom, da postanejo njegovi naročniki. Če hočemo Ameriško Domovino v sedanjem obsegu in obliki ohraniti, ji moramo pridobiti nove naročnike, ko stari umirajo.
Rojenice—
G. Regisu in ge. Sandy Lekan se je rodil 2. aprila prvi sinček. S tem sta g. John in ga. Ann Lekan iz Parme, Ohio, prvič stari oče in stara mati, ga. Anna Jesenko pa prvič prastara mati. Čestitamo!
“Večpi mladenič”—
V krogu svoje družine je v nedeljo praznoval pri najboljšem zdravju 80-letnico življenja na splošno poznani in dolgoletni naročnik Ameriške Domovine gos. Frank Šepin z 18671 Abby Ave., Euclid, O. Prijaznemu rojaku kličemo: Še na mnogo let!
Mestni svet za prometno novost—
Mestni svet je včeraj z 29:4 glasovom pooblastil župana R. J. Perka, da zaprosi zvezno vlado za 2.5 milijona dolarjev, ki b^do porabljeni za proučitev smotrnosti zgraditve “ljudskega nosilca” kot novega prometnega sredstva v mestnem središču. Načrt je sporen in nima v javno--sti splošne podpore, okrajni ko-mišener G. Vt-inovich je javno nastopil prop njegovi izvedbi.
URAB MU 9BR0ČE
FASADEN^, Calif. — V zadnjem času je več astronomskih središč prišlo do zaključka, tla ima planet Uran, sedmi od Sonca, vsaj pet obročev. Doslej smo mislili, da ima obroč edino planet Saturn.
Uran je daleč od Sonca in Zemlje, zato je mogel doslej “skrivati” svoje obroče.' Nova, izpopolnjena sredstva, zlasti pa opazovanje in proučevanja vesolja iz okoli Zemlje krožečih naprav, so odkrila skrivnost Urana, ki je ostala tako dolgo prikrita opazovalcem z Zemlje.
Odkritje Uranovih obročev je eno naj večjih v zadnjih desetletjih in nam dokazuje, da je verjetno v -našem osončju še marsikaj, kar nam ni znano kljub tako opevanemu napredku znanosti.
Izrael išče risovo pot za prodajo svojih letal v Latinsko Ameriko
JERUZALEM, Izr. — Ko so ZDA preprečile Izraelu prodajo njegovega jet lovskega letala Kfir Ekvadorju, ker je opremljeno z General Electric Corp. motorji, ee je obrnil na Francij p, da bi ta letala opremil s francoskimi Dessault motorji za prodajo v Ekvador in druge države Latinske Amerike.
Da bi lažje dobili francoski ! pristanek, ko že niso mogli dobiti ameriškega, so ponudili Izraelci Francozom udeležbo pri dobičku od te prodaje.
Vremenski
Pretežno oblačno z ver j etri”- nostjo dežja in naletavanjem tukajšnji uradni snega. Najvišje temperatura okoli 45 F (7 C).
AMtRiSitA Domovina
rao~MTgra&''anga~<« >~^1tTr,p>,"**T,"Baii f}--
8117 St Clair Ave. - 131-0628 - Cleveland, Ohio 11103 National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA«
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.no per year; $15.00 for 0 months; $8.50 for 3 months friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 53 Tuesday, April 5, 1977
Primorska v krizi
I.
Nihče si ne deja več utvar, da se.narodnostni položaj slovenskih ljudi na Primorskem iz leta v leto slabša. idejni razkol v levičarskem taboru tik pred letom petdesei je na območju Trsta povzročil pravo opustoše-
nJe-
Ob znanem sporu Tito-Stalin je italijanska komunistična partija potegnila s Stalinom, pritisnila na slovens!:	levičarske množice; ti so vzeli svoje otroke iz
slovenskih šol in jih vpisali v italijanske, češ da ne smejo biti nacionalisti in enaki jugoslovanskim “izdajalcem”. Tedaj so propadle slovenske šole v italijanskih krajih Tržič, Renki in Krmin, v drugih slovenskih šolah pa je padlo šjtevilo učencev pod polovico. Popis je leta 1950 ugotovil na samo Tržaškem 113,000 Slovencev (od tega 60,000 v samem mestu Trst). Leta 1971 pa 40,000 (od tega v mestu 15,500). Seveda zadnji popis ni točen, a je vendarle značilen. Oni, ki se za Slovence niso izjavili, bodo. vsaj večina njih, postali v doglednem času e sim*; Irani.
Pomislimo sedaj na silno narodno-politično šjkodo, ki je s tem nastala, pa ne samo v zamejstvu, tudi za Slovenijo. Ob tolikih asimiliraneih se je bistveno skrčilo kulturne tržišče tudi za Slovenijo, pomislimo samo, ko Uko več, neprecenjlivo več kulturnih izmenjav, gostovanj bi bilo v vseh teh letih omogočenih kulturnimi dru štvom in gledališčem iz matične Slovenije v Trstu in na Primorskem, če bi še vedno imeli vse te slovenske ljudi, pa najsi bi bila tildi večina njih levičarsko usmerjena' Pomislimo, koliko več slovenskih knjig, ki jih izdajajo založbe v Ljubljani in Mariboru, bi lahko prodali v Trstu, če bi se vsi ti ljudje ne asimilirali! Pomislimo na to. koliko novin svežih ustvarjalnih sil bi iz te množice lahko priklilo v slovenski prostor, pesnikov, pisateljev, publicistov, glasbenikov, pevskih zborov, slikarjev itd.
jJanes pobiramo na Primorskem samo še črepinje nekdaj živahne narodne in kulturne dejavnosti. Pravzaprav ne čisto tako, kulturna rejavnost je živahna in na visoKi ravni, vsa povojna leta presega ono v matici. Naj omenimo le književnost (A. Rebula, B. Pahor...), slikarstvo (Černigoj, Špacal...), skladatelje in zborovodje (P. Merku, U. Vrabec.. .). Potem stalno Slovensko gledališče, ki ima redno sezono vsa povojna leta, Glasb to Matico, ki je pred kakim letom uvedla koncertno sezono. Poleg tega je tržaško italijansko gledališče uprizorilo Cankarjevo dramo “Idealist” (Martin Kačur) v priredbi istranskega pisatelja, nagrajenca italijanskih literarnih nagrad Fulvia TomiZza. Tržaška opera je uprizorila kot krstno izvedbo zelo kakovostno opero Pavleta Merkuja “Kačji pastir”. (Libellula).
Naj dodamo, da je uprizoritev “Idealista” doživela' samo v Trstu 18 ponovitev in si jo je ogledalo okrog 20,000 ljudi. Predstavili so jo tudi v Rimy, v Milanu m Ljucijani, Zagrebu in drugod y Jugoslaviji. Gre torej za pomembno izboljšanje italijansko-slovenskih odnosov, za medsebojno spoznavanje in oplajanje.
Kljub temu prihodnost za slovensko skupnost na Primorskem (Italija) ni prav nič rožnata. Razlaščanje slovenske zemlje se nadaljuje. Prvič pod Gorico, za o-gromen mejni prehod in za skladišča, razlaščeni bode kmetje vasi Štandrež.
Še hujša skrb čaka tržaški Kras. Po zadnjem sporazumu v Osimu, s katerim je bila meja med Italijo in in Jugoslavijo priznana za dokončno, bodo zgradili na Krasu ravno na obeh straneh meje industrijsko cono, za katero bodo razlastili ogromno slovenske zemlje. V to 'cone na j bi se naselilo 90,000 ljudi, seveda to ne bodo Slovenc.', ampak južni Italijani in Jugoslovani. Slovenski ljudje se bojijo, da te neprimerne cone ni narekoval^ samo gospodarska korist, ker je v resnici njena namestitev zgrešena, ampak ji je botrovalo tudi nacionalistično gledanje. Tisoči in tisoči Jugoslovanov na pragu Trsta, oziroma med Reko in Trstom bodo zaprli Slovencem pot do Kopra, na italijanski strani pa bodo dokončno raznarcdili slovenstvo. Pomislimo na primer Stepanje vasi v Ljubljani, kjer so zgradili jugoslovansko naselje s šolo v srbohrvaškem jeziku.
Slovenci ne želimo zviška gledati na južnjake, saj jim moramo pogosto zavidati njihovo dobrotljivost, odprtost, še druge stvari, kot npr. hitra pomoč bližpje-inu, kar je pri nas skorajda izginilo. Toda skrbi nas zg lasten obstoj. Njihove množice nas lahko čez noč preplavijo, tako da postanemo na lastni zemlji manjšina. To je skrb. ki tare naše ljudi ne le v Italiji in Avstriji, ampak tudi v Sloveniji, kjer je pritisk z juga iz dneva v dan hujši.	/
"	T.R.
(Konec sledi)
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Chicago, IH. — Velika noč predstavil svojim pevcem. Za-
je! Misli hite spet v preteklost, o ;mo doma obhajali veliki te-Itn in velikonočne praznike.
Le bogastvo tujine ne more načne liti tega, kar so nam nuli prazniki Vstajenja. Bilo je ov.ol splošno čiščenje. Ženske o drgnile tla, možjp so pobelili ancvanje, še okrog hiše, po o v ih in sadonosnikih so po-.: , li zimsko nesnago, suho e in suhe veje, znosili nc^
'e, da jih bodo zažgali na veho soboto zvečer. Temeljito ščenje je bilo tudi v dušah.
T or ne bo opravil svoje veliko-rcine dolžnosti, ne bo jedel velikonočnega žegna.
Kako sem se vešelil, ko sem me] iti z babico molit Jezusa, ki je bil izpostavljen v zlati rnonštranci v božjem grobu. Tišina na Veliki petek, le odjek ragel je bilo slišati. No, moj oče se je na Veliki petek le zrno- vujejo učitelji in starši. Starši til in šel opoldne v kapelo zvo- imajo tudi nadzorstvo v šoli, na nit. Prepozno se je spomnil, da hodnikih itd.
peli so dve lepi narodni pesmi. Pri pevski uri sodelujejo učenci srednjega in višjega oddelka. Srednji oddelek vodi ga. Ana Gaber, višjega g. Jože Rus. Nazadnje sem še pogledal k otroškemu vrtcu, ki ima svoje prostore v spodnji cerkveni dvorani. Voditeljica je ga. Vera Magajna. Malčki so tuš tkano deklamirali razne krajše pesmice, tudi peli so. Nazadnje so pa dobili risanice. Jemljejo abecedo. Takrat je bila na vrsti črka R, imeli so narisano raco z račkami. Kakor hitro so jih poslikali, vsak seveda po svojem okusu. Povsod, kamor sem prišel, sem našel lepo disciplino, pohvalil sem učence in jih kratko vspodbudil, da naj redno prihajajo v šoio, se radi učijo in naj cenijo svoj materni jezik. Videl sem pa tudi, koliko žrt-
so ta dan zvonovi, tudi naš majhni zvonček šii v - Rim. Kako ga jfe bilo sram! Na Veliko soboto zjutraj, ko pe duhovnik odpel Aleluja, so zapeli spet zvo novi pesem hvalnico. Duhovniki so šli blagoslavljat velikonočna jedila h križem ali kapelam po fari. Topiči so odmevali iz hpiha v hrib, dekliči so pa z velikimi jerbasi žegna na glavi hiteli proti domu. Katera bo preje doma, tista se bo gotovo še tisto leto možila. Eni se je nekoč v naglici spodtaknilo in jerbas je pokazal vsebino. Dekline je bilo sram, da je jokala, fantje pa se smejali.
Na velikoaklčno soboto zvečer je bilo vstajenje. Ponekod so ga imeli* v nedeljo zjutraj. Sama pesem, veselje, vrisk zvonov, odmev topičev, vihrajoča bandera, procesija s kipom vstalega Zveličarja se je vila okrog cerkve. Ko smo odhajali domov, so pc gričih že goreli kresovi. Nekateri so bili kar umetniško se-
V četrtek, 24. marca, je bil položen k večnemu počitku naj-stardjši faran naše slovenske fare g. Frank Reich, ki je živel na 23. cesti. Lansko leto v jeseni, ki je obhajal 95-letnico rojstva, sem ga obiskal in o tem obisku tudi pisal v Ameriški Domovini. Njegov rojstni kraj je bil v Središču ob Dravi na Sp. Štajerskem. Lani mi je rekel: “Kom bom star sto let, se bo z menoj veselila vsa soseska. Ni tega dočakal. Bo:g ga je preje poklical k Sebi. Pokojnik zapušča tri hčerke: Mary Reich, Kristino, poroč. Pirman, Elzo, por. Ciszek in sina Billy-j a. Naše sožalje. 1
*
Ne 'pozabite, da bo na Belo nedeljo v veliki cerkveni dvorani Baragovo kosilo. Postrežba pri mizah. Vstopnice po $5.00, za otroke $2.50. Ves čisti dobiček gre za stroške Baragovega dne, ki bo letos v ILCThontu. Go-jtavljeni: v obliki križa, mon- spodinje, recite svojemu možu, Strance. Na velikonočno jutro, da to nedeljo ne boste kuhale lo maši smo jedli žegen. Oče za kosilo. Pridite z vso družino! jc svečano z nožem začrtal križ! v veliki kolač, ga razrezal in dal j
družini. Kako je teknil ta zaj-l	smo v ne^e^0’ 20. marca
trk: klobase, jajčka, hren in na ‘‘Pariškem kosilu” ali na ko-prekajena šunka. Na velikonoč-!linah- Izvrstno 3® bil° Poprav ao nedeljo popoldne je bila pri-!^eno’ vse Prav okusno, rudi liga, litanije, nato pa “ofer” 0J P^kmurska bujta repa’ je pri nog oltarja/ 'Kako so se nališ-išla na miz9-,svinjska pečenka z
rala dekleta z, židanimi rutami, fantje so bilitudi vsi “zavbr”.
Ta '‘ofer” je bil določen za 'reveže. Še v ponedeljek smo pra-znovali. Dočim smo se na Veliko noč držali doma in cerkve, mo na velikonočni pondeljek šli k sosedom, otroci pa k svojim atrom in botrcam po pirhe. Organizirana mladina je ta dan go-
ovo kaj lepega postavila na o- Ko bosti brali te vrstice, bo-ierske deske.. Po nekod celo Pa- mo že tik pred Velikonočnimi ijon ali trpljenje Našega Go-1 prazniki. Da bi jih obhajali vsi poda. —- To so spomini, lepi ki to “kavsanje” berete, obbaja-pomini. Mladina, ki dorašča tu-aj ne more in ne bo nikoli dou-
vsemi prikuhami in — koline. Prireditev v korist slovenskega doma in kapele v Parizu je bila v rokah g. Slavka Vukšinič in njegove žene, ki bo, tako so mi rekli, sama kaj več o tem napisala. C. g. Nace Čretnik je po dr. Jožetu Berniku poslal iz Pariza pozdrave.
Tcla tistega občutja, ki smo ga 'oživljali mi, ki nam že sonce :ahaja . . .
9
V šoli šem bil. Namreč v Slomškovi sobotni šoli. Povabila me je učiteljica ga. .Arja Gaber. ‘Toliko pišeš o nijši šoli, pridi pogledat.” Se je splačalo. Naj-urvo sva obiskala najnižji od-1elek, ki ga vodi ga. Krista Arko. Sam živžav, veseli fantiči in dekliči. Potrkala sva nato pri profesorju dr. Goršiču. Ni veliko dijakov in dijakinj, čeprav bi jih lahko bilo vsaj dvakrat toliko. Tisti dan jim je profesor Goršič razlagal o našem na j večjem pesniku Prešernu. “Vsi važnejši pisatelji in pesniki bodo prišli na vrsto,” mi je rekel dr. Goršič. Od nekod je odmevala lepa slovenska pesem. Krenila sva tja. .Sprejel paju je p. dr. Vendelin Špendov, ki me ie
li v pristno slovenskem duhu in da bi vsem teknil velikohočni “žegen”, želi in vse lepo pozdravlja.
“Toti Štajerc’
Mkonočna voš&fa iz Francija
CLEVELAND, O. y Parizu živeči Slovenci pošiljajo a-merKkim Slovencem voščila za praznik Gospodovega vstajenja. Vsem želijo obilo velikonočnega veselja in se obenem toplo zahvaljujejo za vso naklonjenost njihovi skupni zadevi za zgraditev Slovenskega doma v Parizu.
Voščilnico je poleg voditelja Slovenske katoliške misije v Parizu rev. Naceta Čretnika podpisalo še petnajst drugih slovenskih rojakoy in rpjakinj.
M. L.
Fara sv. Vida v cvetju!
\
CLEVELAND, O. —. Saj so vremenoslovci menda hoteli, da bi ta dan deževalo in bilo kislo vreme. Pa so se premislili, ko so ugotovili, da farani sv. Vida na take napovedi ne dajo dosti. Treba je bilo pogledati kak večer prej smo v cerkveno dvorano in tam v poštev vzeti več kot lepo število pridnih ljudi, eden je na to delo prišel iz same Floride, kjer j p užival z ženo boljši zrak, kakor ga je dobil v Clevelandu. Stara navada, železni srajca: saj ne more prenesti, da bi Cvetna nedelja ne imela vsaj nekaj njegovih zaslug pri izdelovanju gubane, butar, pušljev, prešmec in ne vem koliko izrazov še imamo Slovenci za blagoslov “lesa” na Cvetno nedeljo.
Tako nekam kislo je bilo zjutraj na Cvetno nedeljo, pa se je pričelo vreme kar lepo popravljati, ko se je na farovškem vrtu ob deveti uri zbralo kar precej ljudi s palmami v rokah, ko je prišel župnik Pevec v spremstvu ministrantov z duhovniki in dijakonom Robertom Wash-co. On in duhovniki so imeli “butarice” v rokah. Župnik je farane lepo nagovoril o velikem spominu Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, tik predno naj bi šel v svoje trpljenje. Blagoslovil je palmove vejice. Di-jakon je prebral evangelij, nakar je procesija šla v cerkev. Za križem je eden otrok nosil lepo banderce z napisom “Košana” s sliko jezdečega na osliču. Sladila je maša v angleščini.
Sonce se ni moglo več skrivati, ko je opazilo toliko mladine, ki so se ji pridružili čisto majhni otroci, pa tudi starejši s številnimi “butaricami” vseh mogočih velikosti. Vsa ta nova skupina se je zbrala na vrtu pred farovžem, da bo to “lesov-je” blagoslovljeno v spomin posekanih vej dreves pred 1944 leti, da se osliček, ki je Jezusa nosil v slovesnem sprevodu, ne bo ožulil svojih še ne utrjenih kopit.
V spremstvu vse duhovščine pri fari sv. Vida je prišel na vrt župnikov pomočnik Jože Bož-nar, ki je obredno nagovoril vse zbrane vernike, blagoslovil les’ in prebral slovesni evangelij. Potem se je razvila procesija v cerkev “s palmovimi vejicami v rokah”, ki jih je bilo gotovo več kot 200, k službi božji tega dne. Maševal je Jože Božnar, soma-ševala pa sta Julij Slapšak in Jože Simčič, bralca sta bila brata Gorenšek. Butarice duhovnikov, ki so maševali, so bile položene na mizo.
Čeprav izgleda, da slovenska fara sv. Vida nekako umira, pa na Cvetno nedeljo postane nekaka prafara vseh župnij Velikega Clevelanda, ker od vsepovsod pridejo naši ljudje k tej slovesnosti. Spomini hite nazaj in si človek prične predstavlja ti, kake važnosti bi bilo za na-živelj, če - bi take slovesnosti bile pred desetimi ali dvajsetimi leti, pa je takrat narodnost bila pastorka.
Na Cvetno nedeljo se lepo pokažejo sadovi sodelovanja slovenskih šol, duhovščine in ver1 nikov, prav po Jezusovem naročilu- “Kdor je naj večji med va mi, naj bo kakor najmanjši, in predstojnik kakor strežnik:.”
J. O-k
kev sv. Jožefa v Velikih Polja- ljudi. In tam, kjer je bila vsaj nah in razumeli veliko cerkve- kaka slovenska pisarna, koliko no potrebo. Hvaležno bova še pomoči, posredovanj, dovoljenj vedno sprejela vsak najmanjši,in vsega drugega organizacij-
labaSa m darove
CLEVELAND, O. — Spodaj podpisana sva nabirala darove za cerkev sv. Jožefa na Velikih Poljanah. Veliko dobrih src, bivših' faranov te cerkve se je odzvalo in velikodušno darovalo, pa tudi drugi rojaki in rojakinje so lepo prispevali v ta namen.
V kratkem času sva nabrala kar lepo vsoto denarja, do sedaj že nad 700 dolarjev. Nabrane darove bova kmalu odposlala na pristojno mesto.
Iz srca se najlepše zah-valj-u-[ jeva vsem, ki so darovali za cer-
dar v ta namen. Bog povrni!
Joseph Drobnič 917 E. 73 St. Cleveland, O. 44103 telefon EN 1-2291
Anica Cendol 908 E. 73 St. Cleveland,- O. 44103 telefon 431-9105
Slovanski sta v Parizss
skega dela je mogla opraviti!
V Franciji razmere nikoli niso bile najbolj cvetoče, kot bi mogoče za tako veliko in svetovno državo pričakovali. Ko so ‘'-e gospodarsko in življenjsko dvigale Nemčija/Italija, Belgija, da ne govorimo, o Švedski ali Nizozemski, je Francija še vedno tičala v kolonialnih vojnah, sprva v Vietnamu, potem v Alžiriji m deloma še drugod, kar je požiralo ogromne kapitale. Zato posebno še tujcem v' Franciji ni bilo vse ugodno, poleg tega, da Francozi do tujcev niso najbolj odprti, četudi so prijazni. Francoska Cerkev, nadalje, je revna, mogoče med 'vsemi na svetu med najbolj revnimi v primeri s tem, da se nahaja v razviti državi, eni od’ svetovnih velesil. Framazonske in socialistične vlade so jo že od začetka tega stoletja oropale ne le vseh; prednosti, ampak tudi mnogih nujno potrebnih stvari, predvsem potrebne besede v politiki, s katero bi javno branila in zagovarjala svoje pravice.
Po vsem tem je jasno, da tako od francoske cerkvene strani kot od slovenskih rojakov v Frahciji ni mogoče terjati in pričakovati tako obilnih prispevkov, ki bi že vnaprej zagotovili izgradnjo Slovenskega doma v Parizu in da morajo priskočiti na pomoč tudi slovenski rojaki po svetu.
Pregovor pravi: Zrno za zrnom pogača, kamen na kamen palača! — Po tem reku poteka pravzaprav že od zmeraj vse- slovensko kulturno in društveno življenje po svetu, vsa gradnja narodnih domov in vsa slovenska dejavnost.
T. R.
TR,ST,.It. — Še v september-ški številki Ameriške Domovine je bilo objavljeno pismo č. g.
Naceta Čretnika, “Slovenskega dušnega pastirja v Parizu, v katerem naproša slovenske rojake v Ameriki za podporo pri o-snovanju in gradnji slovenskega središča v Parizu.
- Moram reči, da me je ta pobuda "razveselila. Pariz je namreč eno najpomembnejših svetovnih središčj slovenska prisotnost v tem mestu pa je že od orve vojske izredno močna, a Slovenci tu nimamo svoje last-ue hiše, kjer bi se začasno nastanili, ko se v Parizu mudimo na izletih, študijskih raziskavah 'n vseh mogočih opravkih. Pred nekaj leti so npr. ukinili sloven-;ko oddajo pariškega radia, s čimer je prenehalo pomembno mformacijsko središče o slovenskih zadevah nasproti francoskemu kulturnemu in političnemu svetu.
Obstaja pa lektorat ?a slovenski jezik na pariški univerzi, tola njegov namen je znanstven, ne pa široko kulturen, tako da bi o Slovencih in njihovi kultu--i mogel seznanjati široko francosko javnost.
Slovenski dom v Parizu je to--ej nujnost z dveh vidikov: orvič za slovenske kulturne in socialne ter verske potrebe/ in drugič, kot informativno središče o slovenski kulturi nasproti francoski javnosti.
Slovenci vneto podpiramo misijone po svetu, a tudi med na- , ^ Ameriško Dom0vin0 zelo rada mi je danes treba verskega in berem Najbolj zato, ker nam kulturnega misijona. Dokazano prinaša novice in branje v le-■e, da tisti naši rojaki, ki se iz- pem slovenskem jeziku, kajerc-gubi j aj o narodno in kulturno,'ga Je že tako malo slišati. Tako se izgubijo tudi versko. Zato ^ mai0 je ilas Slovencev v Ameri'
odprimo iz narodnih kakor iz kij pa še ti najrajšl angleško go-verskih razilogov slovenski mi- | vorc; Ali ni to žalostno? Zato ;ijon v Parizu.	| nam je Ameriška Domovina na'
Za zgled nam lahko služi du- dvse potrebna. Ohranite jo slo-
/Z NAŠ/H VRST
I Valley; Wash. — Priložen jc ček za mojo nadaljno naročnino.
rajski dom “Korotan” pod vodstvom delovnega patra klaren-linca Ivana Tomažiča. Z neverjetno potrpežljivostjo in zano--om je organiziral njegovo gradnjo. In danes je ta mogočna hiša sredi Dunaja zavetišče za slovenske, koroške študente, kakor Judi vedno na voljo vsem slovenskim rojakom, ki z vseh koncev sveta potujejo preko Dunaja ali pa v tem mestu opravljale! po arhivih in bibliotekah raziskave o slovenski kulturi v preteklosti.
Slovenci imamo številne na-
venski, če le morete!
Slovenski časopis v Ameriki je potreben za nas vse, najbolj seveda za nas stare naseljence. V dolgih letih naročništva sm° pe tako navadili na slovensko branje kot na ljubi vsakdanji kruh. Zato Ameriški ■ Domovini vse blagoslove!
Žalostno je, da smrt tako pogosto posega v naše vrste. Hudo me je zadela novica o smrti pisatelja Karla Mauser j a, ki Je moral tako mlad umreti. Vse«1 njegovim izrekam najgloblje' sožalje. Pogojni Karel je bil rojen
rodne kulturne domove v Arne-' ua dedu, jaz pa ne daleč od Blej riki, v Argentini, v Avstraliji, da. Zato mi je bil še bolj Pr' toda manjkajo nam v Evropi, Ifc’1ber sva bila ožja gorenjska poleg Pariza še v Londonu in vj toia^a- ^Ldko počiva! Nemčiji, posebno v Muencheml. I v ^sem brnicem in bralkam napo teh državah živi največ JoL L'djiibijene Ameriške Dom o naših rojakov in prav te države j ^'ne ' želim vesele velikonočne imajo danps pomembno težo V(l'la^nike, prav tako njenemu u
evropskem gospodarskem, kulturnem in političnem življenju. Slovenski domovi na tujem ne
redništvu in uslužbencem.
Vsem pošiljam lepe pomladne pozdrave iz zelenega Washing'
1'*^*"* -"AV* i .	r	•
morejo biti zgolj hiše z dvora i °na na Platem- zapadu, kat (J no, kjer se rojaki srečajo, zapo-ir a .J” c^os- Prizadet zaradi P® jejo, zaigrajo v dvorani ali dvo-j1^1^ arda snega in dežja, f re 1 ranici, in gredo potem solznih ^	^ šotoV°
oči na svoj dom. Tudi to, saj je b'g ln	^ poročilih.
,	.	.	,	i Se enkrat, bodite vsi lepo P0'
spomin m navezanost na pesem ^	’	1
in zerhljo doma, plemenita in ,	'	’
lepa. Toda ne samo to! Vloga slovenskega doma na tujem je tudi v -tem, da posluje kot (kul-ttrrno in študijsko središče, kot socialni center, pri katerem najdejo, naši ljudje razumevanje, nasvet in pomoč.
Mary Omeje, rojena Torkah iz Gorij pri' Bledu.
i
indija bo preiskovala delo Indire Gandhi
new DELHI. Ind. _ Vlada je objavila, da bo preiskala tr' Koliko bi bilo pomagano slo- (glavne sporne zadeve prejšnj® venskim izseljencem, če bi ime-, ylado Indire Gandhi. Ta je VS' li že vsa leta po prvi in po dru- |Uila Indijo skozi 11 let in naj bi gi vojski take domove, k jer bi j zagrešila več nepravilnosti izseljenci in begunci našli svoje .zlorab oblasti.
/
HAINADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
“Mir vam bodi!” 3° namreč sklical redni letni ob-
Velika noč je velik praznik, 7j’;)or' ^->nevn’ re^ 3e bil o-največji v celem letu. N,i pa sa- bičajen: da člani slišijo o uspemo velik, je tudi lep, postavljen bdi dela medi letom, da povedo na začetek pomladi nosi v sebi svc3e Pritožbe, prošnje, pohvale | novo življenje. Narava oživlja, in stavi3° vprašanja; da končno
v človeku se prebuja in pcm-laja, polnost življenja je vse na okoli'.	V
Veličasten je ta praznik: na eni strani čisto nadnaraven, božji. Sam Pog premaga smrt
izvolijo nov odbor ali pa po-, trdijo starega.
Občni zbor je vodil predsednik g. F. Nagode. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da je odbor pridno in dobro gospodaril.
in jo nadomesti z življenjem, ki ■ie bijzu $19,000 dohodkov
in nekaj cez $16.000 izdatkov.
ne mine. Na dragi strani pa je ta praznik človeku tako blizu: trepetajočega, zbeganega in popolnoma zmedenega človeka pozdravi sam Bog. MIR VAM BODI in NE BOJTE SE je velikonočni pozdrav Vstalega Njegovim prestrašenim in zbeganim učencem.
Ta pozdrav je bil tako močan, da je mala skupina apostolov in učencev postala odločna in neustrašena ekipa pripravljena sprejeti navodila svojega Učenika in Njegove naloge. Te pa niso bile lahke, ne majhne in Njegove napovedi, kako bo svet z njimi ravnal, niso vzbujale ravno navdušenja. A po pozdravu MIR VAM BODI in NE BOJTE SE so bili odločeni nositi vsa bremena, ki jih jim bo ponudila bodočnost in
Med izdatki je tudi odplačilo dolga. Tega je na domu še ostalo dobrih pet tisočakov. Med letom je pristopilo 10 novih delničarjev. .
Pri volitvah je bil z malo izjemami izvoljen stari odbor: g. F. Nagode za predsednika, g. J: Jager za podpredsednika, g. P. Klopčič za tajnika, ga. L. Grmek za blagagajničarko in še kakih 20 odbornikov.
Po opravljenih uradnih poslih so člani posedeli ob prigrizku, ki ga jim je pripravila Dolenčeva mama.
Por.
Zadružna kolona
Pretekli teden je bil v Torontu velik zbor zadružnega gi-
se niso obotavljali banja. V Royal York Hotelu je spopasti se z vsem poganskim imela svoj letni občni zbor' Liga svetom in njegovimi oblastmi, ontarijskih kreditnih zvez. (O. samo da bodo izpolnili Njegovo C.U. League). Zborovanje je bi-voljo in naročilo: “Pojdite po 1° v četrtek, 24., v petek, 25. in
Mnogo
velikonočnega veselja
želi
vsem svojim naročnikom,
sodelavcem in podpornikom
v Kanadi
mmm domovina
vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu . . (Sv. Marko 16, 15-16)
Kako tudi v današnjih dneh svet potrebuje pozdrava Vstalega Zveličarja: MIR VAM BODI in NE BOJTE SE. Kako se krči Njegova družina. Vernih in pogumnih je čedalje manj. Koliko jih skriva vero vanj; nekatere je sram, dragi so boječi. V nekaterih se je omajala trdnost, da ne vedo več, komu bi verjeli in kaj bi verjeli. Svet kriči danes svoje povesti in svoje razlage, ki naj bi človeku prijale in ga zadovoljevale. A človek ob vsem
v soboto, 26. marca 1977. Ni da bi opisoval podrobnosti s tega zborovanja. Navedem naj samo nekaj splošnih posebnosti, med katerimi je prva ta, da je bilo na tem zborovanju zastopano tudi slovensko zadružništvo.
Občni zbor je začel z večjim govorom ekonomske vsebine provincialni minister za finance Mr. Darcy McKeough. Z molitvijo je odprl zborovanje torontski pomožni škof T. Fulton. V imenu nadžupana torontske metropole je zborovalce pozdravil kontrolor Bruce Sinclair. Brzojavno je pozdravil tudi pred-
mov. Iz Ameriške Domovine izvem mnogo' novic od doma, iz daljne Avstralije, Anglije, A-
Zadovoljevanju srečen ni, miren1 sodnik kanadske centralne vlade ni; njemu velja Vvprašanje: “Za- D- D. Trudeau, kaj se bojite maloverni”? Svet Bil Je to 37. redni letni občni Pravila sedežno znamenje v sne-
obožuje zlato tele, a vse zlato zl^or> na katerem Upravni odbor ni zmožno napraviti v človeštvu mogel drugega, kot poročati reda in zadovoljstva. Cim de- ° napredku na vseh področjih bele j še je zlato tele, tem več je svojega dela. Tega zbora se je strahu in zmede in nereda in udeležilo največje število dele-tem večja je lakota po zlatu. gatov z namestniki in gosti. Njih Velikonočni Zmagovalec je to število je preseglo 2,000. vedel, zato je ustanovil Cerkev Nadaljna posebnost je bilo in ta daje človeštvu vsako leto sporočilo, je pokrajinska vla-ta riajveoji in najlepši praznik, da imenovala upravni odbor Veliko noč. V jutru tega velike- (Board of Directors) nove kor-ga praznika slišimo iz ust Nje- poracije, ki bo skrbela za zava-ga, ki je šel skozi agonijo Oljske rovanje vlog članov v posamez-gore in zkozi mučeništvo Kal- nih kreditnih zvezah. Trije za-j niči zaradi nenadnega ohole-vari je: MIR VAM BODI, NE stopniki ontarijske Lige Kredit-brja, so se požrtvovalni voditelji BOJTE SE, JAZ SEM! Ta po- nih zvez so: G. A. Charbonneau, j iz Chicaga in ostali gostje v do-zdrav se ponavlja iz leta v leto, A- Grade in J. MactKintosh. No- brem razpplpženju poslovili od
va korporacija se bo imenovala1 mnogo starih prijateljev in no-“Ontario Share and anid Deposit vih znancev.
Insurance Corporation”.	j Upam, da se bo to srečanje
Liga je v zadnjem letu po- mladine iz Toronta in Chicaga večala svoj kapital za 54 milijo- ponovilo še v naslednji zimski nov dolarjev. Dosegla pe vsoto sezoni, če ne že prejč, in da se $300,000,000.	jim bo pridružila še naša mla-
Na 6 izpraznjenih mest je dina iz Clevelanda, kandidiralo 11 'delegatov. Med'	Tone Seljak
izvoljenimi je tudi Mr. E.	------°------
Nesbitt, ukrajinskega pokolenja, ki je zelo priljubljen v zadružnem gibanju velikega Toronta,
Čestitke in veliko sreče!”
D. P.
§ld Smokev -©fek iz Chicaga
TORONTO, Ont. — Ob zaključki sezone nas je obiskala merike in Kanade. Ob njej pa slovenska plesna skupina iz Chi- se tudi spfoslnn in odpočijem, caga pod vodstvom dr. Ludvika! Res škoda, da ni več Sloven-Leskovarja in njegove pož,rtvo-, cev v Kanadi naročenih na A-valne žene Corinne.	jmeriško Domovino, če bi bili,
Vkljub toplemu vremenu me bi Vi imeli toliko težav ob-prejšnji dan je ostalo še dovolj .držati nam časopis. Upam in že-snega za smučanje prvi dpn nji- | hm, da se boste izvlekli iz tre-hovega obiska. Mnogo gostov je i nutnih težav. Naj Bog blago-bilo prvikrat na smučeh. Vese- slavij a Vaše delo pri nadaljnem Ije je bilo gledati našo mladino, izdajanju Ameriške Domovine, ki je pod vodstvom naših smu- katero bi srčno rad čital še mno-čarskih učiteljev prvikrat na-,80, mnogo let!
Lep velikonočni pozdrav Vaš vdani
, Ivan Celar
dar pridem utrujen z dela do- sv. maše za pokojnega, katero je
gu. Po večerni maši, katero je imel slovenski jezuit G. Roblek, je bila zabava s plesom.
Naslednji dan je prišla pozdravit goste iz Chicaga slovenska plesna skupina “Nagelj”, ki jo uspešno vodi g. Ciril Soršak v Torontu. Na čast gostom iz Chicaga so v narodnih nošah podali lep plesni nastop.
Vkljub temu, da se je Toni Buh vrnil z mavcem na nogi in da je Toni Gombuča ostal v bol
d'a se vsi, ki dvomijo, utrdijo y veri, da vsi, ki tavajo in iščejo pravih potov, morejo najti Njega, ki je Pot, da ysi, ki v trPetu pričakujejo, kaj bo, ok-repčani pogumno stopijo na pot v bodočnost, da vsi, ki ne vidijo dobro, spregledajo in da se vsi zavedo “ON JE,” še vedno z Njegovimi in bo ostal do konca
sveta.
Kako potrebno je danes člo-Veštvo tega velikonočnega pozdrava, ki ni samo pozdlrav, am-Pak je božje zagotovilo:
‘‘MIR VAM BODI, NE BOJTE SE JAZ SEM.”
Naj bo to naše voščilo vsem, ^ jih srečujemo na cestah tega ®y®ta, med bivanjem tega živ-ijanja in pri opravkih vsakega dne!
P. M.
Občni zbor društva Slovenski dom
v V soboto, 26. marca 1977, sve-cer se je zbralo v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. lepo število delničarjev. Odbor društva
GOLGOTA
Rjoveli so levi v puščavi, živalim se dlaka ježila, so umolknile ptice v goščavi, ko tema je zastrla nebo. j
Umoru Boga se je zemlja uprla, ljudi obtožila, se stresla, grobove odprla in tempelj — za storjeno zlo.
Narava vsa v tugi drhtela, krilatci so nemo jokali.
ZHVII '
Ameriške tamris?©!
PICKERING, Ont. — Dragi g. urednik. Zopet je prišel čas za obnovo naročnine. S priloženim čekom jo obnavljam za eno nadaljne leto, $30 pa darujem za tiskovni sklad v lep spomin pokojnega Kkrla Mauserja. Karla sem dobro poznal še od doma, saj sva iz iste vasi doma. Slovenci ga bomo povsod zelo pogrešali. Naj njegova blaga duša uživa nebeško veselje! ''
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, čeprav včasih pride malo pozno. Vedno je itez-ko pričakujem in vselej z veseljem sežem po njej, posebno ka-
daroval č. g. Janez Kopač in ki se je pisatelja Mauserja tudi v svoji pridigi z izbranimi besedami spomnil. Recitator pri maši je bil g. Lojze Rigler, na koru pa je pel moški zbor pod vodstvom g. Dušana Klemenčiča.
Po maši se je v cerkveni dvorani vršila kratka spominska proslava. G .Vičič, predsednik Zveze katoliških mož in fantov, je pozdravil navzoče in se jim zahvalil za obisk, nato pa prosil pevce, da so občuteno zapeli “Vigred se povrne”. Sledila je recitacija g. Janeza Adamiča, ki je iz Mauserjeve knjige “Na o-zarah” recitiral črtico “Življenje”. Predavanje o pesniku in pisatelju Karlu Mauserju je imel g. Stane Pleško, ki je v obširnem razmišljanju navzočim prikazal, kaj in kdo je Mauser bil.
K zaključku spominskega ve-čerp se je oglasil še duhovni vodja Zveze g. Kopač, ki je o-menil nedokončani drugi del Mauser j evega romana o škofu Baragi in o potrebi, da bi se dokončal. Vprašanje, kdo naj bi K: fia Mauserja.	dokončal to Mauserjevo delo, je
Večer se je pričel z daritvijo bilo načeto in razna imena vid-
Spminski večer pesTCČeii pisaleljti Kmk taserfE!
TORONTO, Ont. — V ponedeljek, 28. marca 1977, je Zveza katoliških mož in fantov v župniji Brezmadežne v New Torontu pripravila Spominski večer v počastitev pokojnega pisatelja
h soh
PIOMNG GARAGE -USTNIK IVAN CELAR
žsli nm prijateljem in znancem prav vesele velikonočne praznike.
W popravila in barvanje sprejemam avtomobile b
vseh vrst.
Kvalitetno delo!
Kličite - čez dan - 683-9888 zvečer - 683-3779
r
50
t?
50
r
50
r
50
g?
50
g?
50
PIERRE E. TRUDEAU je okrepil svoj položaj pri volivcih, odkar odločno brani kanadsko e-notnost, ki jo ogroža gibanje za neodvisnost Kvibeka.
nih slovenskih pisateljev in kulturnih ustvarjalcev so bila imenovana, toda dokončna ad-ločitev bo težka. Kdorkoli bo, bo težko pisal v istem smislu in z istim slogom.
Škoda je, da se je proslava vršila na ponedeljek in ne na soboto ali nedeljo. Prav gotovo bi se jo udeležilo več ljudi, kot se jo je tako.
Zvezi katoliških mož in fantov pa gre zahvala, kakor tudi vsem sodelujočim, da se je spominski večer vršil in da smo se vsaj nekoliko oddolžili spominu pisatelja Mauserja, ki je toliko svojega časa .porabil za delo in prosveto preprostih slovenskih ljudi.
Eden navzočih
Kvibeški jezikovni načrt vzbuja skrbi
Nova jezikovna politika v pokrajini Kvibik, ki hoče to pokrajino spremeniti v popolnoma enojezično francosko dražbo, je vzbudila skrb in tesnobo pri angleško govoreči manjšini. V Kvibeku jer nekako 80% ljudi, ki govore francosko, preostali pa uporabljajo v svojem občevanju: angleščino.
Ker predvideva novi jezikovni načrt, da bodo morali vsi otroci, ki nimajo angleško govorečih staršev in angleško govoreči, od katerih vsaj eden od roditeljev, ni obiskoval angleško šolo, morali obiskovati francoske šole, je bodočnost angleščine negotova. Posebno je to vidno v določilu, da morajo vsa podjetja ki' zasposlujejo 50 ali več ljudi, uvesti francoščino in francoski milje v svoje poslovanje. Nekateri Vidijo v novem jezikovnem načrtu za 'Kvibek že stvarno ločitev tega od ostale Kanade.
Predsednik vlade Britske Ko-lombije William R. Bennett je pretekli mesec, ko postaja kriza kanadske edinosti vedno ostrejša, predložil, naj bi se Kanado notranje preuredilo v bolj naravne enote. Vsa Kanada naj bi bila razdeljena na pet regionalnih skupin, katere bi dobile del oblasti, nalog in pravic Ottawa
Britska Kolumbija bi bila ena petih skupin, druga bi bila Prerijsko ozemlje z Alberto, Sas-katchevvanom in Manitobo, nato Ontario, Kvibek in Atlantsko področje, ki bi obsegalo vse pokrajine ob Atlantiku, New Brunswick, IJova Scotia, Prince Edward Island in Newfoundland.
Taka preureditev Kanade naj bi postopno omilila sedanja trenja med pokrajinami in zvezno vlado ter pomagala ohraniti kanadsko enotnost.
njev, Kosygin, Podgorny, Sus-lov, Krilenko in Ustinov, je pa razlika še večja: ameriški voditelji so stari povprečno 53, sovjetski pa 73 let.
KUPUJTE Svoji k svojim!
VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA IN OBUTEV PRI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
House for Sale
Single, E. 72nd St., 3 bedrooms. Call 881-9679 after 6 p.m. <	,	(55)
Kanarčki naprodaj
Lepi kanarčki, pevci so primerno darilo za Veliko noč. Kupite jih lahko na 1008 E. 79 St., blizu St. Clair Avenue.
-(55)
Gnoj naprodaj
Kravji in konjski gnoj je naprodaj po $3 za bušelj, $8 za 3 bušlje. Kličite po 10. dopoldne 1-286-6780. Dostava po Veliki noči.
(56)
Hiša naprodaj
Lesena, znotraj še neugotovljena hiša, prostornina 28x56 čv., elektrika in voda. je naprodaj na cesti 307, med Madisonom in Genevo. Kličite 432-2041. __________________________{*)
HIŠA NAPRODAJ-
Za 2% družjne, kurjava na vodo, dve garaži. Za informacije se oglasite zgoraj na 6714 Blišs Ave.
—(55)
Strokovno popravilo hiš
Predelava, poprava strehe, zgraditev garaže, pleskanje, poprava strešnih žlebov, opaž zu naj in vse drago po zmemi ceni. Kličite tel. 481-6033 (med 1. pop. in 6. zv.)/
(55)
HOUSE FOR SALE
On Rondell Rd. in Collinwood area, 2 bedrooms. Colonial, new roof and gutters. Asking $17,500. Call 662-3882
(56)
HIŠA NAPRODAJ
s štirimi spalnicami, z alumini jem obita, bungalow tipa, dvoj na priključena garaža, poln klet, z rekreacijsko sobo. Dosl posebnosti.
EUCLID
Cena znižana, tri leta stš zidan ranč, s tremi spalnicam dvojna priključena garaža. Pol na klet. V okolici novih domov
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-107
Odprto od 9. do 9.
Stare in mlade vlade
Dvesto let stare ZDA imajo novo vlado, katere člani (predsednik, podpredsednik in ,11 tajnikov) so stari povprečno po 51 let. Sorazmerno dosti mlajša Sovjetska zveza, “dežela bodočnosti”, ima pa vlado — politbiro — katerega člani so stari povprečno po 67 let.
Če vzamemo samo šest najvišjih predstavnikov obeh vele-	----------- —------
sil, v Ameriki: Carter, Mondale, Ameriškega filmskega inštituta, Vance, Brown, Blumenthal in | kar naj bi bila krona njenih u-Bell, v Sovjetski zvezi pa: Brež- ; spehov in priznanj.
PRIZNANJE — Znana filmska igralka Betty Davis je poleg dveh “Academy Award" dobila še “Life Achievement Award”
f
a	/' r
EASTER GREETINGS
HOFBRAU
HOUSE
B
P
B
ŠT
B
gr
B
gr
VELIKI TEDEN PRI SVETEM VIDU
Cleveland, Ohio
Our dear parishioners,
'As a family of faith we prayerfully remember the events of that first Holy Week: CHRIST HAS DIED'. This Holy Week of 1977 must be
J3
£
95
95
91
&
95
&
95
95
£
9
£
9
9
3
9i
$
16222 Broadway
9
£
9-----------------
M
THE FAMILY
“BUFFET” STYLE RESTAURANT
B
r
B
r
EASTER GREETINGS
B
gr
B
PERKO FUNERAL HOME
“Where Sympathy is Expressed Through Sincere Service”
475-2626
EASTER GREETINGS TO ALL!
B
r
B
r
B
r
B
\ir
B
B
gr
B
r
B
JOE O'BRIEN CHEVROLET CO.
B
if
5180 Mayfield Rd.
442-7700 or 442-7868
FOR A GOOD USED CAR SEE
FRANK TERČEK, Used Car Mgr. Robert Metelko, Carl Karu, Frank Miller
Vesele velikonočne
Best Wishes for a happy,
praznike želijo
blessed Easter holiday
CARL G. OPASKAR, M.D.
ZDRAVNIK
B
gr
B
r
B
if
B
If
B
r
'B
gr
B
gr
B
r
DR, VINCENT OPASKAR
ZOBOZDRAVNIK
B
if
6402 St. Clair Avenue
HE 1-4114

NAJ BO VESELA
B
|f
VELIKA NOC 1077
B
r
ŽELI VSEM
if
SLAK
B
gr
B
r
OPTIK
B
if
if
B
—r
B
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
r
B
ST. VITUS SOCIETY NO. 25 K.S.K.J.
CLEVELAND, OHIO
HAPPY EASTER TO ALL!
if B if B if B if —B r
time of intense prayer in which we all share, especially through our worship together. In a spirit of Christian hope we recal that CHRIST IS RISEN, and with joyful anticipation we know that CHRIST WILD COME AGAIN. We extend to each of you our most sincere wishes for a very happy and glorious Easter.
Yours in Jesus,
Your priests at St. Vitus
PASSION SUNDAY (PALM SUNDAY)	.
Blessing of the palms at every Mass, including the 6:00 p.m. vigu Mass on Saturday
Solemn blessing and procession: 9:00 a.m. Sunday (English)
10:15 a.m. Sunday (Slovenian)
MONDAY, TUESDAY, WEDNESDAY
Please observe the regular Mass schedule listed in the bulletin.
WEDNESDAY EVENING
6:30 Stations of the Cross (Slovenian)
HOI Y THURSDAY
9:15 a.m. — Children’s Mass
7:00 p.m. — Concelebrated Mass of the Lord’s Supper (Slovenian) 8:00 p.m. to 10:00 p.m. — Adoration of the Blessed Sacrament
GOOD FRIDAY
12:00 Noon — Stations of the Cross (English)
3:00 p.m. — Celebration of the Lord’s Passion and Death (English) 7:00 p.m. — Stations of the Cross (Slovenian)
HOLY SATURDAY
1:00 p.m. — Blessing of Food (Slovenian)
3:00 p.m. — Blessing of Food (English)
5:00 p.m. — Blessing of Food (Slovenian)
7:30 p.m. — Easter Vigil and Concelebrated Mass (Slov. and Engl.)
9
3
9
9
&
9
&
9!
95
9
9
9
EASTER SUNDAY	„	„	„
6:00 a.m. — Procession and Concelebrated Mass of the Resurrection
8:00 a.m. — Mass (Slovenian)
9:15 a.m. — Mass (English)
10:30 a.m. — Mass (Slovenian)
11:45 a.m. — Mass (English)
3:00 p.m. — Solemn Sung Litany and Benediction of the Blessed Sacrament. — Please note there will be no evening Mass.
SCHEDULE FOR THE SACRAMENT OF RECONCILIATION Tuesday	\
7:00 a.m. to 7:30 a.m.
7:45 p.m. — Communal Reconciliation Service (English)
(Please be there at the beginning)
Wednesday
7:00 a.m. to 7:30 a.m.
7:45 p.m. — Communal Reconciliation Service (Slovenian)
(Please be there at the beginning)
Holy Thursday
4:30 p.m. to 5:30 p.m.
Good Friday
4:00 p.m. to 5:00 p.m.
7:30 p.m. to 8:15 p.m.	i
Holy Saturday
11:00 a.m. to 12:00 Noon
1:15 p.m. — Communal Reconciliation Service (Slovenian)
(Please be there at the beginning)
3:15 p.m. — Communal Reconciliation Service (English)
(Please be there at the beginning)
-----------o------------
9
&
9
9
M
Resnične zgodbe iz življenja papeža Janeza
Zdajle v postu smo kristijani,	V stanovanju
dolžni, da izboljšamo svoj odnos ’ Stala sta ob oknu, s katerega do Boga in ljudi. Cilj bom dose- dajejo papeži blagoslov Ijud-gel, če bo vsaj eden bralec Do- stvu, zbranemu spodaj na trga. movine našel v sledečih zgodbah Kipar je opazil otroke, ki so se navdih za izboljšanje.	J igrali na trgu in skakali s kam-
ina na kamen. Tudi papež jih je Dr. Zdravko Kalan videl in se veselo smejal.
;	“Trg je igrišče za mnoge, ki
Delo S papežem	^ nimajo dvorišč, posebno za otro-
Ko sta se papež in don Giu- ^e- ^az ki jim rad odprl vati-seppe pogovarjala o nekem me- kanske vrtove. Tam bi se mogli nihu, ki bi moral biti proglašen skrivati, kopati predore, igrati za svetnika, je mogel kipar ne- v gozdu, namesto da se igrajo moteno delati. Toda čimlbolj je na nevarnih ulicah. Toda zato delom napredoval, tembolj se bi bilo treba spremeniti red, ki ga je loteval strah, da ne bo vlada tukaj, toda za to je potre-mogel dela nikoli končati. I ben nekdo, ki je močnejši od pa- zapus Papeževo lice se je vsak hip peža.”	War"v
kakor
Ko mu je razkazal fotografije svoje družine, je rekel:
“Mi smo bili revni, a smo imeli lepo življenje in vero v bodočnost. Pri obedu ni bil nikoli na mizi kruh. 'Samo polenta! In zelo redko meso! Otroci in mlad svet nismo dobili vina, a potico samo za Božič in Veliko noč. O-bleka in čevlji za cerkev so morali zdržati več let in so se podedovali brat od brata, sestra od sestre. Toda če je berač potrkal na vrata, ga je mati posadila k nam za mizo. Nikdo ni bil nikoli zavrnjen.”
čevlji in tiara
Papež Janez je odprl omaro. Rdeči, beli, celo zeleni čevlji ^o bili na tleh. Papež jih je gledal in bilo mu je mučno.
Pogledal je kiparja in rekel:
“Moji čevlji!”
Kipar je prikimal.
“Zdi se mi, da so zelo ozki?” /“Saj tudi so! Najboljše čevlje km. sem imel v vojski. Roncalli-ji i 9 imamo velike noge in vojaški!*^ čevlji so bili kakor nalašč. Milje in milje sem hodil, pa jih nisem čutil.”
“Tile morajo biti težki za hojo?”
“In še kako!” je rekel papež, “meni se zdi, da so tudi čevlji del zarote, ki mi hoče preprečiti, da bi hodil ven iz Vatikana. Kadarkoli grem ven, je razburjanje, kakor da bi bila Italija za papeža nevarna!”
Nato mu je papež pokazal tiaro, ki so mu jo poklonili verniki iz Bergama in rekel:
“Je pretežka, da bi jo nosil, poizkusite!”
Kipar je vzel tiaro v roke. Bila je res težka. Pozabil je, da je v družbi papeža in vzkliknil: “Porca miseria.” (Ker ni lepa beseda, je ne bom prestavil, saj vsak ve, kaj pomenil.)
Papež Janez je zatisnil oči, kakor da bi bili besedi nekaj vidnega, kar ni hotel videti.
“O, tukaj ni mizerije,” je odgovoril blago in gledal na pretežki simbol svoje službe, tiaro, “razen morda mehe, ki sem nesposoben nositi lo, kar se pričakuje od mene...
“Hvala Svetost,” je rekel kipar in vrnil krono. •
Janez pa je pogledal težko krono in nato svoje čevlje in končal:
“Ko bom umrl, bodo mogli reči o meni, kakor so rekli o papežu Piju X.: Siromak se je rodil, siromak je umrl! Celo svojim sorodnikom ne bom mogel titi drugega kakor velik blagoslov!”

EASTER GREETINGS!
g?
S
from
r
f
r
S
S
?
a
?
ST. CLAIR SAVINGS
6235 St. Clair Ave. - 431-5670
813 East 185 St. - 481-7800
27801 Euclid Ave. - 289-1000
9
VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
95
91
9
9
9
|
$
%
i?
g
-r
S
r
$
if
9!
M
9
&
9
&
9
9
$
9!
9
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI - PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd.	IVanhoe 1-6436
v poslopju Central National Banke
EASTER GREETINGS
PHONE: 531-0066
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI
MRS. EDWARD J KOVAČIČ
HE 1-3011
Notary Public
'i*	— Insurance Representative —
Homeowners’ Insurance • Auto • Casualty • Fjre - Bonds |f
^	7308 Hecker Ave., Cleveland, Ohio 44103, tol. 431-3011 jg
>1	'	gr
$ Bl

-'iSD
» Jt J *>Hr »u i • rS*	.» i . *•*.
. 3*'
HA. A mA* KA


spreminjalo kakor lice otroka. Spreminjalo se je, kakor se je spreminjal predmet, o katerem je mislil ali govoril. Smeh je v hipu pregnal resen, zamišljen izraz lica . . . lice se je zopet hitro umirilo, a se ni vrnilo v prejšni izraz. Lice se je spreminjalo iz gotovosti v divam, iz opazovanja sveta, v zamaknjenost, spreminjalo neprestano, kakor bi ga opazoval skozi premikajočo se prizmo.
Navadno je kipar hitro našel notranje bistvo osebe ali vsaj tisto bistvo, ki ga je zanimalo. Ko je to našel, je šlo hitro. V eni uri ali eni uri in pol je bil gotov. Ker imajo stari ljudje ostre poteze, globoko zarezane v lies', je bilo delo z njimi najlažje.
Toda to lice se je spreminjalo! Kateri izraz je pravi? Kdo je pravi papež, preprost duhovnik ali pastir?
Capovilla je prekinil za ta dan sedenje.
Papež si je ogledal, kako daleč je prišel kipar z delom iz rekel:
“Dobro, 'ctobro!”
“Ne, ni dobro, Svetost”, je odgovoril kipar in majal z glavo.
“Jaz vem o umetnosti malo, če sploh kaj vem,” je odgovoril papež. “Glavna oseba ste vi. Kadar boste- vi zaidovoljni, bomo tudi mi.”
“Hvala, hvala, vi ste res velikodušni!” je jecljal. Mislil pa je: “Le kako je mogel biti ta mož izvoljen za papeža?”
Predno je šel, ga je papež po-žf vabil, da si ogleda njegovo sta-£>& novanje.
B
B
gr
B
If
B
ZA VELIKO NOČ
GLOBGKAR'S SHELL SERVICE
General Repairs * Tune Up • Ignition
Za Vas smo naredili in doma posušili veliko želodcev in klobase. Suhe klobase so pri nas najboljše, tako pravijo odjemalci. Sveže meso in grocerija je vedno na zalogi. Zahvaljujemo se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za bodoče.
ŽELIMO VAM VESELO VELIKO NOČ!
1 a	a583 E- 81 st-
MBlri RtjMIil	Cleveland, Ohio 44105
Tel. 641- 5471
Brakes • Rust Treat • Wheel Balance
17600 Lakeshore Blvd. Cleveland, O. 44119 if
VLASTA'S ART GALLERY
^vsoOOOOOOCOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOCOOOCOPOCOOOOOOgCC
“Remember A Friend”
BELOKRANJSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO
ZELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE
fecaogTOooeocoooocoGooctaooaoooooopceciOooeoooooooocoooo
GREETING CARDS
Available in Slovenian, Croatian, English FOR ALJm OCCASIONS Also original art by order CERAMICS AND WOOD CARVING gift items
731-2112	896 E. 222 St.	Euclid, O. 44123
Open from 2:00 p.m. to 8:30 p.m. daily Saturdays, 9:30 a.m. to 6 p.m.
HAPPY EASTER to all readers of American Home! VLASTA RADISEK
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BiiBtiHaisBnaRaBaaaBOBBaaBMiiaBaaaBB«
■ **

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN &OJAKOM SLOVENSKA GROCERIJSKA TRGOVINA IN MESNICA
HAPPY EASTER!
LOUIS CIMPERMAN
U15 Horwc^d M.	361-6566
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Za praznike imamo v zalogi najboljše dornače šunke, želodce, klobase in plečeta, vse. vrste prekajenega mesa. Vse jestvine, sadje in zelenjavo dobite pri nas zanesljivo sveže in dobre za zmerne cene.	. .
EDMUND J. run
MaaaaaaaatttfUMBaaiitiauittBsauBdiiiNiiiuMuaaiiiBiiaHuuuBBaMBiiiaailt

ST. MARY'S CHURCH
35519 Holmes Avenue
Cleveland, Ohio 44110
\
761-7740
Holy Week is indeed the “GREAT WEEK” in the Liturgy of the Church. The ceremonies of these sacred days recall the most wonderful events in the history of mankind, the institution of the Holy Sacrifice of the Mass and the Priesthood, the Passion, Death, and Resurrection of Our Lord. In the Liturgy of these days we see again and again Christ’s great love for us. To appreciate the joy, peace and consolation of the Holy Week Services, one must be present and participate actively. COME, and thus prepare for a Holy and Joyous Easter.
A HAPPY AND BLESSED EASTER TO ALL!
OUR STAFF
Rev. Victor N. Tome, Pastor Rev. Matt J. Jager, Pastor Emeritus Canon Raymond Hobart, Associate Pastor Rev. John Vovko, Associate Pastor Rev. Anthony Rebol, In Residence Rev. Louis Tomtz, Retired, from Canada
GOOD FRIDAY — APRIL 8
12 Noon — Stations of the Cross, in English 2:00 p.m. — Liturgical Services of the Passion — Adoration of the Cross — Communion Service, in English.
7:00 p.m. Solemn Liturgical Service and Holy Communion (in Slovenian). STRICT FAST AND ABSTINENCE ON GOOD FRIDAY ONLY HOLY SATURDAY — APRIL 9 2:00—3:00—4:00—Blessing of Easter Food. 6:45 p.m. — Easter Vigil Service—Blessing of Paschal Candle and Easter Water, Readings.
7:00 p.m. — Easter Vigil Mass (Engl.) TAKE NOTE: Those who assist at the Easter Vigil Mass fulfill their Suday Mass obligation. Those who receive Holy Communion at this Mass may receive again on Easter Sun.
EASTER SUNDAY — APRIL 10 6:30 a.m. — Resurrection Procession and Mass (Slov.)
8:00 a.m. MASS — (Slov.)
9:15 a.m. MASS (Engl.)
10:30 a.m. MASS (Slov. High Mass and Slovenian Choir
12:00 (Noon) MASS (Eng.)
2:00 p.m. — Sung Litany of the Blessed Virgin and Benediction / CONFESSIONS
GOOD FRIDAY — After Ihe 2?0(J p.m. and 7:00 p.m. Services
HOLY SATURDAY
ft
2:30 to 4:30 pm ONLY

V “Ameriški Domovini’’ smo krali proti konou lanskega leta, da se je znašla v težavah. To ni Pravzaprav nič izrednega, toliko svetovnih listov je moralo iskati pot iz podobnih težav. Brali smo, da največje angleške liste kupu-lojo petrolejske družbe, težava i-majo francoski, nemški, italijanski listi — nekateri so morali prenehati z izhajanjem.
Da se je AD držala skozi to-liko let, jo stavlja na raven kakovostnih listov. Sam senator D- J. Lausche je nedavno izja-vii) da stvari, kih jih najde v njej, pogreša v velikih dnevnikih -New York Times, Chicago Tribune ali Los Angeles Times, io senator pri tem ni mislil na Poročila iz življenja slovenskih ljudi, ker v tem prirheru primerjava ni mogoča, mislil je na pre-s°jo in razčlenitev svetovnega Položaja po člankih v AD. Gotovo edinstveno priznanje!
Če se je v Clevelandu sestavil odbor za podporo AD in nje izhajanju v sedanji krizi, je to ^nak, da je dnevnik še vedno po-. treben. Da njegovo izhajanje in izdajanje ni- sentimentalnost ali Pa ne zgelj sentimentalnost, pač Pa nujna potreba.
Rojak iz New Yorka, ki se je oglasil s pismom decembra lani, inia prav, ko pravi, da list ne more živeti od sentimentalnosti (četudi je nekaj le-te nujno potrebne), pač pa da mora list dohiti novih sodelavcev z novim gradivom. In potem da bodo načele rasti tudi vrste naročnikov.
Drži pa, da je treba ohrgniti, ^saj deloma, tudi sedanje poročanje iz življenja po slovenskih ameriških naselbinah, saj tu je steber bralcev AD. In da je tudi
mm pomena
sedanja sestava AD dobra, celo prav kakovostna, nam priča prav toplo pismo iz Avstralije. Človeka gane, ko berg^ besede: Glejte, dragi prijatelji, naša Avstralija je čisto na drugem konou sveta, pa AD tako radi beremo, moja žena, jaz in naš prijatelj . . . Nič zato, če jo prejmemo šele po enem ali celo dveh mesecih, kakor pač potujejo svetovne ladje, mi smo jo vedno veseli.
Te plemenite besede pričajo, kako nam je glasilo potrebno, saj je pravi dokUment slovenskega življenja. Samo da nas je toliko, ki menda komaj čakamo, da lahko godemo nad tem in o-nim. To je pač naša stara vaška razvada, ki se je nismo še znebili. Novice o slovenskih ljudeh in njihovemu življenju so vedno dobfodošle in nikoli prepozne, saj jih po drugih listih ne dobimo.
Zavedajmo se povezovalne vlčge, ki jo ima slovenski dnevnik v svetu! -Pišimo vanj, da bo čim bolj pester in zanimiv. “Izpod zvona sv. Štefan^” se poročila redno oglašajo, od časa do časa do -časa iz New Yorka, s Prerije, iz Kalifornije, premalo mogoče iz Kanade, dasi ima AD
vsak teden posebno ' stran Ka-1 nadsko Domovino. V Kanadi je i močna skupina novejših sloven-I skih naseljencev in ni avoma, da se od tam ne bi našli dopisniki, ki bi verno pa tudi kritično poročali o tamkajšnjem dogajanju Pri podpori in popestritvi AD ne gre za takšno ali drugačno o-sebno prepričanje, politično gledanje, ampak za skupno slovensko zadevo, katere pomen presega idejne razlike v gledanju posameznikov.
V vsebini omenjenega dopisa iz New Yorka je bilo tudi omenjeno, da je list New York Times prinesel zadnje časa vsaj pet člankov o Slovencih doma in v zamejstvu, a jih ni nihče vzel v pretres, prevedel in objavil." Take priložnosti je treba nujno izkoristiti, slovenski ljudje trpimo še vedno na manjvrednostnem kompleksu majhnosti, kot nam ga je vcepila nemška šola v stari Avstriji in se od tedaj prenaša iz šole v šolo, ali pa pretirana katoliška vzgoja v stra-boponižnosti in samoponiževa-nju, v skrbi, da bi se ne prevzeli. V resnici pa imamo stvari, ki so ’ tudi za druge narode edinstvene — saj to je pokazal prav “slo-
venski doprinos Ameriki”. Torej.
Priznati je treba, da dopisovati ni ravno lahko. Pa tudi ne tako silno težko. Mogoče bo prvi dopis šepast in ga bo urednik nekoliko izboljšal, toda drugi bo že boljši in potem vsak vedno boljši. Imeti je treba poleg zavesti, da gre za nujno stvar, tudi nekaj potrpljenja in vztrajnosti.
Končno tudi ni mogoče mimo oglasov, ki so važna postavka za vsak list. Posli so posli, toda slovenski ameriški dnevnik tudi za oglašanje ne more biti nepomemben, saj bi kot dnevnik niti ne mogel izhajati, kljub vsej dobri volji, če ne bi zajemal precejšnjega števila bralcev. Za nekoga, ki ne živi v Clevelandu ali v Torontu, je pravo odkritje, ko izve iz oglasov, da imajo naši ljudje potovalne urade (Europe, Hollander), zavarovalnice, vseh vrst delavnice, od trgovin živili, mesnic, cvetličarn, da se dobijo tam klobase, želodec, krače, pa do delavnic čevljev, optikov in podobnega. Sodim, da je AD toliko pomembna, da bi tudi drugi slovenski podjetniki po svetu oglaševali v njej, vsaj bd časa do časa. Zakaj ?
Vzemimo nekega slovenskega podjetnika v Avstraliji, Argentini, Braziliji ali drugod. Izdeluje neko blago, izdelek in mu je do tega, da bi ga prodajal tudi v Združene države. Ali bo objavil oglas v enem od velikih listov? Lahko, toda ponudba je tolika, da se njegova v tej nepreglednosti kaj -lahko izgubi. Kaj bi bilo boljše, objaviti v e-nem od velikih listov, obenem pa še v AD. Slednja je preglednejša, tu je njegova ponudba hitrejše vidna, seveda slovenskim očem, lahko tudi drugim, hrvaš-ia lahko v njej kaj odkrijejo, kim, češkim itd., če bodo vedele, Seveda bi se morali naši sloven ski bralci zavedati, da na te o-glase opozarjajo tudi druge, tako bi bila možnost uspeha veliko večja, obenem pa tudi vloga lista in njegovo izhajanje.
Sodi se, da je potrebna poglobljena analiza nalog, ki jih slovenski, edini slovenski dnevnik v svetu lahko opravlja. Poleg poslovne, tudi kulturno seznanjanje, kar pa že razmeroma zadovoljivo opravlja, nadalje objava raznih poročil naših vseu-čiliških predavateljev, saj Za prostor menda ni v zadregi. Prav zadosten prostor za hitro objavo pa je naj večja prednost slovenskega ameriškega dnevnika!
, P. A.
*
* OPOMBA UREDNIKA. — U-rednik Ameriške Domovine vsoJc dan pregleda vodilne ameriške liste New York Times, 'Washington Post, Chicago Tribune in Los
Jezus je od smrti vstal
Jezus je od smrti vstal od njega bridke martre, zato se veselimo ino Boga hvalimo:
Aleluja, aleluja.
Ko b’ ne bil od smrti vstal, b’ vesolni svet pogubljen bil: nam se je veseliti ino Boga čestiti:
Aleluja, aleluja.
Marija Devica, bod’ naša pomočnica pri Bogu nebeškemu in usmiljenem Jezusu. Aleluja, aleluja.
Mi aleluja pojemo,
Jezusa Kristusa hvalimo, ljubo Devico Marijo z vso nebeško Družino. Aleluja, aleluja.
(Stara beneška velikonočna pesem)
------o------
Rakete in termosfera
Vsi vemo, kako neprijetno in nevarno je zastrupljanje naj ni žjih plasti atmosfere z avtomobilskimi izpušnimi plini, z dimom iz tovarniških dimnikov in še z drugimi načini onesnaževanja, ki jih je prinesla s seboj civilizacija.
Znanstvenike pa vse bolj skrbi onesnaževanje višje atmosfere, posebno termosfere, ki se pričenja v višini okoli 85 km in sega do kakih 500 km nad Zem Ijo. Prav verjetno je, da izpušni plini raket zelo resno spreminjajo sestav močno razredčenih plinov v velikih višinah. Največje rakete izločijo v višini nac 100 km tudi do 100 ton izpušnih plinov.
Glavni sestavini teh plinov sta vodna para in ogljikov dioksid Ali lahko vplivajo na vreme, na podnebje, sončno sevanje in radijske zveze? Vsega tega še ne vemo in šele bodočnost bo pokazala, ali je zaskrbljenost nekaterih znanstvenikov za visoke plasti Zemljinega ozračja upravičena.
GREETINGS FOR THE EASTER SEASON
ACE SHOE REPAIR-481-2112
Located at Euclid - Green Shopping Center
— EXPERT WORKMANSHIP —
SHOES, LUGGAGE, PURSES AND — KEYS MADE
N
i
M
ft*.
N
M
H
H
H
u
N
H
N
H
M
N
H
n
h
M
H
EXX^xK^xxXJL-^xxxxxxXXSft xx*xxxxxxxxxxxxxxKKIf IggKlgTTT* 4
BLAGOSLOVLJEM VELIKA NOČ VSEM
EASTER GREETINGS
JUDGE AUGUST PRYATEL

Vsem članom, obiskovalcem, prijateljem in vsem slovenskim po jakom
ŽELIJO VESELO VELIKONOČ
ll&Sj
Angeles Times, tako je prebral tudi omenjene sestavke o Jugoslaviji. V kolikor jih ni posebej omenil, v njih ni bilo ničesar, kar bralci Ameriške Domovine že ne bi vedeli, ozirom bili o tem obveščeni v Ameriški Domovini. Ne smemo pozabiti, da so poročila v ameriških in drugih tujih listih o Sloveniji in Jugoslaviji le del virov AD ,za seznanjanje z razmerami v Sloveniji in Jugoslaviji, na razpolago in v redni rabi je obilo drugih, dostikrat zanesi jivejših, točnejših in zanimiv e jških.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
VOŠČI VSEM ODBOROM IN ČLANOM DRUŠTEV SPB TER NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V VESELJU in ZMAGOSLAVJU VELIKE NOČI OBHAJALI PRAZNIKE VSTAJENJA GOSPODOVEGA
95
0!
93 -
05'
&
0!
M
03
i?
03
s
03
M
03
4
03
4
01
M
03
&
93
4
01
d
0 0
4 6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103 Tel. 881-9817
0___________________________________________
&
0
&
0
4
0 4 0
0
0
4’
0
0
0
0
4
F
S0
i.
js
F
B
F
B
r
36
30
r
B
LASTNICA
BEAUTY SALON
6430 St. Clair Ave.
EN 1-7157
OBISKOVALKAM IN . VSEM, DRAGIM ROJAKINJAM VESELE VELIKONOČNE ' PRAZNIKE!
JAMB A. SLAPNIK, JR.
,	FLORIST
6620 St. Clair Ave. Henderson 1-8824
BEST WISHES FOR A JOYOUS EASTER
VESELO VELIKO NOC ŽELIMO VSEM DRAGIM PRIJATE-
/	.	_•	' v :	\ •
LJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM
KORPORACIJA BARAGOV DOM: KULTURNO-SOCIJALNI KLUB (bara); SLOVENSKA PISARNA BARAGOVA KNJIŽNICA;
VESELE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA želiva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kjerkoli jih doseže Ameriška Domovina!
FRANC IN ANGELA SLEMC
Cleveland, Ohio
B
r
B
r
B
r
B
Š?
S0
tr
B
SLOVENSKA PRISTAVA
želi
ŠT
B
r
B
r
B
B
&
B
W
B
r
B
r
36
ir
B
r
B
Š?
svojim članom, prijateljem, obiskovalcem in vsem slovenskim rojakom 0 po Združenih državah, po Kanadi in drugod po svetu B rl	VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE	F
w	B
01
0
4
GREETINGS
PEACE, PROSPERITY, HEALTH AND JOY . .. THAT’S OUR WISH FOR YOU ALL!
0
4
0
4 (And Many Thanks for the Friendship Displayed To Us)
1
MEN'S, BOYS’ & LASicS'
umj	Ai-- An.”/,
4
Q 22316 LAKE SHORE BLVD. — EUCLID. OHIO
4
'01
0 4 0 4 0 4 0 4
B
r
B
ir
B
t?
B
if
B
if
B
if
B
if
B
f
B
B
#
B
p
B
if
B If ,B ;if
_	I b
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
L 4 n TOBACCO ANO CANDY CO.
JOHN E. LOKAR, lastnik
784 East 185th St.	KEnmore 1-8777
CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO
VSEM NAŠIM. ODJEMALCEM
HOLMES AVL MARKET
15638 Holmes A ve.
LI 1-8139
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki
VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že sedaj naročite ali nabavite za VELIKONOC naše odlične, domače mesene klobase, želodce, salame, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar
je potrebno za potice in druge velikonočna posebnosti. Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
NE POŠILJAMO PO POŠTI!
W!i?A, MRAHJE IN LJUBEZEN
Ksaver Meško
Velika noč je dan naše lju-
AMERIŠKI! SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN07A
A A j STAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA	,
ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi iziiajucto najmodernejše celo* živi jenske in ust^.uovn« (endowments) ccrtiiikate za mladino in odrusieiud rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
« Naša ugledna bratska organizacija Vam polog zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv uosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih priredrte’’ za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEMi
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti ki pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: :i51-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
I
JOSEPHINE WINTER, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland, Ohio 44105
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, III. 60091
ANNE TUSHAK, društvo št. 19G, Tel. 741-0654 P.O. Box 731, Gilbert, Minnesota 55741
Kristus je vstal. In $ tem je bežni. Ljubezni pravičnih, lju-1 Bog pritisnil pečat na oznanilo, bežni za.blodiih, ki so se povrnili, * da je Jezus njegov Sin, pečat hai vrnili po velikonočni spovedi.! vse njegovo življenje, na ves' Ljubezen je plamen, je ogenj.' njegov nauk. Nič več dvomov, Ljubezen, kakor je bila ljubezen nič več nemirnega iskanja in apostola Janeza, ki je brez stra-prieakovanja: Kristus je vstal, hu stal pod križem; ki je s hre-kakor je bil napovedal, in vse je penenjem hitel h grobu, prvi sto-
If you really want to see a complete selection of the very latest styles at modern prices, take a glance at MANDEL/S show windows You'll be convinced
resnica, kar je govoril in učil. Resnica je rešenje, resnica pa rešuje in osrečuje, zato: Aleluja, aleluja!
*
Velika noč je božje potrdilo vere, ki jo je mrak velikega petka hotel zadušiti, a je na velikonočno jutro vzplarntela s tako močjo, da so kakor mrtvi
pil v grob. Ljubezen, kakršna je žarela in živela v srcu Marije Magdalene, ki se ni mogla ločiti od groba in je jokala, pa slišala osrečujoči glas Gospodov “Marija!” Ljubezen, kakršno je skriva! v srcu Peter, ki je Gospoda sicer zatajil, a se mu je Gospod prvemu izmed apostolov prikazal: “Gospod je res vstal in se
popadali vojaki, ki bi naj. to luč prikazal Simohu” (Luka 29, 34)
varovali v temi groba. O Jezus, pomnoži našo vero!
Velika noč je podlaga našega upanja. Zakaj so milijoni mučencev prvih stoletij šli s takim pogumom, s takim veseljem v smrt? Ker so upali na večno plačilo, na blaženo svidenje z njim, ki je šel v smrt, pred nji-rpi vstal in šel v večno življenje. Njim in vara vsem velja: “Pojdi za menoj!”
so povedali apostoli učencema, ko sta se vrnila iz Emavsa. Največja pa je ljubezen.
“Toda vzel jo bo. Kdo mu pa naj brani?"
“Lažeš! To so bajke.”
“Bajke? Niso, milostiva! Poslušajte. Ko je prišel s svojim vlaškim antikristom od Kupe, se je nameril naravnost k Dori.

GRD1HGVA PGSRE3KA ZAV9BA
1053 East 02 S ! 1701.0 Lake Sfciftž.
431-2088
531-6306
Skočil bi mu za vrat in ga bi z batom po glavi, da bi si zapomnil za drugič. In kar je kovačnica meni, je Vsem plemenito mesto, čemu imamo obzidje? Da se sprehajajo mačke po njem? Zakaj pravice? Da jih žro črvi? Seveda! Krevsni po prstih vsakogar, ki se meša v naše stvari! Čemu torej pregovarjanje in dolge litanije! Jaz ne gledam pred nikomer v tla, niti ne prodajam svoje krvi za groš. Stari Krupič je naš človek. Če bi dobil samo nahod, nič hudega, saj ni ženska. Toda če bi ga ti besni volkovi zaklali kakor živino, bi mu niti sveta Kozma in Damijan ne pomagala. Gospod Kaptolovič govori zelo pametno. Ker je gospod, mora pač biti modra glava. Moja preprosta pamet pa mi pravi drugače. Če smo možje, si zavihajmo rokave; če pa smo babe, pojdimo za peč, pa naj nam kuhajo kašo drugi! Vse skupaj mislim takole: Naš gospod Jakopovič nam je že dostikrat pokazal, da skrbi za nas in našo pravico. Če bi dali našo
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

pravico njemu v roke, bi ne bila zakopana v blatu. Naj on stori, kar bo spoznal po svoji pameti za pravilno in vsak izmed nas bo lahko mirno spal.”
“Tako je!” so pritrdili vsi meščani.
“Toda,” je opomnil Teletič, “mogoče pa bi se vsa stvar le poravnala pred banom. Gospodje so bili namreč pijani.”
Cut* n porky fathlon« for young Earttr P*rad*ra bright colon, hondsom* leathers, stylos for boys and girlal Top quality, too, for pood fit and long wear I
A NEW SELECTION OF MEN’S AND WOMEN’S SHOES — IDEAL FOR INCLUDING IN YOUR EASTER FINERY
.4’
Vp
.f
$6.99 and up
MANDEL'S SHOE STORE
4.';
6125 ST. CLAIR AVE.
391-3850
At Mandel's, You are Assured of a Proper Fit

0!
M
$
I
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELI VSEM
^ hfog Lpessisi LiirSs s&ašl pksjajia
OB 21. OBLETNICI
FRANK HOČEVAR SR.
Umrl 5. aprila 1956.
Enoindvajset let je že minilo odkar si, di;agi, šel od nas, a vedno svež spomin, je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Žalujoči:
t
FRANCES HOČ EV AR, soproga IN OTROCI
Cleveland, Ohio, 5. aprila 1977.
OB 15. OBLETNICI
FRANK HOČEVAR JR.
Umrl 10. decembra 1962.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Žalujoči:
STEPHIE HOČEVAR, soproga IN OTROCI
V

blag spomin
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL, NAŠ LJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE
JOSEPH Mmm ST.
Izdihnil je svojo blago dušo dne 6. aprila 1967
Smrt Ti vzela je življenje, končalo Tvoje je trpljenje, pozabili Te ne bomo, v srcih Te bomo nosili do konca dni..
soproga ROZI,
sinova VINCENT in JOSEPH, hči ELIZABETH, snahi JEANE in JOSEPHINE, zet PAUL JOHN NOVAK 4 vnuki in ostali sorodniki.
Cleveland, O. 5. aprila 1977.
O!
0
0
0

0
0
0
0
KNIFIC
INSURANCE SERVICE
4
0
RUDI KNIFIC, lastnik
0
S
4
0
J®
0
820 E. 185 St.
IV 1-7540