54   SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006
Dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
Nekateri vidiki timskega dela v vrtcu
Povzetek: Prispevek obravnava timsko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje v oddelku v vrtcu z vidika vzgojiteljic in pomo~nic vzgojiteljic. Predstavljene so veljavne strokovne podlage za delovanje timov vrtcih ter vloge v timu. Povzeta so mnenja vzgojiteljic in pomo~nic vzgojiteljic o timskem na~rto-vanju in izvajanju pred{olske vzgoje na ravni oddelka v vrtcu ter njihove ocene o vlogah, ki jih do`iv-ljajo v timu na ravni oddelka.
Klju~ne besede: vrtec, oddelek, vzgojiteljica, pomo~nice vzgojiteljice, timsko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje, vloge v timu.
UDK: 373.23
Strokovni prispevek
Dr. Jurka Lepi~nik Vodopivec, docentka, Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006, 54–67
55
1    Uvod
Timsko delo na sploh in tudi timsko delo na podro~ju vzgoje in izobra`evan-ja je v svetu in pri nas `e nekaj ~asa v osredju strokovnih razprav in empiri~nih preverjanj. Tako avtorji Everard in Morris (1996), Fullan in Hargreaves (2000), Mayer in drugi (2001), Resman (2005), Polak (1994) ugotavljajo, da je potreba po timskem delu posledica sodobnega ~asa, ki jo dolo~ajo heterogenost interesov in sprememb ter nenehno spreminajanje le-teh.
V zadnjem desetletju opa`amo vrsto sprememb na razli~nih ravneh institucionalne pred{olske vzgoje pri nas. Tako `e Bela knjiga o vzgoji in izobra`evan-ju (Krek 1995) poudarja pomen zagotavljanja mre`e kakovostnih vrtcev, ki so dostopni vsem otrokom, ter zagotavljanje ustreznega okolja in primernih razmer za varno in zdravo otro{tvo. Kakovost je pomembna prvina Kurikuluma za vrtce (Bahovec 1999), saj kot uradni in nacionalni dokument omogo~a kakovostno pred{olsko vzgojo, ki se na ravni izvedbenega kurikuluma razvija in spreminja ter pri tem upo{teva neposredno odzivanje otrok, organizacijo `ivljenja v oddelku in vrtcu ter vpetost vrtca v {ir{e okolje. Kurikulum temelji na sodobnih teoretskih pogledih na zgodnje otro{tvo in u~enje majhnih otrok. V njegovih temeljnih na~elih in ciljih se prepoznava izhodi{~e, da otrok dojema in razume svet celostno in se u~i z lastno dejavnostjo v okolju, v katerem `ivi, ter da v interakciji z vrstniki in odraslimi hkrati razvija svojo individulanost in dru`benost. Potreba po timskem delu v vrtcu postaja vedno bolj v ospredju tudi na ravni izvedbenega kurikuluma oz. na procesni ravni zagotavljanja kakovosti. Slednje predstavlja za strokovne delavke in delavce vrtcih nov izziv, ki je velikokrat spremljan z dilemami in bojaznijo, ki jim prepre~uje spro{~eno podajanje v nove izku{nje.
56   SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006
Jurka Lepičnik Vodopivec
2    Timsko delo in kurikulum za vrtce
2.1   Timsko delo in timska kultura v vrtcu
Resman (2005) ugotavlja, da je uspe{nost {ole odvisna od posameznikov in njihove strokovne usposobljenosti ter od povezanosti in sodelovanja med njimi, torej tudi od organizacijske kulture. ^e navedene ugotovitve apliciramo na vrtce, ugotavljamo, da je uspe{nost vrtcev po eni strani odvisna od uspe{nosti posameznikov v njem, od njihove strokovnosti ter od medsebojnega povezovanja in pripravljenosti za sodelovanje oz. od njihove organizacijske kulture. Be~aj (2000) definira organizacijsko kulturo kot kulturo socialnega sistema, ki se nana{a na ustanovo v celoti (na ravni vrtca) ali na posamezne podsisteme (na ravneh oddelkov in raven v oddelkih). Po njegovem mnenju je kultura socialnega sistema vsota splo{no sprejetih prepri~anj in vrednot, s pomo~jo katerih ~lani osmi{ljajo okolje in svoje ravnanje v njem. Le-to se ka`e kot vrsta formalno in neformalno predpisanih ali kako druga~e obvezujo~ih na~inov ravnanja, mi{ljenja, govorjenja, ~ustvovanja ipd. Organizacijsko kulturo vrtca je potemtakem mogo~e razumeti kot miselni model oziroma filozofijo sistema, ki ga pri svojem delu in v medosebnih odnosih uporabljajo tisti, ki so vklju~eni vanj in se manifestira tako na ravni vrtca kot celote kot tudi v njem, na ravni med oddelki in v njih. Podobno razmi{lja tudi Er~uljeva (2004), ki organizacijsko kulturo obravnava z racionalnega (mened`erskega) in antropolo{kega vidika. Racionalni vidik organizacijske kulture je usmerjen v iskanje kulture, ki zagotavlja uspe{nost in u~inkovitost organizacije. Tak{no pojmovanje nas po avtori~inem mnenju pripelje le do enega vidika organizacijske kulture, ki ga prepoznamo v artefaktih (zunanja podoba, ki se ka`e v arhitekturi, opremi, jeziku, navadah, obla~enju). ^e k navedenemu dodamo {e antropolo{ki vidik, ki temelji na podmeni, da se kultura oblikuje, vzdr`uje in spreminja ob pomo~i socialne interakcije ~lanov, lahko v zvezi s tem govorimo o prikritem kurikulumu. [ele oba vidika organizacijske kulture skupaj nam pojasnjujeta in odkrivata razse`nost organizacijske kulture vrtca, v katero je vpeto timsko delo in s tem tudi timska ali, kot pravi Resman (2005), sodelovalna kultura.
Res je, da so v zadnjem desetletju nastale mnoge spremembe tako na konceptualni kot tudi na sistemski in kurikularni ravni vrtcev. Te se navsezadnje ka`ejo tudi v tem, da se v pred{olski vzgoji kot prvi ravni v sistemu institucionalne vzgoje in izobra`evanja pri nas postavlja timsko delo med na~ela ure-sni~evanja ciljev kurikuluma.
2.2   Kurikulum za vrtce in timsko delo v vrtcu
Zakon o vrtcih iz leta 1996 dolo~a, da poteka pred{olska vzgoja v vrtcih v dveh starostnih obdobjih, in sicer: prvo starostno obdobje (za otroke, stare od enega do treh let) in drugo starostno obdobje (za otroke od treh let do vstopa v {olo). Zakon predpisuje, da so izvajalci vzgojne dejavnosti v javnem vrtcu vzgojiteljice, vzgojitelji, pomo~nice in pomo~niki vzgojiteljic in vzgojiteljev. Delovna
Nekateri vidiki timskega dela v vrtcu
57
obveznost vzgojiteljice in vzgojitelja je po zakonu: priprava na vzgojno delo, na~rtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s star{i ter sodelovanje pri organizaciji `ivljenja in dela v vrtcu. Delovna obveznost pomo~nice in pomo~nika vzgojiteljice in vzgojitelja pa je sodelovanje z vzgojiteljico, vzgojiteljem pri na~rto-vanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku ter opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca.
Tudi Kurikulum za vrtce (Bahovec, 1999) v na~elu timskega na~rtovanja in izvajanja pred{olske vzgoje ter strokovnega spopolnjevanja opredeljuje tim-sko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje v oddelku, med oddelki in v vrtcu, timsko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje z drugimi vrtci ter timsko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje z drugimi vzgojno-izobra`evalnimi, strokovnimi in drugimi institucijami.
Ne glede na to, ali gre za tim v oddelku (dva ~loveka) ali za tim med oddelki in v vrtcu (ve~ ljudi) ali za tim med vrtci in drugimi institucijami, v njih prepoznamo zna~ilnosti, ki so skupne vsem timom. Po mnenju avtorjev (Di-movski, Penger, @nidar{i~ 2005) gre za velikost tima in vloge ~lanov tima. Avtorji ugotavljajo, da je idealna velikost tima sedem ~lanov, {e dopustna zgornja meja pa dvanajst ~lanov. V takih timih imajo ~lani mo`nosti, da uveljavijo raz-li~ne spretnosti in znanje ter da izra`ajo pozitivna in negativna stali{~a, da se po~utijo varne in sprejete. Zanimive so ugotovitve raziskav o velikosti timov, ki ka`ejo, da je v majhnih timih (dva do {tirje ~lani) ve~ strinjanja, ve~ postavljanja vpra{anj in ve~ izmenjave mnenj. V njih je tudi ve~ osebnega zadovoljstva in osebnih pogovorov. Nasprotno od tega pa je v velikih timih ve~ nestrin-janja in ve~ razli~nih mnenj. Velikokrat se v velikih timih oblikujejo manj{i, med njimi pa se pojavljajo konflikti. V teh timih je osebno zadovoljstvo ~lanov manj{e, kar je povezano tudi s slab{o komunikacijo, saj velikost tima ~lanom ne daje mo`nosti za sodelovanje in ob~utenje sebe kot dela tima, to pa posledi~no vpliva tudi na manj{o zavezanost ciljem.
Avtorji (Everard in Morris 1996; Dimovski, Penger, @nidar{i~ 2005; Lipi~nik, 2003) so prepri~ani, da razvoj timov ni naklju~en, temve~ poteka po vnaprej predvidenih fazah, ki jih prepoznamo v razvoju vsakega tima. Gre za pet faz, ki potekajo v ~asovnem sosledju: oblikovanje (je faza orientiranja in seznanjanja, med ~lani se preizku{ajo mo`nosti za sklepanje prijateljstev in usmerjenosti k nalogam); nevihta (je najbolj razburkana faza, v kateri se izra`ajo predvsem osebnostni zna~ilnosti posameznikov; v tej fazi so pogosti konflikti med ~lani); normiranje (je faza umiritve, vzpostavita se red in harmonija); rezultati (je faza sodelovanja in re{evanja problemov) in zaklju~ek (je faza, v kateri ~lani tima dose`ejo cilje, ki so si jih zastavili). Navedene faze prepoznamo na vseh ravneh timskega dela vzgojiteljic in pomo~nic v vrtcu ter so navadno pogojene s pedago{kim ciklusom, ki se tudi v vrtcih za~enja s septembrom in kon~uje z junijem ({olsko leto).
^lani tima prevzemajo v timu razli~ne vloge. Belbin (Everard in Morris 1996) je s prou~evanjem vlog v timu ugotovil, da so za uspeh tima pomembne osebnostne lastnosti ~lanov. Po njegovem mnenju ~lani tima v delovanje le-tega vna{ajo poleg strokovnega znanja tudi vidike svoje osebnosti. Pri tem je pomemb-
58   SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006
Jurka Lepičnik Vodopivec
no, da se ~lani tima ujemajo tudi na tej ravni. V preglednici 1 prikazujemo zna~ilne vloge v timu, povzete po Belbinu, in sicer glede na zna~ilne poteze, pozitivne kvalitete in dopustne slabosti posamezne vloge.
Vloga                 Značilne poteze              \ Pozitivne kvalitete               \ Dopustne slabosti			
Izvrševalec	Je konservativen, vesten in predvidljiv.	Ima organizacijske sposobnosti, zna praktično razmišljati, je priden delavec, je samodiscipliniran.	Je premalo prožen, ne odziva se na nedokazane ideje.
Povezovalec	Je miren, zaupa vase, se obvlada.	Je sposoben sprejemati vse, ki bi lahko kaj prispevali, je brez predsodkov in objektiven.	Ne izstopa po inteligenci ali ustvarjalnosti.
Izzivalec	Je napet in dinamičen in se nenehno umika.	Je pripravljen, da spremeni vztrajanje pri eni zadevi, je neučinkovit in samozadovoljen.	Nagnjen je k izzivanju, razburjanju in nepotrpežljivosti.
Inovator	Je individualist, resen in nekonvencionalen.	Je nadarjen, inteligenten in ima razvito domišljijo in veliko znanja.	Živi v oblakih, praktične podrobnosti in protokole spregleda.
Iskalec virov	Je ekstrovertiran, radodaren in komunikativen.	Je sposoben navezovanja stikov z ljudmi in raziskovanja novega. Zna odgovarjati na izzive.	Velikokrat izgubi zanimanje, ko mine prvi vtis.
Ocenjevalec	Je resen, hladen, preudaren.	Zna ocenjevati in preudarno razsojati, je zaupljiv.	Ima premalo navdiha oz. sposobnosti za motiviranje drugih.
Umski delavec	Je socialno usmerjen, nevsiljiv in občutljiv.	Zna se odzivati na ljudi in situacije in podpira timsko delo.	V trenutkih krize je neodločen.
Zaključevalec	Je vesten, redoljuben, natančen in nestrpen.	Zna stvari speljati do konca, je perfekcionist.	Obremenjuje se z malenkostmi, želi imeti vse pod nadzorom.
Preglednica 1: Zna~ilne vloge v timu (povzeto po Everard in Morris 1996)
^e k zna~ilnim potezam, pozitivnim kvalitetam in dopustnim slabostim dodamo {e opis posamezne vloge, ugotovimo, da: izvr{evalec (spreminja zamisli in na~rte v prakti~ne postopke, ki jih sistemati~no in uspe{no izvaja); povezovalec (nadzira uresni~evanja timskega dela in usklajuje participacijo pozameznih
Nekateri vidiki timskega dela v vrtcu
59
~lanov tima); izzivalec (oblikuje pot timskega dela, njegova prizadevanja so us-merejena k postavljanju ciljev in prednostnih nalog); inovator (pospe{uje nove ideje in strategije); iskalec virov (skrbi za stike tima z drugimi); ocenjevalec (sproti analizira probleme in predloge, ki se pojavljajo v timu); timski delavec (podpira ~lane tima v njihovih mo~nih to~kah, odpravlja pomanjkljivosti pri posameznih ~lanih in si prizadeva za izbolj{evanje komunikacije med njimi); za-klju~evalec (skrbi, da tim opravi vse naloge, odkriva tiste vidike timskega dela, ki potrebujejo ve~ pozornosti).
3    Vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljic, timsko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje ter vloge tima v oddelku
Problemi, ki jih prina{a timsko delo in timsko na~rtovanje, pomenijo pobudo, naj podrobneje prou~imo podro~ja timskega na~rtovanja in izvajanja pred{olske vzgoje vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljice v oddelku in vloge, ki jih do`ivljajo v timu oziroma pri timskem delu v vrtcu.
3.1 Timsko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje v oddelku
Po dolo~ilih veljavne zakonodaje delata v posameznem oddelku otrok prvega in drugega starostnega obdobja dve strokovni delavki (ker gre ve~inoma za kombinacijo dveh strokovnih delavk v oddelku, v nadaljevanju uporabljamo `en-ski spol). Ena od njiju je vzgojiteljca, druga pomo~nica vzgojiteljice. Glede na definicijo tima (Dimovski, Penger, @nidar{i~ 2005) je to tim, saj vzgojiteljica in pomo~nica vzgojiteljice delujeta v interakciji in delo koordinirata, zato da bi dosegli dolo~ene cilje. Tim vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljice, ki deluje na ravni oddelka, je v praksi najve~krat poimenovan kot tandem ali dvojica. Zanj je zna~ilno, da je relativno trajen, saj se oblikuje za kraj{e ali dalj{e obdobje (eno ali ve~ {olskih let), ima svojo strukturo (vsak ~lano ima svojo vlogo) in nanjo vezano vedenje. Delo, ki ga opravljata vzgojiteljica in pomo~nica vzgojiteljice, je opredeljeno v Zakonu o vrtcih (1996). Tudi pred vpeljavo sprememb v vzgoji in izobra`evanju pri nas zasledimo podoben polo`aj, saj sta delali v oddelkih vzgojiteljica in varuhinja. Njuni nalogi sta bili veliko bolj kot danes lo~eni glede na to, ali zagotavljata vzgojno ali varovalno oz. negovalno funkcijo vrtca. Jasno je, da je bila tako v dokumentih kot tudi v resnici vzgojiteljica razumljena kot »ve~vredna«, saj je izvajala vzgojno delo. Ker je vzgojno delo v oddelku v preteklosti na~rtovala in izvajala vzgojiteljica sama, je bila sama tudi odgovorna za opravljeno delo. Vzgojno delo je potekalo pove~ini v igralnicah, torej za zaprtimi vrati oz. po na~elu oddelek = vzgojiteljica. Vzgojiteljice so `e v zgodnjih osemdesetih letih za~ele s poskusi odpiranja igralnic oz. oddelkov, s t. i. dnevi odprtih vrat, v katerih so skupaj na~rtovale in potem tudi izvajale posamezne ali celodnevne dejavnosti. Ugotavljamo, da se je v teh primerih `e za~elo timsko delo v vrtcih, ~eprav o tem nimamo zbranih pisnih poro~il.
60   SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006
Jurka Lepičnik Vodopivec
3.2 Timsko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje med oddelki in v vrtcu
Timsko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje med oddelki in v vrtcu je ute~ena oblika timskega dela v vrtcu. Z odpiranjem igralnic oz. oddelkov se je za~elo med vzgojiteljicami oddelkov oz. igralnic, ki so arhitektonsko povezane (za gradnje vrtcev v obdobju samoprispevkov so pri nas zna~ilni nizi treh igralnic s skupnim vhodom, sanitarijami in skupnim predprostorom), povezovanje in sodelovanje pri na~rtovanju in izvajanju posameznih dejavnosti in s tem tudi timsko delo med njimi. Prostor je `e sam po sebi ponujal prilo`nosti za medsebojno sodelovanje, to pa je bilo v preteklosti `al premakokrat izrabljeno. V tedaj veljavnih predpisih je bilo predvideno povezovanje vzgojiteljic v aktive vzgojiteljic, ki so se oblikovali glede na starost otrok. V aktivih sta prevladovala avtoritarno vodenje in pove~ini enosmerna komunikacija (od vodje do ~lanov aktiva). Ta model je prav zagotovo pustil nekatere posledice na delovanju timov v vrtcih in te so {e zmeraj vidne, ~eprav sta danes timsko na~rtovanje in izvajanje pred{olske vzgoje zasnovana na na~elu demokrati~nosti in utemeljena v kurikulumu.
4    Metodologija
4.1 Cilji in namen prou~evanja
Namen prou~evanja je predstaviti nekatere vidike timskega dela v vrtcu z vidika vzgojiteljic in pomo~nic vzgojiteljic. Z mnenji vpra{anih vzgojiteljic in po-mo~nic vzgojiteljic o timskem delu v vrtcu, s samoevalvacijo timskega dela in s prepoznavanjem lastne vloge v timu vzgojiteljica – pomo~nica vzgojiteljice na ravni oddelka `elimo prepoznati podro~ja timskega na~rtovanja in izvajanja pred{olske vzgoje ter identificirati zastopanost vlog v timu tako z vidika vzgojiteljic kot tudi z vidika pomo~nic vzgojiteljic, kot jih do`ivljajo in razumejo vzgojiteljice in pomo~nice same.
Da bi uresni~ili zastavljene cilje, smo opredelili naslednja raziskovalna vpra{anja:
–    Katera podro~ja dela zajema timsko na~rtovanje pred{olske vzgoje v oddelku z vidika vzgojiteljice? –    Katera podro~ja dela zajema timsko na~rtovanje pred{olske vzgoje v oddelku z vidika pomo~nice vzgojiteljice? –    Katera podro~ja dela zajema timsko izvajanje pred{olske vzgoje v oddelku
z vidika vzgojiteljice? –    Katera podro~ja dela zajema timsko izvajanje pred{olske vzgoje v oddelku
z vidika pomo~nice vzgojiteljice? –    Katere vloge so najpogosteje zastopane v timskem delu vrtca z vidika vzgojiteljic? –    Katere vloge so najpogosteje zastopane v timskem delu vrtca z vidika po-mo~nic vzgojiteljic?
Nekateri vidiki timskega dela v vrtcu
61
4.2   Raziskovalna metoda
Pri prou~evanju zastavljenih vpra{anj smo se opirali na deskriptivno metodo neeksperimentalnega pedago{kega raziskovanja. V na{em primeru gre za {tudijo primera (case study). Ker gre za kvalitativni vidik, smo se opirali predvsem na deskripcijo, analizo in sintezo.
4.3   Postopek zbiranja podatkov
Podatke smo zbirali na ve~ na~inov: –    uporabili smo anketni vpra{alnik za vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljic
o timskem na~rtovanju in izvajanju pred{olske vzgoje; –    samoevalvacijski list o timskem na~rtovanju in izvajanju pred{olske vzgoje za vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljic; –    anketni vpra{alnik o vlogah v timu, ki temelji na Belbinovem vpra{alniku
(Belbin 1981) za ugotavljanje vloge posameznika v timu.
Anketni vpra{alnik za vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljic o timskem na~rtovanju in izvajanju pred{olske vzgoje je sestavljen za vsako skupino vpra{anih posebej, z namenom, da ugotovimo podro~je timskega na~rtovanja in izvajanja pred{olske vzgoje tako z vidika vzgojiteljic kot z vidika pomo~nic vzgojiteljic.
Za samoevalvacijo smo uporabili samoevalvacijski list z dvema likoma (eden od njih je vzgojiteljica, drugi pomo~nica vzgojiteljice). Vzgojiteljice in po-mo~nice vzgojiteljic so k obema likoma pripisovale naloge, predmete in dejavnosti, ki so zna~ilne za en ali drugi lik oz. za vzgojiteljico in pomo~nico vzgojiteljice.
Belbinov anketni vpra{alnik vsebuje sedem sklopov; v vsakem od njih je osem trditev. Na voljo je deset to~k, ki so jih anketirane razporedile med trditve, za katere so menile, da najbolje opisujejo njihovo vedenje. To~ke so razvr{~ale poljubno in prenesle v preglednico. Najvi{ji rezultat pomeni prevladujo~e vedenje v timu. Naslednji najvi{ji rezultat ozna~uje stransko vlogo, dva najni`ja rezultata pa {ibke to~ke anketiranca v timu.
4.4   Vzorec
Ker gre za {tudijo primera, so v vzorec vklju~ene strokovne delavke enega vrtca. Gre za 45 strokovnih delavk, in sicer 21 vzgojiteljic in 24 pomo~nic vzgojiteljic. Zavedamo se, da vzorec ni reprezentativen. Dobljenih rezultatov ne moremo posplo{evati, kar tudi ni na{ namen. Kljub temu pa menimo, da dajejo dobljeni rezultati mo`nost vpogleda v problematiko timskega dela v vrtcu.
62   SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006
Jurka Lepičnik Vodopivec
5 Rezultati in interpretacija rezultatov, dobljenih z anketnim vpra{al-nikom o podro~jih timskega na~rtovanja in izvajanja pred{olske vzgoje z vidika vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljice v oddelku
Dobljeni rezultati ka`ejo, da vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljic timsko na~rtujejo in izvajajo pred{olsko vzgojo v oddelku na naslednih podro~jih: na~rto-vanje letnega delovnega na~rta oddelka, dnevno na~rtovanje oz. na~rtovanje teme, izvedba in evalvacija na~rtovane teme oz. dneva, na~rtovanje in izvajanje sodelovanja s star{i, na~rtovanje in priprava organizacije prostora, na~rto-vanje in priprava vzgojnih sredstev.
5.1   Na~rtovanje letnega delovnega na~rta oddelka
Po mnenju ve~ kot polovice vpra{anih vzgojiteljic (13 oz. 62 odstotkov) po-mo~nice vzgojiteljic ne sodelujejo pri na~rtovanju letnega delovnega na~rta oddelka, 29 odstotkov oz. 6 vpra{anih ocenjuje, da pomo~nice vzgojiteljic delno sodelujejo pri na~rtovanju, 2 (9 odstotkov) od vpra{anih pa menita, da pomo~nice vzgojiteljic aktivno sodelujejo pri na~rtovanju letnega delovega na~rta oddelka. Podobno menijo tudi pomo~nice vzgojiteljic, saj jih 19 (79 odstotkov) navaja, da ne sodelujejo pri na~rtovanju letnega delovnega na~rta oddelka, 5 (21 odstotkov) vpra{anih pa odgovarja, da aktivno sodeluje pri na~rtovanju letnega delovnega na~rta oddelka.
Dobljeni rezultati ka`ejo, da je pri na~rtovanju letnega delovnega na~rta oddelka {e vedno premalo timskega dela. Na~rtovanje letnega delovnega na~rta je glede na dobljene rezultate {e vedno pove~ini v domeni vzgojiteljic. Vzrokov za to je ve~. Eden od pomembnej{ih pa je prav gotovo ta, da je vzgojiteljica kot odgovorna oseba {e vedno tista, ki prena{a breme odgovornosti za dogajanje v oddelku, za vsakega otroka posebej tako v odnosu do star{ev otrok in {ir{e kot tudi v vrtcu do pomo~nice, drugih vzgojiteljic in ravnateljice oz. ravnatelja vrtca.
5.2   Dnevno na~rtovanje oz. na~rtovanje teme
Podatki ka`ejo, da 9 (43 odstotkov) vpra{anih vzgojiteljic meni, da s po-mo~nico timsko dnevno na~rtujeta pred{olsko vzgojo, 15 (63 odstotkov) pomo~nic vzgojiteljic pa je prepri~anih, da z vzgojiteljico timsko dnevno na~rtujeta. Razlike v oceni participacije timskega na~rtovanja pripisujemo razli~nemu pojmovanju in razumevanju timskega na~rtovanja v oddelku. Navsezadnje se v teh razli~nih pojmovanjih zrcali tudi dolo~ilo Zakona o vrtcih (1996), po katerem je vzgojiteljica »vodja« oddelka z vso odgovornostjo. Te`a odgovornosti in posledice preteklosti, ki vzgojiteljico ena~ijo s tako imenovanim »vzgojnim delom«, po-mo~nico vzgojiteljice pa »nego in varovanjem«, o~itno {e vedno mo~no vpliva na prevzemanje timskega na~rtovanja.
Nekateri vidiki timskega dela v vrtcu
63
5.3   Izvedba in evalvacija na~rtovane teme oz. dneva
Pri izvedbi in evalvaciji na~rtovane teme oz. dneva lahko na podlagi dobljeni rezutatov opazimo (tako pri vzgojiteljicah in kot pri pomo~nicah vzgojiteljic), da kar 20 oz. 96 odstotkov vzgojiteljic in 23 oz. 96 odstotkov pomo~nic vzgojiteljic navaja, da timsko izvajata na~rtovano pred{olsko vzgojo. Slika je podobna tudi pri segmentu mnenj vpra{anih o evalvaciji na~rtovane teme oz. dneva, saj 20 oz. 96 odstotkov vzgojiteljic in 21 oz. 89 odstotkov pomo~nic vzgojiteljic ocenjuje, da timsko evalvirata na~rtovano in izvedeno pred{olsko vzgojo. Na podlagi rezultatov menimo, da gre pri izvajanju na~rtovane teme oz. dneva za timsko delo med vzgojiteljico in pomo~nico. To je razmljivo, saj sta vzgojiteljica in po-mo~nica vzgojiteljice so~asno v oddelku ve~ji del delovnega dneva, pri ~emer izvajata pred{olsko vzgojo tako, da se njuni vlogi prepletata in dopolnjujeta. Nekolko druga~no podobo dajejo rezltati na podro~ju evalvairanja na~rtovane teme oz. dneva, saj na podlagi dobljneih rezulatov ugotavljamo, da ostaja evalvi-ranje {e vedno pove~ini v domeni vzgojiteljic.
5.4   Na~rtovanje in izvajanje sodelovanja s star{i
Na~rtovanje in izvajanje sodelovanja s star{i obsega v vrcu razli~ne oblike sodelovanja od formalnih do neformalih oblik. Ne glede na to, za katero obliko sodelovanja gre, nas je zanimalo, ali vzgojiteljica in pomo~nica vzgojiteljice tim-sko na~rtujeta in izvajata ta segment svojega dela. Odgovori, ki smo jih dobili, ka`ejo, da 17 oz. 80 odstotkov vpra{anih vzgojiteljic in 19 oz. 78 odstotkov vpra{anih pomo~nic vzgojiteljic meni, da na tem podru~ju timsko delata. Rezultati ka`ejo, da postaja tudi sodelovanje s star{i tisto podro~je dela vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljice, na katerem je pomembno timsko delo.
5.5   Na~rtovanje in priprava organizacije prostora
Dobljeni podatki ka`ejo, da gre na tem segmentu dela, po mnenju 18 oz. 84 odstotkov vzgojiteljic za timsko delo, po mnenju pomo~nic vzgojiteljic pa lahko govorimo o timskem delu po oceni in 23 oz. 96 odstotkov pomo~nic vzgojiteljic. Razlike v mnenjih pojasnjujemo z delitvijo dela med vzgojiteljico in pomo~nico vzgojiteljic, ki izvira iz delitve dela med njima v preteklosti, ko je bila pomo~nica tista, ki je med drugim skrbela za ureditev prostora.
5.6   Na~rtovanje in priprava vzgojnih sredstev
Tudi na tem podro~ju lahko govorimo o timskem delu, saj 20 oz. 96 odstotkov vzgojiteljic ocenjuje delo na tem podro~ju kot timsko delo. S tem sogla{a tudi 25 oz. 85 odstotkov vpra{anih pomo~nic vzgojiteljic. Tudi tukaj pojasnjujemo podobljene rezultate z ugotovitvijo, da sta vzgojiteljica in pomo~nica `e v preteklosti sodelovali pri izvedbi na~rtovane pred{olske vzgoje, kamor sodi tudi segment na~rtovanja in priprave vzgojnih sredstev.
64   SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006
Jurka Lepičnik Vodopivec
6 Rezultati in interpretacija odgovorov, pridobljenih s samoeval-vacijo vzgojiteljic in pomo~nic vzgojiteljic o timskem na~rtovanju in izvajanju pred{olske vzgoje v oddelku
Na podlagi analize podatkov, dobljenih s samoevalvacijo vzgojiteljic in pomo~nic vzgojiteljic o nalogah, predmetih in dejavnostih, ki so zna~ilne za vzgojiteljico in po-mo~nico vzgojiteljice, smo ugotovili, da anketirane vzgojiteljice na prvo mesto nalog oz. dejavnosti za vzgojiteljico in pomo~nico vzgojiteljice (torej za tim) postavljajo izvajanje oz. pomo~ pri izvajanju pred{olske vzgoje. Anketirane pomo~nice vzgojiteljic pa pripisujejo vzgojiteljicam in pomo~nicam tele naloge (tj. naloge, ki ga izvaja tim): priprava vzgojnih sredstev, skrb za urejenost otrok, nega otrok, pomo~ pri izvajanju pred{olske vzgoje. Ugotavljamo, da tako vzgojiteljice kot tudi pomo~nice vzgojiteljic pripisujejo timskemu izvajanju pred{olske vzgoje pomembno vlogo, pri ~emer dajejo vzgojiteljice poudarek izvedbi na~rtovane pred{olske vzgoje, pomo~nice vzgojiteljic pa izvedbi dnevne rutine, ki navadno ni na~rtovana.
Oboje menijo, da je pomembno timsko delo s star{i, pa tudi, da gre za tim-sko delo predvsem pri pripravi in izpeljavi neformalnih sre~anj s star{i (neformalna dru`enja, sre~anja ob za~etku in oz. koncu {olskega leta, praznikih in praznovanjih). Na podlagi analize samoevalvacijskih listov ugotavljamo, da sodelovanje s star{i (predvsem formalno sodelovanje: na~rtovanje in izvedba roditeljskih sestankov in govorilnih ure) {e vedno ostaja v domeni vzgojiteljic, medtem ko neformalno sodelovanje s star{i (vsakodnevna), izmenjava informacij s star{i o delu v oddelku in otrocih ostaja v pristojnosti pomo~nic vzgojiteljic. Menimo, da je podro~je sodelovanja star{i pomemben segment dela vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljice, vendar timsko delo na njem {e ni polno za`ivelo.
Na podlagi analize samoevalvacije ocenjujemo, da vzgojiteljice menijo, da timsko na~rtujejo dnevne dejavnosti, pomo~nice vzgojiteljic pa tega ne do`ivlja-jo tako, saj timsko na~rtovanje dnevnih dejavnosti uvr{~ajo med naloge, ki so po njihovem mnenju v domeni vzgojiteljic in tako ne vidijo na tem segmentu timskega dela med njima. Na ~etrtem mestu je po oceni vzgojiteljic timsko na~rtovanje organizacije prostora in vzgojnih sredstev. Tudi tukaj opa`amo, da pomo~nice vzgojiteljic ne sodelujejo v procesu timskega na~rtovanja, temve~ {ele v fazi izvedbe timskega urejanja prostora in priprave vzgojnih sredstev.
Na podlagi rezultatov anketnega vpra{alnika in samoevalvacijske ocene vzgojiteljic in pomo~nic vzgojiteljic o timskem na~rtovanju in izvajanju pred{olske vzgoje ugotavljamo, da ostaja na~rtovanje pred{olske vzgoje pove~ini v domeni vzgojiteljic. Nekatere spremembe v smeri timskega dela je zaslediti na ravni izvajanja in evalvaciji pred{olske vzgoje, sodelovanja s star{i, pripravi in organizaciji prostora ter pripravi vzgojnih sredstev. [e vedno pa ostaja na~rto-vanje letnega delovnega na~rta in dnevno na~rtovanje oz. na~rtovanje teme v domeni vzgojiteljice.
Nekateri vidiki timskega dela v vrtcu
65
7    Rezultati in interpretacija Belbinovega vpra{alnika o vlogah v timu
Timsko delo v oddelku smo preverjali tudi z vidika vlog v timu. V ta namen so vzgojiteljice in pomo~nice izpolnjevale Belbinov vpra{alnik za ugotavljanje vloge posameznika v timu (Belbin 1981). Domnevali smo, da se tudi v rezultatih Belbinovega vpra{alnika zrcali timsko delo v oddelku.
Vloge	Vzgojiteljica/rang	Pomočnica vzgojiteljice/rang
Izvrševalec	2	1
Povezovalec	4	4
Izzivalec	8	8
Inovator	7	6
Iskalec virov	3	7
Ocenjevalec	6	5
Timski delavec	1	2
Zaključevalec	5	3
Preglednica 2: Primerjava vlog strokovnih delavk v timu v vrtcu na ravni oddelka
Rezultati ka`ejo, da se vzgojiteljice ocenjujejo kot timske delavke, ki podpirajo pomo~nico vzgojiteljice, odpravljajo svoje pomanjkljivosti in pomanjkljivosti pomo~nice vzgojiteljice ter si prizadevajo izbolj{ati komunikacijo med njima, ~eprav tega na vseh ravnem timskega na~rtovanja in izvajanja pred{olske vzgoje ne izvajajo. Kot stranska vloga se pri anketiranih vzgojiteljicah pojavlja naloga izvr{evalke, ki spreminja zamisli in na~rte v prakti~ne postopke ter sis-temati~no izvaja dogovorjene naloge. Tako zatem nastopa vzgojiteljica v vlogi iskalke virov, ki skrbi za povezovanje tima z okoljem, in v vlogi povezovalke, katere naloga je predvsem usmerjanje tima k cilju ter spodbujanje ~lanov tima skupno delo. Sledijo vloge zaklju~evalke, ocenjevalke, inovatorice in izzivalke. Rezultati ka`ejo, da vzgojiteljice sebe v timu najve~krat prepoznajo v vlogi timske delavke in izvr{evalke, medtem ko so naj{ibkej{e v vlogi inovatorice in izzivalke. [ibka to~ka vzgojiteljic v timu je vloga inovatorke, katere naloga je pospe{evanje novih idej in strategij, in {e posebno vloga izzvalke, katere naloge so osredoto~ene na oblikovanje timskega dela in usmerjanje tima k doseganju ciljev in prednostnih nalog. Dobljeni rezutati se pravzaprav ujemajo tudi z rezultati, dobljenimi z uporabo anketnega vpra{alnika in samoevalvacije, oziroma jih podpirajo. Menimo, da gre v vseh primerih za te`njo po sprejemanju timskega dela v vrtcu, ki pa na konkretni oz. izvedbeni ravni velikokrat ni izpeljana tako, kot je bila zami{ljena. Za razliko od vzgojiteljic se aknetirane pomo~nice vzgojiteljic do`ivljajo predvsem kot izvr{evalke, ki zamisli in na~rte spreminja v prakti~ne postopke, kot se je pokazalo `e pri rezultatih anketiranja in samoe-valvacije. Kot stranska vloga pomo~nic vzgojiteljic se pojavi vloga timske delavke, ki podpira vzgojiteljico vnjenih mo~nih to~kah, odpravlja poman-jkljivisti in si prizadeva za izbolj{anje komunikacije med njima. Sledijo vloga
66   SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006
Jurka Lepičnik Vodopivec
izvr{evalke, povezovalke, ocenjevalke in inovatorke. [ibke to~ke pomo~nic vzgojiteljic so povezane z vlogami iskalk virov, ki v timu poskrbita za stike v timu in izzivalko, katere naloga je oblikovanje poti timu, njegova prizadevanja pa so usmerjena predvsem v postavljanje ciljev in prednostnih nalog. Na{a domneva je bila upravi~ena, saj ugotavljamo, da se vloge tima zrcalijo tudi v timskem delu vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljice.
8    Sklep
Dobljeni rezultati ka`ejo na razse`nost timskega na~rtovanja in izvajanja pred{olske vzgoje v oddelku z vidika vzgojiteljic in pomo~nic vzgojiteljic. V tem segmentu timskega dela ostajajo nekatere prvine individualnega dela iz preteklosti in s tem povezane delitve dela med vzgojiteljico in pomo~nico vzgojiteljice, ki se ka`ejo predvsem v »obveznosti in dol`nosti« vzgojiteljice, da sama na~rtu-je delo v oddelku. Pri izvajanju in evalviranju pred{olske vzgoje, sodelovanju s star{i, pri pripravi in organizaciji prostora ter pripravi vzgojnih sredstev tim-sko delo vzgojiteljice in pomo~nice vzgojiteljice izpodriva delitev dela med njima in med t. i. »vzgojnim in varovalnim delom oz. nego«.
K vsemu navedenemu moramo dodati {e, da se je delovanja v timu treba nau~iti, pa ne na ravni oddelka, temve~ tudi med oddelki, na ravni vrtca in med vrtci. Navsezadnje je pomembno tudi, ali je timsko delo in pripadnost timu vrtca mo~ zaznati pri ravnateljici oz. ravnatelju vrtca ali {ole. Pri tem pa velja opozoriti, da kot pravi Resman (2005), ne bi za vsako ceno uvajali timsko delo zaradi dobrega po~utja strokovnih delavk in delavcev v vrtcu, pri tem pa pozabili, da sta timsko delo in timska kultura v funkciji vseh udele`encev v vrtcu, predvsem otrok. Za vse pa je potreben ~as, v katerem se ~lani tima nau~ijo medsebojne komunikacije, strpnosti, tolerance, prevzemanja odgovornosti, konstruktivnega re{evanja konfliktov itn.
Literatura
Krek, J. (et al.) (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobra`evanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo in {port.
Bahovec, E. (et al.) (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo in {port.
Belbin, M. (1981). Vodenje timov: Zakaj uspejo ali spodletijo. (Management Teams: Why They Succeed or Fail). London: Heinemann.
Be~aj, J. (2000). [olska kultura – temeljne dimenzije. [olsko svetovalno delo, letnik V, {t. 1, str. 5–18.
Dimovski, V., Penger, S., @nidar{i~, J. (2005). Sodobni management. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Everard, B., Morris, B. (1996). Uspe{no vodenje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo.
Nekateri vidiki timskega dela v vrtcu
67
Fullan, M., Hargreaves, A. (2000). Za kaj se je vredno boriti v va{i {oli. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo.
Lipi~nik, B. (2003). Organizacija podjetja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Mayer, J. (et al.) (2001). Skrivnost ustvarjalnega tima. Ljubljana: Dedalus.
Polak, A. (1994). Psiholo{ke razse`nosti timskega dela v razredu. Ljubljana: Pedago{ka fakulteta.
Resman, M. (2005). Zakaj razvijanje timov in timske kulture na {oli. V: Sodobna pedagogika, {t. 3/2005, 56(122), str. 80–98.
LEPI^NIK VODOPIVEC Jurka, Ph.D.
CERTAIN ASPECTS OF TEAMWORK IN THE KINDERGARTEN
Abstract: The article addresses team planning and the implementation of pre-school education in a kindergarten unit from the point of view of the teachers and their assistants. It presents the applicable professional basis for the operation of teams in kindergartens and the roles played in the teams. It summarises the opinions of kindergarten teachers and their assistants about team planning and the implementation of pre-school education at the level of a kindergarten unit, and their assessments of the roles experienced in the team at the unit level.
Keywords: kindergarten, unit, kindergarten teacher, kindergarten teacher assistant, team planning and implementation of pre-school education, roles in a team.