SLOVENEC
Izhaja vsako sredo in sobote.
Uredništvo in Upravništvo: Vis Cardtisci št. 10, II. nad.
VEČNI MIR
Vojna je brez dvojbe naj v er. j e zlo na svetu. Vsaka vojna ima svoj izvor v imperializmu, v poželjan ju po gospodovalnosti in brutalnem nasilju. Moralno ne stoji prav nič nižje od kanibalizma ali človekožrstva in je v gorostasnom nasprotju z vsemi stremljenji po kulturi.
Vojsko je potemtakem obsojati iz vsakega vidika, ker zabranjuje duševni razvoj človeka in ga ponižuje na ono primitivno stališče, na kojem je odločevala brutalna moč.
Človeštvo je preživelo več perijod vesoljnih bojev, ki so prekmnili stare države in družabne rede ter povzročili nastop novih zgodovinskih dob.
Kodarkoli so pretreslo vojne človeštvo, se je pojavila instinktivna utrujenost, ki so je izražala v stremljenju po «večnem miru».
V zgodovinski dobi se spominjamo Avgustove dobe, ko je zavladal Rim preko celega takrat poznanega sveta in rodil iluzijo, da se je ustanovila večna država, koje ne premaga nihče.
Dalje so spominjamo «Svete bge», ki se je ustanovila po Napoleonovem porazu pri Lipskem leta 1913 med pruskim, avstrijskim in ruskim cesarjem z namenom ohraniti na svetu večni mir.
Zgodovina nam opisuje ta prizor na dramatičen način. «Na večer, ko so se morali umakniti Francozi pred zavezniki, so se sestali trije cesarji na nekem gričku, odkoder so imeli pregled črez bojno polje, na kojem je izdahnilo dušo v tridnevnem boju 80.000 junakov. Globoko ganjeni so pokleknili trije cesarji in molili, da se bi ta prizor ne povrnil več.
btrah in groza jim je stisnila skupaj roke v obljubo, da hočejo varovati — večni mir».
btara, menda slovenska tradicija, se glasi, da pride do velikanske vojne, ki odpravi vse razlike med stanovi in narodi, na kar da zavlada večen mir, ker bo vse «en hlev» in «en pastir». Vojne grozote so oplašilo večkrat človeštvo in tudi v tem letu smo imeli priliko zasledovati nekako tako stremljenje v delovanju mirovne konference, ki je med drugim sklenila ustvaritev «Zveze narodov», da se lažje zabrani prelivanje človeške krvi.
Človek je sprejemal z idealno lahkovernostjo vesti o ustanovitvi zveze narodov, ki more vsled svoje velikanske sile zajamčiti večen mir.
Toda polagoma so se odkrivale težkoče, ki spremljajo porod to zveze. Pred vsem je vzbujalo sum i*azloče-vanje mod malimi in velikimi narodi, a najtežja je obveza, da se morajo člani «Zveze narodov», odpovedati pravici napovedovati vojne in prepustiti odločitev zvezi narodov.
Suvereniteta manjših narodov je dobila hud udarec tudi s klavzulo, da izvršuje suvereniteto nad narodnimi manjšinami zveza narodov, ki si pridržuje nič manj nego pravico nadzorovati postopanje malih držav napram narodnim manjšinam, ki so vključene v njihovih mejah.
Velike države pa, kakor na pr. Anglija, ki ima marsikaj težkega na vesti glede Irske in drugih, so pa seveda ne le izvzete iz tega nadzorstva, ampak jemljejo same v roke nadzorstvo nad manjšimi narodnimi državami.
Odločujoče države so Anglija, Zje-dinjeno države, Francija, Italija in Japonska, vse drugo je le nekak privesek, ki ae mora ravnati po striktnih navodilih teh velevlasti.
Razven tega pa se morajo vsi člani zveze narodov zavezati, da jamčijo z vsemi svojimi močmi za ohranitev položaja, ki ga ustvari mirovna konferenca, kar so pravi praktično, da Jamči Italija za meje Jugoslavije, Jugoslavija pa za meje Italije. O kaki Vojni napovedi med člani «Zveze narodov» ni torej govora. Poprej
morati dotični državi, ki bi si rade napovedali vojno, izstopiti iz «Zveze narodov», kar pa je pri današnjem položaju skoraj izključeno. Sedaj pa je treba tudi pomisliti, kako nevarnosti skriva taka zveza narodov ? Res je, da stoje v tej zvezi narodov danes najmočnejše države na svetu, toda vpoštovati je, komu basne ta zveza narodov največ ? Francoze brani nemškega napada, Angležem j zagotovi j a premoč na morju, Ameriki pravico nastopati na vseh evropskih trgih in konkurirati z Evropo, Japonski obeča nadvlado nad Kitajsko, drugim pa milostljivo so-uživanje sadov, ako se bodo pridno zadržali po predpisih «Zveze narodov».
Ako smotrimo dandanes velikansko gospodstvo Angležev, se ne moremo odtegnili misli, da je zbog svoje raztresenosti in različnosti izpostavljeno največjim nevarnostim. Ako bi bilo torej kedaj ogroženo to gospodstvo, se pojavlja veliko vprašanje o možnosti, se-li bi mogla Anglija sama upreti razkosanju svojega gospodstva. V zvezi narodov pa imajo, kakor znano, Angleži največ glasov. Naravfio je torej, da po rabijo ves svoj vpliv v Zvezi narodov, da jim zagotovi ista v slučaju sile vsako pomoč.
Praktični Amerikanci so to tudi brzo urneli in pri tej točki je pričel padati vpliv Wilsona in njegove zgovornosti.
V amerikanskem senatu je vsekakor prodrla bojazen, da bi bila «Zveza narodov» Ameriki v večjo škodo nego korist, iz «moraš» hočejo napraviti «moreš».
Zjedinjene države se vdeleže «Zvezo narodov», v kolikor se to sklada z njihovimi interesi. V to svrho si hočejo pridržati od slučaja do slučaja pravico, odločevati je-li so prizadeti ali ne. Kjer ne bodo torej v nobenem pogledu prizadeti, se bodo sklicevali na Monroevo načelo, kjer pa bodo prizadeti, vporabijo v opravičenje svojega vmešovanja dejstvo, da so člani zveze narodov.
S tem preidemo popolnoma na trgovsko polje, kajti zveza narodov ki je imela za svoj prvotni cilj «Večni mir», postaja polagoma trgovska družba, v koji bode odločilno za posameznika, je-li in v koliko je vsak zainteresiran v podjetjih svojega sodruštvenika. — Na mestu tega, tako upamo, se porodi potreba sporazuma od naroda do naroda na kulturni podlagi, kajti kakor netijo vojne med narodi trgovski interesi, tako jih bode ovirala in morda v megleni bodočnosti tudi zabranila visoka kultura človeka.
Izza kulis jadranskega vprašanja.
„Resto del Carlino“ poroča v svoji številki z dne 14. septembra sledeče:
„Oktobra 1918 je odposlal Orlando v Washington s posebno misijo stotnika Tozzi-ja in poročnika Pecorini-ja, dva italijanska domoljuba, ki sta Vže poprej živela v Ameriki in od koder sta prišla leta 1915, da vstopita v italijansko armado. Ista sta ostala v Washingtonu do 10. februarja 1919 in se približala najodličnejšim veljakom in potom teh tudi Wilsonu. V New-Yorku sta prišla v stik s Savičem, načelnikom jugoslovanske propagande, da bi poskušala možnost sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Došla V domovino dne 25. februarja 1919, je poročala misija o svojih vspe-hih Orlandu, kojemu je pokazala brzojav in pismo, ki je došlo takrat iz Pariza od nekega zaupnika polkovnika Houseja. V tem pismu je stalo, da je zaupnik odobraval kompromis, ki se je ustvaril v Ameriki med italijansko misijo in med Savičem; toda Jugoslovani so ostali nepopustljivi kljubu sporazumu, ki ga je skoval Savič v Ameriki. Orlando je odgovoril, da je sporazum takoj sklenjen, ako odobrava tudi amefikan-ska delegacija glavne poteze tega dogovora.
Potem ko je vzel na znanje Orlando ta kompromis, ki je bi! sklenjen zasebnim potom v New-Ypfku med italijansko misijo in Savičem v navzočnosti ravnatelja Vnanje politike pri časopisu „Ne\v-York Times“, Eimer Davis-a, ga je tudi odobraval in naslanjajo se baš na ame-rikanske privoljenje, je izustil dne 12. marca 1919 v poslanski zbornici besede, s kojimi je namigoval „na osvojitev kvarnerske perle“.
Sporazum med omenjenimi osebami s soudeležbo Amerike je izgledal v glavnih potezah tako-le:
„Reka s prosto luko bi prišla pod popolno suvereniteto Italije; istotako otoki Krk, Lošin in Čres: Lisa in manjši otoki sredi jadranskega morja se bi prisodili Italiji; ravno tako tudi Kurcol; Zader in Šibenik bi postali svobodni luki z upravo, kakor jo je imelo mesto Hamburg pred letom 1870. Razven tega bi dobila Italija mandat policije v jadranskem morju od zveze narodov.
Po razgovoru s Tozzijem in Pecorini-jern jih je prosil Orlando, da se bi podala ž njim v Pariz in tamkaj nadaljevala pogajanja. Odšli so 25. marca in tjekaj došli dne 14. marca. Stopila sta zopet V stik z zaupniki polkovnika Houseja in našla, da. je toliko on kakor tudi ostala amerikanska delegacija jako naklonjena sporazumu z Italijo. Vzrok te naklonjenosti napram Italiji je tičal v tem, da se je nahajal Wilson, ki se je ravnokar vrnil iz Amerike, v velikem nasprostvu z Anglijo in Francijo. S slednjo je bil v nezporazumu radi sarske kotline in Vojnih odškodnin; z Angleži pa je prišel v nadskrižje radi irskega Vprašanja, ki ga je hotel spraviti v razpravo na mirovni konferenci in razven tega si je nakopal mržnjo Lloyd Georgeja radi neke nepazljivosti, ki jo je. zakrivil Wilson pri svečanem sprejemu v Buckinghamovi palači. Wilson je bil potemtakem takrat osamljen in je vsled tega pospeševat sporazum z Italijo.
19. marca 1918 je predložil polkovnik Mouse Orlandu zemljepisno karto od vojaškega zemljepisnega urada v Firenci, V koji so bile rudeče zaznamovane meje sporazuma, ki je bil skovan v Ameriki. Za tolmača je bil takrat knez Scordia.
Polkovnik Hoc.šc je pričakoval, da sprejme Orlando ta sporazum brez obo-tavljenja, kajti isti je bilo tem primemo poučen od Tozzija in Pecorinija, kojima je obljubil, da sprejme to rešitev. Toda v kritičnem trenutku je smatral Orlando umestnim, da se omeji z izjavo, da bode mogel služiti ta sporazum v podlago za nadaljna pogajanja. Iste so se tudi nadaljevale kakih deset dni, dokler ni zvedel zanje najhujši sovražnik italijanskih aspiraciji V jadranskem morju, Steed, ki se je močno potrudil, da se je sporazum onemogočil in da sta se sporazumela Lloyd Oeorges in Wilson proti zadnjim dnem meseca marca 1919. Potemtakem se sklepa, da je Wilson sicer ponudil dne 19. marca 1919 Italiji Reko, a je svoje besede pozneje, ko mu ni bilo več mar za Italijo, popolnoma snedel.
Opaža se, da je Wilson odobrava! vsa pogajanja, ki so se vršila med Orlandom in Hbusejem“.
(Prinesli smo to vest. ker, četudi ne odgovarja morda popolnoma resnici, dokazuje, kaki momenti postajajo odločilni na mirovni konferenci. Op. Ur.)
Pogajanja z bolševiki.
Že teden dni kroži po časopisju vest, da se nameravajo otvoriti pogajanja z boiševiško vlado Rusije. Vest prihaja iz najmerodanejših angleških krogov, iz ust Lloyd Georgesa, in razburja močno ono javnost, ki je živela vedno v mnenju, 'da se bolševike jednostavno zatre.
Toda zdi se, da je ta šala ententne kapitaliste vendar nekoliko preveč stala. Podpirali so Judeniča, Kolčaka in Deni-kina in pričakovali dan za dnevom konec bolševiškega gospodstva. Miljon za mi-Ijonom je pošel in koneČno je prišlo tudi spoznanje, dahi bilo najbolje„poglihatse“.
Draginja raste, kurz šterlin je pričel tudi znatno padati in nadaljni, gotovo ne neznatni troški za podpiranje vojaških operacij proti bolševikom, bi gotovo le poslabšali denarni položaj Anglije.
Zato — tako je sklenil Lloyd Georges -treba obnoviti poskuse za pameten dogovor, da se zajamči mir na svetu, „kajti brez rešitve ruskega vprašanja na svetu ne bode miru“, je trdil pred kratkim v svojem govoru Lloyd George.
Na splošno pa je rekel Lloyd George, da se ne sme pobijati bolševizma z o-rožjem, ampak da se ga mora danes smatrati kot dejstvo, s kojim je računati. Zato pa namerava sklicati Lloyd George mednarodno konferenco, ki se bode pečala z onimi vprašanji, ki so ostala nerešena na mirovni konferenci.
Med temi vprašanji pa zavzema prvo mesto rusko vprašanje.
Seveda je zadel Lloyd Georges na nemal odpor pri meščanskih strankah in ludi pri ruskih beguncih, ki žive v velikem številu v Londonu.
Miljukov, bivši vnanji minister prve revolucijonarne vlade v Petrogradu, je izjavil, da ne vidi nikakega povoda za otvoritev pogajanj z bolševiki, posebno sedaj ne, ko gredo baje tako dobro stvari za Denikina, ki je osvobodil najpiodovi-tejši del Rusije.
Po Miljukovi trditvi je izjavil sam Lenin, da pride komaj na 200 Rusov en bolševik, toda po njegovem mnenju pride komaj na 500 Rusov en bolševik, radi česar ne uvideva potrebe iskati zbližanja s tako „mikroskopičuo“ manjšino.
Svari vsled tega entento pred pripo-znanjem sovjetske vlade, ki bi izrabila svojo svobodo le za propagando po onih državah, ki niso.še dovolj okužene od bolševizma.
Med tem se pa doznava, da se ima Vršiti sestanek med pooblaščencem sovjetske vlade Litviiiom in pooblaščencem angleške vlade, nekim O’ Grady, ki sef' imata prav za prav domeniti le glede izmenjave talcev. Toda opravičeno domneva angleški časopis „Times“, da se bode pri tej priliki govorilo tudi marsikaj drugega, kajti tudi angleški poslanik je veleznan socijalist, ki je bil v stiku z različnimi predsta vitel ji ruske re ’olucije.
Z ozirom na dejstvo, da je zadobila bolševiška vlada v Rusiji obliko, ki ne zastopa več najskrajnejša načela komunizma, marveč se skuša zajedno prilagoditi tudi dejanskim razmeram, se goji v mnogih krogih upanje, da pride med bolševiki in ostalim svetom do kakega sporazuma. _________
Rumunci so ostavili Budimpešto.
Iz Budimpešte poročajo : „Rumunske čete so zapustile danes 15. novembra med 4. in 7. uro zjutraj višji del mesta. Mostišče tega dela mesta so zasedle ob 7'/, ogerske narodne čete. Celo mesto je bilo zasedeno ob 11. Medtem časom so vzdrževali mir prostovoljci.
Minister za pravosodje je izdal poziv, V kojem se naznanja, da pride pred prelci sod vsak, kogar se zasači pri plenjenju, požiganju, morjenju ali dejanjih, ki imajo značaj veleizdaje“.
Tako so se konečno rešili Ogri svojih
„II Resto del Carlino“ prinaša v neki svoji številki zanimiva razmotrivanja o Valutnem vprašanju, ki zanima danes vse sloje. Med drugim pravi to-le:
„Filologi — meni člankar — so učili še prej nego so prišli na svet ekonomisti, da prihaja italijanska beseda „moneta“ od latinskega glagola „moneo“, ki pomeni „opominjati“.
To etimologijo je treba danes osvežiti v spominu. „Moneta“ ali po naše „novec“ opominja, da premaganci kakor tudi marsikateri zmagovalci drvijo proti bankroti, ake se jim ne posreči ustaviti padanja valute in zabraniti zgubo svetovnega kredita, ki je podlaga Vsake narodnega pre-rojenja.
To dejstvo se je vže pokazalo v bol-ševiški Rusiji, ki je v kratki dobi natisnila bankovcev v vrednosti 400 miljard in pol. Vrednost jednega rublja pa ne plača danes niti vrednosti papirja, ki je potreben za natisk jednega rublja. Funt sladkorja stane 1000 rubljev, oziroma preračunano v lirah „alla pari“ 2666 lir in 60 stotink, pojav, kojemu se bliža dandanes tudi Avstrija, ki ima glasom neke Vesti v- časopisu „Neue Freie Presse“ okroglo petdeset miljard v prometu, za koje ima pokritja v zlatu komaj 250 mi-Ijonov lir vrednosti.
Avstrijska krona velja danes v Švici manj nego pet stotink in v Italiji komaj 10 stotink in to kljubu mirovni pogodbi, ki nalaga Avstriji in Ogerski, da mora odkupiti kronski papirnati denar, ki se nahaja v inozomstvu.
Istotako je težko, da ujde Nemčija finančnemu polomu, ker jo bodo stale posledice poraza na bojnem polju mnogo več nego vojna sama. Mark, se plačuje namreč dandanes v Zurichu le s 15imi stotinkami, torej po tako nizki ceni, kakor je ni nihče pričakoval.
Toda kar vzbuja začudenje je dejstvo, da se nemerava temu drvenju v pogubo pridružiti tudi Italija, dasiravno se nahaja v neprimerno boljšem gospodarskem položaju, kakor bivše osrednje države. Lira dandanes ni vredna več nego 50 švicarskih stotink in tudi ni upanja, da se bi ta kurz v doglednem času dvigni!. Sicer pa je to naravno. Cim več papirnatega denarja se tiska, tim bolj pada
Naročnin« :
italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- -• Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1 -
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1 - zn vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
sovražnikov Rumuncev, ki so jim dali nekoliko okusiti, kaj se pravi zgubiti vojno in pleniti po tuji deželi.
Rumunske čete se pa niso umaknile le iz Budimpešte, ampak so v smislu zahtev mirovne konference zavzele svoje prejšue postojanke onkraj reke Tise.
Nemci se prerekajo.
Znana komisija, ki ima ugotoviti vojne krivce, je pozvala te dni pred se zloglasnega Heiffericha, da ga svečano zasliši. Toda Helfferichu se je zdelo tako postopanje poniževalno in prišlo je do-burnih prerekanj, tekom kojih je odstopil predsednik te komisije Warmnth. Njegovo mesto je nastdpil neki Gofthein«, ki je obsodil Heiffericha v globo 500 kron.
Socijaiistični poslanec Cohn je moral slišati predbacivanje, da je dobivat denar od ruskih bolševikov, da je netil boiševiško ustajo v Nemčiji. Helfferich je izjavil, da smatra pod svoje častjo žago varjati se pred sličnimi osebami. Značilno je, da je občinstvo simpatiziralo z „vojnimi krivci“.
Cmagorska osoda se razpravlja v Londonu.
„Resto del Carlino“ prinaša sledečo vest: Neki amerikanski časnikar je obiskal kralja Nikolo, ki se je baje pritoževal proti okupaciji Črne gore od strani Srbov.
Kakor znano je odposlala svojedobno amerikanska in angleška vlada preiskovalno komisijo V Črnogoro. Le-tej komisiji je načeloval angleški grof De Salis, ki zastopa angleško viado v Vatikanu.
Zanimivo je, da tozadevno poročilo ni bilo nikdar objavljeno. Nekdo je zainteresiral v stvari zborniškega poslanca Mac Neill-a, ki je te dni interpeiiral vlado glede izida gori označenega preiskovanja.
Angleška vlada je zadržala v tem pogledu še precej reservirano stališče. Tudi na zadnjo interpelacijo je odgovorila, da dobi Črnogorska tako vlado, kakor si jo sama želi in ki je v skladju z njenimi interesi. Angleška vlada se ozira pred vsem na želje črnogorskega prebivalstva.
j njegova vrednost v kovinastem denarju. Dočim ste bili meseca julija 1914 v prometu 2 miljardi in 698 rniljonov papirnatega denarja, je bilo dne 10. septem-t. 1. ugotovljeno, da kroži sedaj v prometu 15 miljard in 755 miijonov in vsled nadaljnega pooblastila z dne 4. septembra 1.1. se dotiskuje še naprej za razne potrebščine eno miijardo in 850 miijonov, tako da pridemo koncem novembra t. I. do 17 miljard in pol, ki so krite z zlatom v vrednosti ene miljarde in 57 miijonov.
Ako se državljani protivijo plačevati obložbe na premoženju in podpisati državna posojila, ki jih država Vsled po-mankanja moči in volje ne more razpisati, stvar drugače tudi ne more izgledati. Troški presegajo mesečno za več sto miijonov dohodke. Edino meseca julija in avgusta, — do tedaj so namreč objavljeni računi, — se je morala vdolžiti državna blagajna dve miljardi in 45 miijonov, od kojih 800 miijonov v inozemstvu. Potemtakem, dokler se troški ne zmanjšajo in dohodki ne zvišajo, se bode treba neprenehoma zatekati k lito-grafičnemu stroju, o kojem se je menilo, da pojde V pokoj, kakor hitro konča Vojna. Vsaka nova izdaja, ki podraža živila, plače in menjavo, zviša tudi javne troške in ustvarja s tem vedno novo potrebo nadaljnih naklad papirnatega denarja. Obče zvišanje cen ne pomeni drugega kakor pomnoženje papirnatega denarja.
Ista nevarnost se pojavlja tudi pri francoskem franku, ki je padel V nevtralnih državah na 60 stotink. Toda Francija se še dobro spominja nesreče, ki jo je zadela svojedobno z izdajo asignatov. V svrho, da se pokrije namreč redne troške, se ne Vporabi Več stiskalnice, ki je dosedaj natisnila za republiko lepo svotico 56 miljard in pol papirnatega denarja, marveč uvede se navaden davek na dohodke, ki je najuspešnejše sredstvo. Sedanje dajatve, ki znašajo približno 10 miljard, se zvišajo še za 50%. Papirnati denar pa se potegne iz prometa potom državnih posojil.
Enako ste se odločili tudi Avstrija in Nemčija obrezati zasebne kapitale, da dvignejo ktnz svojemu denarju. Za
DANAŠNJA VALUTA
«GORIŠKI SLOVENEC»
kon, ki so za uvedli Nemci in ki ga nazivljajo državni novec žrtve (Reichs-notopfer) odtrže lastnikom premoženj preko treh miljonov vrednosti 650/0 njihovega premoženja, ki se dožene na tako zanesljiv način, kakor ga latinski narodi ne poznajo“.
Člankar zahteva, da to okoliščino u-važujejo merodajni činitelji v Italiji, ki ne vidijo grozeče nevarnosti.
Domače vesti
Najvišj« sodišč« za zasedeno ozemlje.
Sodnijeki posli, ki so spadali za časa avstrijske vlade v delokrog vrhovnega sodišča na Dunaju, se poverijo novi komisiji v Rimu. Ta komisija prevzame funkcije omenjenega sodišča za zasedeno ozemlje in spopolni tako sodne inštance, ki jih predpisuje zakon.
Nova vrhovna sodnija sestoja iz petero svetnikov iz zasedenega ozemlja in treh odvetnikov istotako iz zasedenega o-zemlja.
Novi tržaški škof. Na mesto tržaškega škofa Mons. Karlin-a, ki se je odpovedal, je imenovan bivši vojaški škof v italijanski armadi Mons. Angel Bartolomassi.
Mons. Karlin je imenovan titularnim škofom v Termiscini in pomočnikom pri Sv. Stolici.
Eksplozija. ISletnega Ivana Poberaj iz Ročinja so našli na tleh močno ranjenega vsled eksplozije ročne granate. Prepeljali so ga v bolnišnico vsmil/anih bratov.
— V isto bolnišnico se je zatekel tudi 31 letni Milan Pintar stanujoč pod Sabotinom, ker ga brcnil konj v nogo.
Iz okna na dvorišče je padel po noči Vojak Giovanni Barreri, ki je bil nastanjeni v veliki vojašnici na Travniku. Ječanje vojaka, ki je padel v neke žice, je zbudilo ostale vojake, ki so ga pobrali in odnesli v bolnišnico.
Dvomi se, je-li bil vzrok te nesreče obup ali dejstvo, ker je bil vojak „mesečen“.
Nesreča v Gradišču. Dne 4. novembra se je praznoval v Gradišču praznik kra-Ijenega rojstnega dne. Pri tej priliki so se vršile vojaške vaje z oklopnim! avtomobili, iz kojih se je streljalo s strojnimi puškami. Nesreča je hotela, da je bilo pomešanih nekaj ostrih strelov, ki so smrtno ranili podpolkovnika Marija Čampi in 12!etno deklico Colombino Picci-nini. Smrtno ranjeni žrtvi ste bili prepeljani v goriško vojaško bolnišnico št. 79, kjer ste podlegli ranam. V petek se je vršil svečani pogreb v Gorici. Na grobu je govoril general Zoppi, poveljnik divizije, ki je nastanjena v gradiščanskem odseku.
Požar je izbruhnil v hiši štev. 24, Via Leopardi, in sicer v stanovanju Alojzija Braunizerja. Ogenj je nastal vsled vnetja saj. Došji ognjegasci so ogenj naglo pomorili. Skoda je bila vsled tega znatno omejena.
Krščanski pouk ter moralna in civilna vzgoja na ljudskih in meščanskih šolah.
Glavni civilni komisar je poslal okrajnim civilnim komisarjem, tržaškemu, go-riškemu in rovinjskemu magistratu ter škofovskim ordinirijatom okrožnico, s katero jih poživlja, naj poskrbe, da izrazijo starši svobodno željo glede krščanskega pouka svojih otrok. Starši, ki tega še niso storili, dobe listek, katerega podpišejo s svojim da ali ne. Krščanski pouk se bo vršil prvo uro pred urnikom, določenim za obvezne predmete, ali pa po obveznem urniku. Učenci, ki ne bodo obiskovali krščanskega pouka, bodo prihajali torej ali eno uro pozneje v šoloi ali pa odhajali eno uro prej domov ; h krščanskemu nauku bodo lahko prihajal, istočasno učenci iz različnih razredov! ako ne moti tak ukrep rednega šolskega pouka. Kar se tiče moralne in civilne vzgoje, opozarja glavni civilni komisar, naj se šolski nadzorniki in učitelji drže navodil k programu za ljudske šole v kraljestvu. Ta navodila se na zahtevo pošljejo. Opozarja se, da se mora V prvem in drugem razredu poučevati po indirektni metodi, a V tretjem in četrtem razredu po direktni in indirektni metodi. V V. in VI. razredu ljudske šole in V meščanskih šolah se mora v zgoraj omenjenih višjih razredih določiti še ena ura izven urnika direktnemu pouku o moralni in civilni vzgoji. Glavni civilni komisarijat se bo dal čim prej obvestiti o praktični izvedbi naredbe od 21. oktobra in sedanje naredbe.
Razglas. Civilni komisarijat tolminskega političnega okraja naznanja: 30. novembra t. 1. se zopet otvori konvikt „Franca Škodnika“. Sprejeti bodo gojenci in gojenke pripravnice in I. slovenskega tečaja za učiteljišče, ki so dosegli 14. leto in niso prekoračili 17. leta.' Za revne in pridne gojence in gojenke bo v konviktu nekaj brezplačnih in polovičnih mest. Gojenci in gojenke, ki se sprejmejo proti plačilu, plačajo mesečno 120 lij*, oziroma polovico tega zneska, 60 lir. Vsak gojenec plača ob sprejemu pristojbino 5 lir. Za posteljno in osebno perilo, ter za blazine bodo morali skrbeti starši gojencev, ki se posamezno obveste radi nabave blazin in odej. Prošnje za sprejem morajo biti naslovljene na ravnateljstvo konvikta najkasneje do 25. t. m.; k prošnji je treba priložiti zadne izpričevalo, krstni list, domovnico in zdravniško izpričevalo.
Komisarja! za vpravne posle Goriške dežele
OKROŽNICA
vsem občinskim zastopom in cestnim odborom dežele in zastopom občin, ki se nahajajo v upravi komisarijata za samoupravne zadeve dežele Goriške.
Glavna naloga, ki čaka občinske uprave v letu 1920 obstoji v tem, da se uredi občinsko denarno stanje, ki je postalo radi vojnih posledic vznemirjajoče in ki zahteva nujnih skrbnih ukrepov, da se zajamči nemoteno delo občinskih uprav.
Glavni pogoj za zopetno ureditev občinskih uprav obstoji pred vsem v tem, da se spravi na jasno poslovanje za časa vojne, da se mora natančno ustanoviti denarno ali gospodarsko stanje, v katerem se danes nahaja vsaka občinska u-prava.
Da se olajša občinskim upravam, da morejo zopet pričeti z rednim občinskim poslovanjem, namerava podpisani ob svojem času dati občinam na razpolago izvedeno osobje, ki bo sodelovalo z občinskimi upravami za njih popolno zopetno ureditev.
S tem se hoče preprečiti, da bi na-rednosti, ki so se pojavile tekom vojnega stanja, še vnaprej ovirale občinske uprave, ki se hočejo znebiti vsakega brezplodnega bremena.
Kako naj se tedaj sestavijo proračuni za leto 1920? Do novih predpisov ostane oblika neizpremenjena, to se pravi da mora razpredelba proračuna pokazati stroške in redne dohodke razpredeljene po posameznih poglavjih občinske uprave, držeč se, če je mogoče, dosedanje raz-prodelbe, izogibajoč se novotarij do objave novih navodil,
Posebno pozornost je treba obrniti na bolniške stroške; je namreč predvidevati, da se bodo ti stroški tekom leta 1920 izdatno zvišali, ker so bolniški stroški v vednem naraščanju, ker se tekom prihodnjega leta likvidirajo še stroški iz pred Vojne in oni narasli tekom vojne v raznih bolnišnicah avstro-ogrske monarhije.
Svetuje se raditega, da se dotoči za to poglav.e v proračun primerna postavka; da se izogne nakopičenju pasivnih ostankov in na ta način zaračunjanju obresti j.
Velike važnosti je dalje vprašanje posojil. Skoro vse občinske uprave so se tekom vojnega časa obremenila z dolgovi na kratek rok zapadlosti, ki so vsled rega težko občutijo. Radi sedanjih razmer na denarnem trgu je jako majhna možnost, da se bi gospodarsko konsolidirali občinski dolgovi in radi tega je treba konečno ureditev odložiti na čas miru. Med tem časom pa se kaže potreba, poskrbeti za plačilo obrestij in se eventualno zateči k državnim predujmom v svrho razbremenitve preveč težkih dolgov.
V proračunih bode radi tega navesti tudi vse one dolgove, ki se niso V zadnjih letih krili vsled pomanjkanja denarnih sredstev. Kot taki dolgovi se imajo smatrati tudi zahtevki vslužbencev, ki se niso plačali za časa krize občinskih za-logov.
Ko so se na tak način ustanovile vse občinske potrebščine in so se določili donosni viri iz občinskega premoženja tekom prihodnjega leta, se bode moral proračun razgrniti javnemu pregledu tekom 14 dnij in to dati v javno znanje na običajen način na občinski deski. Po preteku tega roka bode treba poskrbeti za kritje primankljaja in V ta namen se more občina poslužiti:
1.	doklad po izjednačbi krone z liro ;
2.	občinskih samostojnih priklad na pivo do zneska L. 3.40 pri hi. in žgane pijače do zneska 22 stotink pri 1. za točenje na drobno;
3.	predujmov iz državnega zaloga in drugih ukrepov, ki bodo mogli obstojati v tem, da se uvedejo nove občinske pristojbine, potrjene po tozadevnem zakonu.
Glasom neke najnovejše odredbe se bodo dovoljevali občinam predujmi iz izrednih vojnih zalogov samo pod pogojem, če se zahtevani predujm redovito pretrese in] sklene po občinskem zastopstvu in bode proizhajal iz prošnje vzrok zahtevka, visokost potreba in nujnost izdatkov in sicer vse to na podlagi proračunov, opremljenih s tehničnimi in računskimi podatki.
Za opremljanje take prošnje služi ravno proračun ali vsaj podrobna navedba potrebnih stroškov, ki se morajo kriti kakor tudi vsaka druga listina ali izkaz, ki more pokazati premoženjsko in de-narsko stanje občine. (Dalje prihod.)
TEDENSKI KOLEDAR
19.	Novembra Sreda, Elizabeto, Poncijan.
20.	„	Četrtek, Feliks Vab, Edmund.
21.	„	Petek, tar. M. D., Kolumban.
22.	„	Sobota, Cecilja,	Maver.
23.	„	Nedelja, 24. pob.	Klemen.
24.	„	Pondeljek, Janez	od Križa.
25.	„	Torek, Katerina.

Koncesijoniran “ stavbenik =
išče Kapitalista Kot društ-veniKa v podjetja
Naslov povč uredništvo „Goriškega Slovenca".
Vozni red na genskih postajali
Južna postaja.
A. Odhodi proti Vidmu.
4T5 D. v Benetke (preko Vidma) *)
9-10 H.
16T0 D.	„	„	„
20'25 O.	„	„	„
*) le V pondeljek, sredo in petek (tudi preko Trbiža na Dunaj).
B. Odhodi proti Trstu.
1-24 D. V Trst (le pondeljek, sredo in petek)
O. „	„
15-15 D. „	„
21.04 H. „	„
Državna postaja.
A. Odhodi proti Podbrdu.
9-56 v Podbrdo (osebni vlak)
18.25 „	„	„n
B. Odhodi proti Trstu.
8-55 v Trst (osebni vlak)
17-10 „ s
Ajdovska železnica.
A.	Odhodi.
9.13 mešani vlak iz južne postaje 16.40 „n	»	»
B.	Dohodi.
6.50 mešani Vlak iz Ajdovščine
18	*	n	n	»
„D“ pomeni „brzovlak“, „H“ „hitri vlak“, „O* „osebni vlak“.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik : Karol Juši?. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Lil,
kupuje vsako vrsto slovanskih knjig. — Ponudbe na označeni naslov.
Hiša na prodaj!
iiša štev. 91 v Gorici, via Trieste e na prodaj z vsemi pritiklinami. ssr Zahteva se 40.000 lir. rrrr: Ponudbe na upravništvo
„Goriškega Slovenca“
POZOR!
ISče in kupuje se vsako množino drvi za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „Goriškega Slovenca“.
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
n n
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
B B B
Prodaja se vse na drobilo Inna debelo Edina zaloga papirja „Abadia“
B B B
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
Orazietti m Angelini
Velika zaloga
črnega in belega vina
iz Kojskega. KONKURENČNE CENE
Na Piacuti (Piazza N. Tommaseo) nasproti cerkva.
Ute
ffii
	
	ij
	
	m
	m
	m
	m
	m
	m
	f§3
	m
Cepljene trt«, križane vrste, VeliKa izbera sadnih mladik, ceplene mrbne mladike, kra-silne rastline, Sviloprejlgna semena — zagotovljen vspeh.
Cenik na zahtevo brezplačno
IM

ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE 4,
Mnogo let asistent pri Dr. PIKL Zobozdravriski ateljs Posluje od 8. do 12. dopoldne In od 14. do 18. popoldne
m 111111111 iT iTTTrrrniTiTrf
Gorica, Corso G. Verdi II
TU
TU
TRGOVINA Perilo,
manufakture in izvršene obleke
nriiiiTrnimm
TTT
m
nimu
LL
CORSO 6. VERDI 38.
▼▼
▼
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a rt barv i. t. d. b b
SLOKEMSKE MCE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-a vence" sp. V. Bandelj, b Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - Slo-B b venska postrežba b b
L
m
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št~4
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
išsr zherne cene
It


Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, Aj«llo, Gradiš««, Gradsž, Červinjan, Kormin, Tržič. ,
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporabljivi po celem Kraljestvu
r,.