Poslcdnje vcstl. Političue novice. Izročitev in objava naše spomenice o marsejskem atentatu. Xa.š zunanji mlnistef B. 'Jevtič je zapustil Ženevo dne 26. novembra jn se je odpeljal v Beograd, kjer bo poročal ¦naši vladi o položaju v Ženevi. Dne 3. dec. 1)0 v Ženevi ponovno zasedanje, na katersm ibodo obravnavali plebiscit v Posaarju. Naš stahiii zastopnik pri Društvu narodov dr. FoJtič je .po predhodni napovedi v easopisju Jne 27. t. m. izročil spomenico jugoslovanske vla'de o krivdi Madžarske na marsejskem atsntatu tajndstvu Društva na.odov in bo spomep'ea, tudi objavljena. Mednarodna pogodba o zatiranjn terorizma (nasilja). Razširjena ,je vest, da bo predlagal 'francaski zunanji minisler Laval v zv&zi z razpravo o jugoslovanski pritožbi proti Madžarski y Ženevi sklenitev mednarodne pogotlbe p zatiranju nasilja ali terorizma v Ev_<opi. Novice iz drugib. držav. Odkritje novega ozemlja na južnem tečaju. 'Amer.i-ški admiral Byrd se mucli že dalje ?asa v drugič s celo ekspedicijo na južnem teIčaju. Iz svojega oporišča prireja palete v no¦trajnost neizmernih ledenih pokrajin ob južnem tečaju. Na enem teh poletov je odkril in ii_otov.i;l, da je pokrajina ob južnem tečaju po tloslej še neodkritem kanalu razdeljena ina dvoje. Najnovejša Bjirdova vest b:o radiju Ipredsedniku Združeuih držav Severne Ameriike Rooseveltu pravi, da je odkril B.vrd na :enem zadnj.h poletov 200.000 kvadratuih Tnilj [dosedaj neznanih krajev ob južnem tečaju, ki &o postali z odkr-tjem last Združenih dr'žav Severne Amerike. Dopisi in prireditve. Gasilska četa Slatina-Radenci ponovi :lue ¦2. decembra, popoldne ob štirih, zgodovinsko tigiro »Črni križ pri Ilrastovcu« pri g. Maršeku iv Radencih. , Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 20. novembra !je po dolgi ii-n. mueni bolezni, prevideaa s sv. ^akramenti mirno v Gospodu zaspala Marija IČatorič, rojena Rakuša. Bila je blaga žena in zvesta tovariš-ica moža ter skrbna mati 'svoIjim otrokom, katere je prav vzgledno krščaneko vzgajala. Težko an dolgotrajno b.Iezen ije mirno in boguvdano -prenašaln. Kako je bila rajna priljubljena pri vseh, ki smo jo poznali, je bilo razvidno iz šte.vilne udeležbe »a njenii zadnji pati, ko se je zraven sorodinikov udeležila pagreba množica Ijudstva od čblizu in daleč. Bivši sosed an prijatelj Č..itoiričove rodbine se je pr,i odprtem grobu poslovil od rajne y imenu moža, ctrok in soTOdnikov, ki se niso mogli potolažitk Spavaj sladko, draga mati, Bog Ti daj večni pokoj fin Tvoji duši blaženi raj! Precstalim naše jj.kreno sožalje!. Brežice. Letas je minulo 23 let, kar je bilo ii3tanovljeno tukajšnje Prosvetno društvo, ta•lu-at Katoliško slovensko izobraževalno druStvo. Cetrt stoletja je preteklo dne 31. januai-ja, ko se je vršil ustanovni občni zbor. >,"ae društvo je v tej dobi doživelo marsikaj, saj ¦o šla mimo leta sta-aho>te svetovne vojna in inič boJjša povojna leta razrvanosti. Skozi vse jSte viharje je drustvo, sledeč svojim krščan^sko-socijalnim načelom, jasno kazalo pot svojjim Clanom. Ta načela sta na ustanovnem.ob'fnem zboru jasno raztolmačila društvu njeeo\- ustanovitelj C. g. gpindler Franc, sedaj 'župn/iik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in slavnodtni govornik, takratni državai p.o- slanec dr. BeiikoviC. Xovega druStva se je naše Ijudstvo oprijelo z velikim navdušenjemin takratni odbor pod predsedstvom g. Xovaka Ivana az Sv. Leriarta je razumel težnje članstva ter Sel na delo. Že po enem letu je društvo imelo lepo knjižaico čez 200 knjig. Bila je to takorekoč prva slovenska javna knjižnica v Brežicah. Razne prired...ve iz predvojne dobe pričajo o delu društva, kot Slomšekove proslave, praznovanje sv. Cirila in Metoda, ustanovdtev narodno-obrambnega diustva »Slovenska Straža« dtd. Mladi.no pa eta imela v svoji sredi dekliški odsek Bogomila in ,telovadni odsek Ore.1. Pri vsem delu &e je bolj čutilo pomanjkanj.9 la.stn.ih prostorov. Za to je odbor začel misliti na ustanovitev stavbene zadru.ge »Društveni dom v Brežicah:, katere ustanovitev je z mncgim,ii¦ drug,im.i načrti vred preprečila svetovna vojna. Leta svetovne vojne niso tudi dmštvu prizanesla, leto za ?etom so odhajali najboljši člani na bojna polja in mnog.i! se niso nikdar več vrnili. V tem času je društvo več ali manj samo živctarilo, razen če omeViimo. da je društvo nabralo po svojih članih 631 podpisov za majsko deklaracijo in s tem pokazalo razumevanje za njo. Povojna leta (ža leto 1919) je pnineslo društvu zopet novo živijenje pod predsedstvom takratnega kaplana g. Arliča Karola vse do 1. 1024, ko so mu bili odpove.dani prostori. številne dramatične predstave in predavanja v tej dobi govore o novem svežem življenju. Po treh letih. se leta 1927 društvo vzbudi vnovič, ko je našlo svoje zatačišče pod gostoljubno streho oo. frančiškanov, ki ga še danes uživa. Tudi ta doba društvenega življenja je dokaz, da je društvo razumelo najnoveijši čas .iin šlo z njim. Mnoge scdobne igre je vi-delo naše preb.ivalstvo, agrane od članov društva z velikim u.pehom. Raddo iii. mali k.:no-aparat Pathe Babv sta prinesla članstvu mnogo dcbre in lepe zabave, za društvo pa dokaz, da pravilno .razumeva sodobni čas. Tako je za nami doba 25 let. Če se ozremo nazaj, je društvo lahko ponosno na svoje delo v danih razmerah. Ob tej priliiiki se pa spominjamo tudi vseh onih, ki so karkoli storili v tem času za društvo. Mnoge izmed njih že krija hladna ru.?a. Vsem obljubljamo, da bomo nadaljevali njihovo neseh:-čno delo. 251etnico obstoja bo društvo proslavilo dne 9. decembra t. 1. Ob 8. uri bode v samostanski cerkvi sv. maša za vse umrle tlane. Po sv. mašu bo ob pol 10. uri redni občni zbo.r v društveni scbi v samostanu. Popoldne pa bo ob treh v veliki dvorani Karodnega cloma slavnostni občni zbor in vprizoritev Vombergerjeve-drame »Vrnitev«. Na to prcsluvo vabimo vse naše članstvo in vse prijatelje, da z lepim obiskom dokažemo, kako je bilo in &e je naže Prosvetno društvo združeno z nami in mi z njim. Iz zagrebške torbs. Zdaj pa menda že vsi zagi-eb_ki Slovenci vedo, da.se je pri sv. Roku zopet pričela slovemska služba božja vsako nedeljo ob 10 dopoldne in ob 5 popoldne. Zadnjo nedeljo je bilo zopet lepo število pvi sv. Roku. Po večernicah pa ,je prirediil prosvetni odsek Slomšekovega društva v draštvenih prostorih lepo obiskano predavanje. Predaval je dr. J. Klemenc o razdejanju Jeruzalema, Poslušalci so z veLikim zanimanjem sledili izčrpnemu predavanju in so ga nagradiii z zasluženiin aplavzom. V zimskcim času bodo predavanja vsako nedeljo popoldae po večeinicah; tako bomo tudi večere najlepše preživeli. = Mohorjeve knjige so prišle. Kdor j'h je naročil pri g. Janezu Illadniku, jih dobi pri g. Jožetu. Vsak mora prinesti že 3 Din za poštnino. = Zdaj pa še nekaj za- grebških novic, ki j.ih je sioer mnogo, pa ne vemo, katera bi bila kaj vredna. Ta teden se je č-ulo, da so židje v neki gostilni napadli neikega _a:tlerjevca; temu pa so drugi priskočili na pomoč, da so morali nazadnje židje bežati. — Prihodnje leto nameravajo v Zagrebu mncgo zidati. In to prav velika poslopja iin ceste. To bo dobro, da vsaj nekaj ljudje zaslužijo. Dobro bi bilo, ko bi se tudi v Sloveniji Jotili kakšnega večjega dela; delavc:v je dovolj iin marsikje potrebe kar vpijejo. Torej le začnite!